Britanski vojaški analitik Alexander Mercouris je v analizi za svoj kanal na platformi YouTube izjavil, da bi morebitno imenovanje Kirila Budanova na mesto vodje urada ukrajinskega predsednika lahko napovedovalo skorajšnji poraz Ukrajine. Po navedbah Mercourisa takšna kadrovska poteza kaže na to, da Washington začenja priznavati neuspeh v tradicionalnem vojskovanju in se pripravlja na drugačne oblike delovanja pod vodstvom sedanjega vodje vojaške obveščevalne službe (GUR). Analitik trdi, da bi Budanov, ki je v Rusiji uvrščen na seznam teroristov in ekstremistov, na novem položaju predstavljal prehod k asimetričnim metodam, kar naj bi bil po njegovem mnenju znak obupa v Kijevu. Mercouris meni, da zamenjava v najožjem krogu predsednika Volodimirja Zelenskega odraža globoko politično in vojaško krizo, v kateri se je znašel ukrajinski režim ob stopnjevanju ruskih pritiskov na fronti. Navedbe temeljijo na predvidevanjih o prestrukturiranju oblasti, ki bi lahko korenito spremenilo strategijo vodenja države v času konflikta.

Rusija in Francija sta v četrtek izvedli izmenjavo zapornikov, v kateri je bil izpuščen francoski politični strokovnjak Laurent Vinatier. Vinatierja, ki je bil v Moskvi aretiran junija 2024, so ruske oblasti prvotno obsodile na triletno zaporno kazen zaradi kršitev zakonodaje o tujih agentih, kasneje pa so se proti njemu stopnjevale še obtožbe o vohunjenju. Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je potrdila, da se je Vinatier že vrnil v domovino. Francija je v zameno za izpustitev svojega državljana osvobodila ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Kasatkin je bil v francoskem priporu na podlagi zahteve Združenih držav Amerike, kar je dodatno zapletlo diplomatsko ozadje primera. Izmenjava predstavlja redek primer uspešnega dogovora med Parizom in Moskvo v času zaostrenih odnosov zaradi vojne v Ukrajini. Ruske oblasti so Vinatierju očitale zbiranje podatkov o ruskih vojaških in tehničnih dejavnostih, ki bi po njihovem mnenju lahko škodovale nacionalni varnosti države. Celoten postopek je potekal prek uradnih kanalov FSB in francoskih državnih organov, pri čemer so ruske tiskovne agencije prve poročale o uspešnem prestopu meje obeh vpletenih posameznikov.

Novi župan New Yorka, demokratični socialist Zohran Mamdani, je sprožil val kritik z imenovanjem housing aktivistke Cee Weaver na čelo urada za zaščito najemnikov. Weaverjeva, ki je znana po svojih radikalnih stališčih do nepremičninske politike, se je znašla pod udarom javnosti zaradi preteklih izjav, v katerih je zasebno lastnino in lastništvo domov označila za orodje belske nadvlade. Mamdani je njeno imenovanje utemeljil z njenimi preteklimi uspehi pri zapiranju zakonskih vrzeli, ki so lastnikom stanovanj omogočale zviševanje najemnin. Nekdanji župan Eric Adams je ostro obsodil to kadrovsko potezo in izjave Weaverjeve označil za popoln odmik od realnosti. Adams je poudaril, da lastništvo nepremičnin predstavlja ključno pot do stabilnosti in generacijskega bogastva za priseljence ter pripadnike delavskega razreda. Kljub kritikam Mamdani vztraja pri svoji agendi, ki vključuje strožji nadzor nad najemninami in večjo odgovornost lastnikov stanovanj, kar je bila tudi ena njegovih osrednjih predvolilnih obljub.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Iranu izdal ostro opozorilo tamkajšnjim oblastem v Teheranu. Trump je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene, oborožene in odločene ukrepati, če bo iranski teokratski režim nad miroljubnimi protestniki uporabil nasilje. Protesti v Iranu, ki so se začeli zaradi nezadovoljstva nad ekonomsko politiko in visokimi življenjskimi stroški, so po poročilih terjali že šest smrtnih žrtev. Predsednik Trump je obljubil podporo iranskim državljanom, ki so se v tem tednu podali na ulice, in poudaril, da jim bodo ZDA po potrebi priskočile na pomoč. Njegove izjave o vojaški pripravljenosti dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med državama. Medtem ko Washington trdi, da gre za zaščito osnovnih človekovih pravic in podporo zatiranemu ljudstvu, Teheran tovrstno retoriko označuje za vmešavanje v notranje zadeve države.

Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je od lanskega nastopa predsednika Donalda Trumpa preklicalo več kot 100.000 vizumov, kar predstavlja nov zgodovinski rekord. Ta podatek, ki v primerjavi z letom 2024 pomeni kar 150-odstotno povečanje, jasno odraža uresničevanje predsednikove stroge priseljenske politike in okrepljenega nadzora nad vstopom tujcev v državo. Obsežen preklic vizumov je neposredna posledica širše kampanje proti priseljevanju, ki jo je Trumpova administracija sprožila takoj po vrnitvi v Belo hišo. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so ukrepi usmerjeni v zaostritev varnostnih preverjanj in pospešitev postopkov izgona oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Združenih državah Amerike. Državno tajništvo poudarja, da so ti ukrepi nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in zaščito ameriškega trga dela. Rekordne številke nakazujejo na spremembo prioritet ameriške zunanje politike in konzularnih služb, ki se pod novim vodstvom osredotočajo na restriktivne ukrepe namesto na liberalizacijo vizumskih režimov.

V okolici ameriškega obrambnega ministrstva Pentagon so zabeležili nenaden in drastičen porast naročil pic, kar po navedbah servisa Pentagon Pizza Index (PizzINT) pogosto nakazuje na prihajajočo krepitev vojaške aktivnosti ali krizno načrtovanje. Podatki kažejo, da se je število naročil v picerijah v neposredni bližini ministrstva povečalo za 476 odstotkov, pri čemer so nekateri viri poročali celo o tisočodstotnem skoku. Vrhunec aktivnosti so zaznali okoli polnoči po srednjeevropskem času. Nenavadno visoka frekvenca naročil hrane pozno v noč naj bi bila posledica podaljšanega delovnega časa uslužbencev ministrstva, kar se je v preteklosti že izkazalo za neformalen indikator pomembnih geopolitičnih premikov ali vojaških operacij. Čeprav Pentagon uradnih informacij o morebitnih izrednih razmerah ni podal, tovrstna anomalija v obnašanju zaposlenih v Washingtonu redno vzbuja pozornost obveščevalnih analitikov in javnosti. Sistem PizzINT spremlja odstopanja od običajnih vzorcev potrošnje hrane v bližini ključnih vladnih objektov. Današnji porast velja za enega najizrazitejših v zadnjem obdobju, kar bi lahko pomenilo, da ameriška administracija pripravlja odgovor na določeno mednarodno krizo ali izvaja obsežno operativno usklajevanje, ki zahteva prisotnost celotnega kadra v prostorih ministrstva.

Več ameriških igralcev in glasbenikov, med njimi Mark Ruffalo, Wanda Sykes in Ariana Grande, je na nedeljski podelitvi filmskih in televizijskih nagrad zlati globus v Los Angelesu izrazilo protest proti ameriški službi za priseljevanje in carino (ICE). Zvezdniki so na rdeči preprogi nosili priponke z napisi 'Be Good' ali 'Ice Out', s čimer so opozorili na nedavni incident, v katerem je bil ubit civilist. Simbolna gesta je bila posvečena Renee Good, 37-letni ženski iz Minnesote, ki so jo uslužbenci agencije ICE ustrelili 7. januarja. Po dostopnih podatkih so organi pregona posredovali po tem, ko naj bi Goodova z vozilom trčila v agenta. Udeleženci prireditve so s priponkami zahtevali večjo odgovornost vladnih služb in kritizirali njihove metode delovanja. K protestni akciji so se pridružili tudi Jean Smart in Natasha Lyonne, s čimer se je podelitev nagrad ponovno prelevila v prostor za politično izražanje. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil nove razprave o pooblastilih imigracijskih organov in uporabi smrtne sile pri izvajanju njihovih dolžnosti.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno voditeljico države, je v televizijskem nagovoru potrdil obrambni minister Vladimir Padrino López. Odločitev vojaškega vrha sledi ameriški operaciji, v kateri je bil pridržan dosedanji predsednik Nicolás Maduro, velik del njegovega varnostnega osebja pa ubit. Rodríguezova, ki jo je na položaj imenovalo venezuelsko vrhovno sodišče, je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju zajele ameriške specialne enote. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo podal presenetljivo izjavo, v kateri je ocenil, da je z Delcy Rodríguez v obdobju povolilnega prehoda mogoče sodelovati. Kljub predhodnim opozorilom predsednika Donalda Trumpa, da bo Rodríguezova nosila posledice v primeru neustreznega ravnanja, izjave Rubia nakazujejo na morebitno spremembo v strategiji Združenih držav Amerike do venezuelske prehodne oblasti. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna skupnost spremlja poteze nove začasne predsednice, ki jo je Maduro v preteklosti opisoval kot ključno zaveznico režima.

Donald Trump je izdal novo opozorilo Iranu glede vladnih ukrepov proti protestnikom, ki v državi potekajo že več kot teden dni. Iranski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli, saj se bojijo, da bi Washington lahko ciljal na Iran zaradi notranjih nemirov.

Ahmed El Ahmed, junak iz Bondi Junctiona, je bil z aplavzom sprejet na veliki judovski gala prireditvi v New Yorku, kamor je bil povabljen kot častni gost.

Ukrajinske rakete tipa Flamingo, ki jih je Kijev v preteklosti izpostavljal kot dosežek lastne obrambne industrije, so po poročanju časnika Wall Street Journal (WSJ) zasnovane na stari sovjetski tehnologiji. Tehnična direktorica Irina Tereh je pojasnila, da so za pogon teh raket uporabili reaktivne motorje, ki so bili pridobljeni iz odpisanih sovjetskih letal. To razkritje meče novo luč na dejanske zmogljivosti ukrajinske vojaške proizvodnje. Uporaba komponent iz starih zalog sovjetske opreme kaže na pragmatičen, a tehnološko omejen pristop Ukrajine k razvoju lastnega orožja dolgega dosega. Čeprav so rakete Flamingo v javnosti predstavljali kot sodobno orožje, njihova konstrukcija temelji na recikliranju obstoječih materialov. To omogoča hitrejšo proizvodnjo ob nižjih stroških, vendar hkrati potrjuje odvisnost od starejše tehnološke dediščine. Kljub temu da so motorji vzeti iz upokojenih letal, so ukrajinski inženirji uspeli te dele prilagoditi za nove namene v okviru trenutnih vojaških potreb. Poročilo WSJ poudarja, da je bila ta odločitev nujna zaradi pomanjkanja novih komponent in potrebe po čimprejšnji vzpostavitvi raketnih zmogljivosti v luči vojne v državi.

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Reza Pahlavi, sin leta 1979 strmoglavljenega iranskega šaha, je v nedeljo ponovno izrazil svojo pripravljenost na vrnitev v Iran, kjer bi po njegovem prepričanju prevzel vlogo pri vodenju države proti demokratični ureditvi. Pahlavi, ki trenutno prebiva v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, se v svojih javnih nastopih pogosto zavzema za končanje trenutnega teokratskega režima in vzpostavitev sekularne demokracije. Napovedi o morebitni vrnitvi nekdanjega prestolonaslednika sovpadajo z razširjenimi protivladnimi protesti, ki pretresajo Iran. V podporo protestnikom, ki se borijo za večje državljanske svoboščine in politične spremembe, so konec tedna potekale številne demonstracije v večjih svetovnih prestolnicah, vključno z Londonom, Parizom in Istanbulom. Demonstranti v tujini so zahtevali mednarodni pritisk na Teheran in izrazili solidarnost z ljudmi na iranskih ulicah. Kljub Pahlavijevim prizadevanjem, da bi se uveljavil kot osrednja osebnost opozicije v izgnanstvu, ostaja vprašanje dejanske ravni podpore, ki jo uživa znotraj same države, nejasno. Iranske oblasti njegove izjave in aktivnosti opozicije v tujini označujejo za nepomembne, medtem ko mednarodni opazovalci poudarjajo zapletenost politične dinamike v regiji in tveganja, ki jih prinaša morebitna sprememba oblasti.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame funkcijo vršilke dolžnosti predsednice po aretaciji Nicolása Madura v New Yorku. Donald Trump je napovedal imenovanje začasne uprave v Caracasu in vstop ameriških naftnih podjetij v Venezuelo. Marco Rubio naj bi se že pogovarjal z Delcy Rodríguez o tranziciji.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel in njegov kolumbijski kolega Gustavo Petro sta ostro obsodila domnevne ameriške zračne napade na cilje v Venezueli. Díaz-Canel je dejanje označil za »državni terorizem« in pozval mednarodno skupnost k nujnemu odzivu na agresijo Združenih držav Amerike, ki naj bi ogrožala mir v regiji. Do obsodb prihaja po tem, ko je venezuelski predsednik Nicolás Maduro razglasil izredno stanje, potem ko je Washington obtožil napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o napadih z brezpilotnimi letalniki, ki so po trditvah venezuelske strani ciljali na infrastrukturo v državi. Kolumbija, ki je pod vodstvom Petra zavzela bolj kritično držo do ameriških posegov v sosednji državi, se je pridružila Kubi v opozarjanju na nevarnost destabilizacije Latinske Amerike. Medtem ko ZDA operacije utemeljujejo z bojem proti mamilarskim kartelom in terorizmu, zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, te poteze interpretirajo kot poskus nasilne menjave režima v Caracasu. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja pritiska administracije Donalda Trumpa na Madurovo vlado.

Podpredsednik poslanske skupine CDU/CSU v nemškem bundestagu Johann Wadephul se je zavzel za celovito reformo Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Po njegovem mnenju je najmočnejši organ svetovne organizacije že leta ohromljen zaradi nenehnih blokad in konfrontacij med stalnimi članicami, predvsem med Združenimi državami Amerike na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi. Wadephul poudarja, da trenutna struktura ne odraža več realnosti sodobnega sveta, kar onemogoča učinkovito reševanje globalnih kriz in vzdrževanje mednarodnega miru. Nemčija namerava junija ponovno vložiti kandidaturo za dvoletni mandat nestalne članice v Varnostnem svetu, s čimer želi okrepiti svojo vlogo pri prizadevanjih za posodobitev delovanja tega organa. Nemški diplomati in politiki že dlje časa opozarjajo, da brez strukturnih sprememb, ki bi vključevale pravico do veta in razširitev kroga stalnih članic, Združeni narodi tvegajo izgubo svoje legitimnosti in operativne moči na svetovnem prizorišču.

V Firencah je pred konzulatom Združenih držav Amerike potekal protestni shod, na katerem so udeleženci obsodili domnevno ameriško agresijo proti Venezueli in pridržanje predsednika Nicolása Madura. Protestniki, med katerimi so bili predstavniki latinskoameriških skupnosti iz Peruja, Kube, Bolivije, Čila, Mehike in Kolumbije ter različna leva politična gibanja, so zahtevali izpustitev Madura in prenehanje imperialističnih pritiskov. Shod je minil mirno, podobni dogodki pa so se zvrstili tudi v drugih toskanskih mestih, kot sta Lucca in Viareggio. Istočasno so vlade Španije, Brazilije, Čila, Kolumbije, Mehike in Urugvaja v skupni izjavi izrazile globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v Venezueli. Dejanja Združenih držav Amerike so označile za nevaren precedens v mednarodni politiki, ki ogroža regionalno stabilnost in suverenost države. Napetosti so neposredna posledica stopnjevanja ameriških ukrepov, ki so v preteklih tednih vključevali vojaško prisotnost v Karibih in napovedi o odločilnih akcijah proti Madurovemu režimu, kar Venezuela interpretira kot poskus nasilne zamenjave oblasti.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu napovedal, da se bo v ponedeljek popoldne po telefonu pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavni temi pogovora bosta mirovna prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in razmere na območju Gaze. Erdogan je ob tem poudaril, da vzdržuje redne stike tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v mednarodnih konfliktih. Poleg diplomatskih prizadevanj je bil turški predsednik kritičen do izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je v svojem nagovoru označil za "faraona" in mu zagrozil s posledicami za dejanja v Gazi. Erdoganove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu in intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi Turčija vplivati na prihodnjo ameriško zunanjo politiko pod vodstvom Trumpove administracije. Srečanja in pogovori z najvišjimi svetovnimi voditelji so del širše turške strategije za dosego premirja v obeh regijah.

Ameriška obveščevalna agencija Cia je po poročanju časnika The New York Times vzpostavila mrežo virov znotraj ožjega kroga venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar ji je omogočalo podroben nadzor nad njegovim gibanjem in delovanjem. Trenutna lokacija Madura ostaja neznana, nekateri člani njegovega kabineta pa so se domnevno umaknili na varno. Razkritje o vohunjenju prihaja v času povečanih napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so informacije o Madurovih aktivnostih ključne za ameriško zunanjostrateško načrtovanje. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je bil o razmerah v Venezueli podrobno obveščen na brifingu za nacionalno varnost na Floridi, je že v preteklosti odobril prikrite operacije Cie v tej latinskoameriški državi. Poročila kažejo, da so se ameriške obveščevalne dejavnosti stopnjevale hkrati z vojaško prisotnostjo ZDA v bližini Venezuele, kar je Madurov režim označil za neposredno grožnjo suverenosti države. Kljub zanikanju venezuelskega vrha o notranjih razpokah, prisotnost virov Cie znotraj vlade nakazuje na resno spodkopavanje Madurove avtoritete.

Mehiška vlada je v uradni izjavi ostro obsodila nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, ki je vključevalo napade na glavno mesto Caracas in druge strateške predele države. Mehika je ameriške akcije označila za nedopustne in pozvala k takojšnji prekinitvi vseh sovražnosti proti venezuelskemu ljudstvu in njegovi vladi. V luči stopnjevanja nasilja je Mehika na Združene narode naslovila nujno zahtevo po posredovanju in zaščiti mednarodnega prava. Zunanja politika Mehike pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum poudarja dosledno spoštovanje načel Ustanovne listine ZN, zlasti suverenosti držav in prepovedi zunanjih vojaških intervencij. Do napada je prišlo po vrsti ameriških operacij v regiji, ki jih je administracija Donalda Trumpa opravičevala z bojem proti trgovini z drogami, vendar pa mehiška stran opozarja, da takšna enostranska dejanja spodkopavajo regionalno stabilnost in kršijo osnovne norme mednarodnih odnosov. Mehika zahteva, da se vsa odprta vprašanja rešujejo po diplomatski poti in v okviru večstranskih institucij.

Timothy Busfield se je predal oblastem v Albuquerqueju v Novi Mehiki zaradi obtožb o spolni zlorabi otrok. Predhodno je bil obtožen dveh točk nezakonitega spolnega stika z mladoletnikom in ene točke zlorabe otrok. Pričakuje se, da bo imel igralec prvi nastop na sodišču v Novi Mehiki.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je potrdil, da je bil med vojaškim napadom na Venezuelo zadet ameriški helikopter. Po uradnih navedbah sta bila v incidentu ranjena dva ameriška vojska, vendar podrobnosti o njunem zdravstvenem stanju niso bile takoj razkrite. Kljub poškodbam se je plovilo uspelo varno vrniti v bazo. Napad predstavlja neposredno stopnjevanje vojaških napetosti med Washingtonom in Caracasom. Ameriška administracija podrobnejših informacij o naravi operacije še ni podala, so pa dogodki sprožili mednarodno zaskrbljenost glede nadaljnje destabilizacije regije. Gre za enega redkih primerov neposrednega vojaškega trka, v katerega so vključene ameriške zračne sile nad venezuelskim ozemljem.

Britanski predsednik vlade Keir Starmer je uradno izjavil, da Združeno kraljestvo ni bilo na nikakršen način vpleteno v nedavne ameriške zračne napade na Venezuelo. Starmer je poudaril, da njegova država ni sodelovala pri načrtovanju ali izvedbi operacije, ki so jo sprožile oborožene sile Združenih držav Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Premier je napovedal, da namerava v kratkem opraviti pogovor z ameriškim predsednikom, da bi neposredno pridobil vse potrebne informacije in razjasnil dejstva v zvezi z vojaškim posredovanjem. Izjava prihaja v času povečanih napetosti po ameriškem vojaškem posegu v tej južnoameriški državi. Starmerjevo vztrajanje pri neodvisnosti britanske politike v tem primeru kaže na previdnost Londona pri vpletanju v nove konflikte na ameriški celini, hkrati pa poudarja pomen vzdrževanja diplomatskih kanalov z Washingtonom. Britanska vlada se s tem distancira od neposredne odgovornosti za dogodke, vendar ostaja v tesnem stiku z zavezniki zaradi zagotavljanja stabilnosti v regiji.

Letalske sile Združenih držav Amerike so v okviru vojaške operacije v Venezueli napadle stavbo Cuartel de la Montaña v glavnem mestu Caracas. Gre za nekdanji vojaški muzej, ki so ga po smrti nekdanjega venezuelskega predsednika Huga Cháveza preuredili v njegov mavzolej in tam pokopali njegove posmrtne ostanke. Po navedbah agencije Bloomberg in poročilih prič s terena so v soseski, kjer stoji vojaški objekt, odjeknile močne eksplozije, kar potrjujejo tudi videoposnetki lokalnih prebivalcev na družbenih omrežjih. Napad na ta simbolno pomemben objekt predstavlja neposreden udarec na politično zapuščino nekdanjega voditelja in zaostruje že tako napete razmere v državi. Za zdaj podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode na samem mavzoleju še niso znane, vendar dogodek označuje novo fazo v vojaškem posegu ZDA v Venezueli. Napad na vojaški objekt, ki služi kot spomenik, kaže na stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in oblastmi v Caracasu.

Iz venezuelske prestolnice Caracas so danes poročali o več močnih eksplozijah in preletih letal, ki so vznemirili prebivalce okoli druge ure zjutraj po lokalnem času. Incident se je zgodil v času zaostrenih odnosov med državama, potem ko je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump napovedal možnost vojaškega posredovanja v Venezueli. Napetosti so se stopnjevale po sprožitvi obsežne ameriške pomorske operacije v karibskem morju, ki je bila uradno usmerjena proti mednarodnim tihotapcem mamil. Ameriška administracija je pred dogodki jasno opozorila venezuelsko vodstvo, da ne izključuje kopenske invazije, če se dejavnosti, ki jih Washington označuje za kriminalne, ne bodo prenehale. Čeprav podrobnosti o naravi eksplozij in izvoru letal še niso uradno potrjene s strani neodvisnih opazovalcev, očividci poročajo o znatnem nemiru v prestolnici. Gre za neposredno stopnjevanje pritiska na režim v Caracasu, ki se že dalj časa spopada z mednarodno izolacijo in gospodarsko krizo.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, ki je po poročanju tiskovne agencije Associated Press trajal manj kot pol ure. Operacija je bila izjemno kratka, vendar podrobnosti o tarčah ali uporabljenih sredstvih za zdaj ostajajo neznane. Po poročanju tujih medijev trenutno še ni jasno, ali Washington v prihodnje načrtuje dodatne vojaške dejavnosti proti tej južnoameriški državi. Incident predstavlja zaostritev odnosov med državama, čeprav uradni viri še niso podali izčrpnih pojasnil o motivih za tako hiter poseg. Mednarodni opazovalci pozorno spremljajo dogajanje, saj bi morebitno nadaljevanje sovražnosti lahko vplivalo na stabilnost v celotni regiji. Agencija AP navaja, da je bila akcija zaključena v manj kot 30 minutah, kar kaže na omejen obseg operacije.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v petek javno izjavil, da so nekateri posamezniki na čolnih preživeli napade, ki so jih izvedle sile Združenih držav Amerike v okviru vojaške operacije Lanza del Sur. Napadi so bili usmerjeni proti domnevnim tihotapcem mamil v mednarodnih vodah Tihega oceana. Petrova izjava prihaja po poročilih o incidentu 31. decembra, v katerem je ameriška vojska napadla dve plovili, pri čemer je po uradnih podatkih umrlo pet ljudi. Kolumbijski predsednik s temi navedbami opozarja na tveganja in posledice stopnjevanja ameriških vojaških operacij v bližini kolumbijske obale. Operacija Lanza del Sur, ki poteka tako v Tihem oceanu kot v Karibskem morju, predstavlja del širše strategije ZDA za zajezitev trgovine z drogami v Severno Ameriko. Odnosi med Bogoto in Washingtonom so se zaradi teh operacij dodatno zaostrili, saj predsednik Petro kritično ocenjuje neposredne vojaške posege na morju. Čeprav so ZDA potrdile izvedbo napadov, podrobnejših informacij o preživelih ali natančnih okoliščinah dogodka niso podale, kar povečuje napetosti med državama glede vprašanja suverenosti in metod boja proti narkokartelom.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno nastopil mandat župana New Yorka in postal prva oseba muslimanske veroizpovedi na tem položaju v zgodovini mesta. Štiriintridesetletni demokratični socialist je prisego opravil na nenavadni lokaciji, na zaprti podzemni postaji Old City Hall na Manhattnu, pri čemer je roko položil na Koran. Mamdani, ki velja za najmlajšega župana v zgodovini ameriške metropole, je v kratki izjavi poudaril, da mu izvolitev predstavlja življenjsko čast in privilegij. Njegov prevzem vodenja mesta sledi zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal uveljavljene politične tekmece in povzročil preobrat znotraj demokratske stranke. Kljub prazničnemu vzdušju ob zaprisegi se novi župan spopada z visokimi pričakovanji javnosti in ostrimi kritikami opozicije, ki jih je po njegovi izvolitvi sprožil tudi nekdanji predsednik Donald Trump. Mamdani se bo moral v svojem mandatu spopasti s številnimi infrastrukturnimi in socialnimi izzivi devetmilijonskega mesta, ki ostaja ključno svetovno gospodarsko središče.

Tiskovni predstavnik turške vladajoče stranke AK Parti Ömer Çelik je ostro obsodil nedavno dejanje Združenih držav Amerike, ki so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čelik je v uradni izjavi poudaril, da je politična suverenost izključno v rokah venezuelskega ljudstva, in opozoril, da Turčija ne odobrava nobenih dejanj, ki kršijo mednarodno pravo ali načela politične legitimnosti. Po navedbah turške strani gre pri ameriškem posredovanju za neposreden napad na suverenost tuje države. Čelik je izpostavil, da so dejanja Washingtona, ki so privedla do odstranitve oziroma pridržanja Madura, nesprejemljiva v okviru sodobnih mednarodnih odnosov. Turčija s tem sporočilom utrjuje svojo zunanjepolitično držo, ki temelji na spoštovanju izidov nacionalnih volitev in nasprotovanju zunanjim vmešavanjem v notranje zadeve suverenih držav.

Pilot Alaska Airlines, Brandon Fisher, ki je varno pristal z letalom Boeing 737 MAX-9 po izpadu vratne plošče, toži Boeing za 10 milijonov dolarjev. Trdi, da ga je Boeing neupravičeno obtožil za incident, čeprav je NTSB ugotovil, da so manjkali vijaki. Fisher meni, da je Boeing poskušal preložiti odgovornost, kljub pohvalam za njegovo herojsko dejanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v novo leto 2026 vstopil z zaostreno retoriko, ki vključuje grožnje z vojno na dveh frontah ter oseben spor z igralcem Georgeom Clooneyjem. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social kritiziral Clooneyjevo odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ga označil za enega najslabših političnih napovedovalcev vseh časov. Predsednik je igralčevo potezo povezal s problematiko priseljevanja v Franciji in Clooneyju očital neuspeh pri podpori demokratskim kandidatom. Sočasno z osebnimi napadi so se pojavile navedbe o morebitni vojaški okupaciji Venezuele. Trump je v intervjuju za New York Post izjavil, da Združene države Amerike ne bodo namestile svojih sil v državi le pod pogojem, da bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z interesi Washingtona. Analitiki in kritiki namigujejo, da bi lahko bila vojaška drža namenjena odvračanju pozornosti javnosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar pa Bela hiša uradno zavrača.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ruske federacije je v soboto sporočilo, da bo v kratkem izdalo uradno izjavo glede trenutnih razmer v Venezueli. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je operacijo Združenih držav Amerike proti južnoameriški državi označila za neposredno agresijo. Po njenih besedah se Moskva pripravlja na diplomatski odziv, ki bo naslovil dejanja Washingtona. Napetosti med državama so se stopnjevale po nedavnih dogodkih v Venezueli, ki jih ruska stran interpretira kot kršitev suverenosti in mednarodnega prava s strani ameriških sil. Zaharova je za tiskovno agencijo Interfax poudarila, da ruska diplomacija razmere pozorno spremlja in da bo njihovo stališče jasno opredeljeno v prihajajočem dokumentu. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnih geopolitičnih trenj med velesilama glede vpliva v Latinski Ameriki.

Podjetje Starlink, ki je v lasti ameriškega milijarderja Elona Muska, je napovedalo, da bo prebivalcem Venezuele do 3. februarja 2026 zagotovilo brezplačen dostop do širokopasovnega satelitskega interneta. Odločitev podjetja je neposreden odziv na izredne politične razmere in vsesplošen kaos, ki je nastal po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet dolgoletni predsednik Nicolás Maduro. S to potezo želi podjetje SpaceX zagotoviti neprekinjeno komunikacijo in pretok informacij v državi, ki se trenutno spopada z nestabilnostjo in negotovo prihodnostjo. Elon Musk je novico potrdil na svojem družbenem omrežju X, kjer je poudaril pomen podpore venezuelskemu ljudstvu v ključnih trenutkih. Storitev bo vsem uporabnikom na voljo brezplačno za obdobje enega meseca, kar naj bi preprečilo informacijsko blokado po padcu prejšnjega režima. Zaradi trenutnih razmer v Venezueli, kjer so tradicionalne komunikacijske poti lahko motene ali nadzorovane, satelitska tehnologija Starlink predstavlja ključno orodje za dostop do neodvisnih informacij in povezavo s svetom.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je ostro odzval na zadnje dogodke v Venezueli, pri čemer je dejanja Združenih držav Amerike označil za ironičen primer ameriškega prizadevanja za mir. Po njegovih besedah naj bi bil ameriški napad v Venezueli še en korak, ki Washington približuje Nobelovi nagradi za mir, kar so ruski mediji interpretirali kot sarkastičen odziv na zunanjo politiko ZDA. Medvedjev je v svoji izjavi poudaril, da gre za tipičen primer ameriškega posredovanja, ki ga Rusija ocenjuje kot agresivno in destabilizirajoče za regijo Latinske Amerike. Ruski uradnik je z uporabo provokativnega tona dodatno zaostril diplomatsko retoriko med Moskvo in Washingtonom. Izjave prihajajo v času, ko se napetosti med velesilama stopnjujejo zaradi vpliva v južnoameriški državi. Medvedjev je s svojimi komentarji ponovno izpostavil rusko stališče, da ZDA pod krinko humanitarnosti ali demokracije izvajajo vojaške in politične pritiske na suverene države, ki ne sledijo njihovim geopolitičnim interesom.

Venezuela in Kolumbija sta ob podpori Rusije in Kitajske uradno zahtevali sklic nujne seje Varnostnega sveta Združenih narodov. Razlog za zahtevo je zaostritev razmer v Venezueli, ki so jo sprožile vojaške operacije Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Zahteva po seji temelji na obtožbah o napadih in destabilizaciji regije, kar je spodbudilo mednarodno skupnost k hitremu odzivu. Srečanje najvišjega organa Združenih narodov je predvideno za ponedeljek, 5. januarja. Kolumbija, ki je pravkar nastopila mandat kot nestalna članica Varnostnega sveta, se je pri pobudi pridružila Venezueli, da bi obravnavali varnostne grožnje in kršitve suverenosti. Razprava bo osredotočena na posledice ameriškega vojaškega posredovanja in iskanje diplomatske poti za umiritev napetosti v regiji, ki jo pretresajo politični nemiri.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov beloruski kolega Maksim Riženkov sta v telefonskem pogovoru ostro obsodila nedavna dejanja Združenih držav Amerike v Venezueli, ki jih označujeta za agresijo na suvereno državo. Ministra sta se po navedbah ruskega zunanjega ministrstva strinjala, da so tovrstni postopki Washingtona v nasprotju z mednarodnopravnimi normami. V pogovoru sta diplomata poudarila enotnost Moskve in Minska pri podpori legitimnemu vodstvu Venezuele. Predstavnika obeh držav sta pozvala k vrnitvi Nicolása Madura na položaj vodje države in izrazila nasprotovanje poskusom Združenih držav Amerike, da bi vplivale na politično usodo venezuelskega predsednika. Pogovor odraža tesno usklajenost zunanjepolitičnih stališč Ruske federacije in Belorusije glede vprašanj latinskoameriške regije in njun skupni odpor proti zahodnim sankcijam ter diplomatskim pritiskom na njune zaveznice.

Sirske oblasti so začele premeščati kurdske borce iz Alepa na severovzhod države. Sirska vojska je sporočila, da je ustavila ofenzivo v Alepu, kurdski borci pa to zanikajo. Spopadi med kurdskimi silami in sirsko vojsko v Alepu so povzročili novo razseljevanje prebivalstva.

Republikanci izražajo zaskrbljenost glede težav pri prenosu sporočil volivcem pred vmesnimi volitvami leta 2026. Pojavljajo se tudi skrbi, da bo Trumpovo zbiranje sredstev preusmerilo denar od prizadevanj za vmesne volitve. Republikanec Don Bacon opozarja, da kongresu grozi, da bo postal Trumpov 'lakej'.

Po strmoglavljenju Nicolása Madura v Venezueli je Donald Trump sobotno vojaško operacijo označil za velik uspeh in ponudil nejasen načrt, da bo njegova administracija »vodila« Venezuelo. Medtem so poročali o prevozu Madura v New York. Poudarjena je bila dolga zgodovina ameriških vojaških intervencij in podpore diktaturam v Latinski Ameriki.

Člani venezuelske diaspore so po vsem svetu, od Latinske Amerike in Združenih držav Amerike do Španije, z navdušenjem proslavili konec vladavine Nicolása Madura. Do zamenjave oblasti je prišlo po vojaški operaciji ZDA, ki je končala njegovo večletno avtokratsko vladanje. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Miamija, Madrida in drugih svetovnih prestolnic, kjer so s pesmijo in zastavami izražali upanje na demokratično prihodnost države, ki jo je v zadnjem desetletju zapustilo skoraj osem milijonov ljudi. Dogodki so sledili obdobju izjemnih napetosti, ko je Maduro še v začetku decembra zatrjeval, da njegova moč temelji na vojski in ljudstvu, ter zavračal pogoje Washingtona. Kljub njegovi retoriki o odporu proti ameriškemu imperiju je vojaško posredovanje zapečatilo njegovo usodo. Med izseljenci, ki so pobegnili pred gospodarskim kolapsom in politično represijo, zdaj prevladujeta olajšanje in negotovost glede stabilnosti nove prehodne oblasti ter prihodnje obnove domovine.

Zaradi močnega sneženja in neugodnih zimskih razmer so na amsterdamskem letališču Schiphol v ponedeljek odpovedali približno 450 letov. Uprava letališča je opozorila, da se bo število odpovedanih povezav čez dan verjetno še povečalo, saj se vremenske razmere niso izboljšale. Razmere so bistveno slabše, kot so sprva napovedovali v nedeljo, ko je nizozemski nacionalni prevoznik KLM napovedal odpoved 124 letov. Zaradi obilnih snežnih padavin in zmanjšane vidljivosti je bil moten celoten logistični proces na letališču, kar je povzročilo velike nevšečnosti za tisoče potnikov. Letalske družbe potnike pozivajo, naj pred odhodom na letališče preverijo status svojih letov, saj se operativne težave nadaljujejo. To je že drugi večji val odpovedi v kratkem času, ki ga je povzročilo zimsko vreme v regiji, kar kaže na ranljivost letalskega prometa v severni Evropi ob nenadnih snežnih ujmah.

Slovaški premier Robert Fico je v intervjuju za televizijo TA3 javno pozval k zamenjavi visoke predstavnice Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaje Kallas. Po njegovih navedbah Kallasova ni sposobna učinkovito naslavljati sodobnih globalnih izzivov, kar naj bi povzročilo pasivnost Evropske unije v svetovni politiki. Fico je poudaril, da je to stališče izrazil prvič in da se zaveda morebitnih kritik, ki jih bodo njegove besede sprožile znotraj povezave. Premier je v svojem nastopu ocenil, da se Evropska unija trenutno nahaja v najhujši krizi do zdaj, kjer bodo preživeli le tisti, ki so gospodarsko, vojaško in energetsko najmočnejši. Izrazil je zaskrbljenost nad pomanjkanjem neodvisne zunanjepolitične drže EU, hkrati pa je izpostavil, da je svetovni red po njegovem mnenju po nedavnih dogodkih, vključno z ameriškimi operacijami v Venezueli, dokončno razpadel. Kljub ostrim kritikam do vodstva diplomacije je Fico zatrdil, da Evropska unija za Slovaško ostaja ključni življenjski prostor in da država ostaja njena trdna članica. Fico je napovedal tudi skorajšnji obisk v Združenih državah Amerike, kjer se namerava srečati z Donaldom Trumpom. V pogovorih z ameriškim predsednikom namerava obravnavati prihodnost slovaško-ameriških odnosov ter širša vprašanja, ki se dotikajo Evropske unije. Kritike na račun Kaje Kallas so sicer pred tem prihajale tudi iz Moskve, kjer je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova izražala dvome o njeni usposobljenosti za vodenje evropske diplomacije.

Ruski senator Andrej Klišas je v nedavnem odzivu na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa ocenil, da so Združene države Amerike dejansko odrekle pravico do suverenosti vsem državam zahodne poloble. Njegove trditve temeljijo na Trumpovih izjavah glede Monrojeve doktrine, ki jo Washington tradicionalno uporablja kot podlago za svoj vpliv v Latinski Ameriki. Klišas meni, da gre za neposreden poseg v neodvisnost regije in obenem opozarja evropske države, ki jih je označil za ameriške vazale, naj se pripravijo na podoben odnos. Ruski uradnik poudarja, da takšna zunanja politika Washingtona pomeni vrnitev k imperialističnim težnjam, kjer ZDA same določajo pravila delovanja za svoje sosede in zaveznike. Po njegovih besedah so Trumpove besede jasen signal, da suverenost drugih držav za ameriško administracijo ni prednostna naloga, če je v nasprotju z njihovimi strateškimi interesi. Takšna retorika po mnenju Moskve dodatno zaostruje odnose med velesilami in vnaša negotovost v mednarodno politično okolje, še posebej v luči pričakovanj glede prihodnjih potez Bele hiše.

Ameriški preiskovalci v zvezni državi Kolorado preiskujejo smrt ženske, ki naj bi bila v četrtek žrtev napada gorske levinje. Nesreča se je zgodila med novoletnim pohodom v bližini kraja Glen Haven, ko je pohodnica stopila na gorsko pot. Oblasti sumijo, da je žival napadla nepričakovano, kar je privedlo do tragičnega izida, vendar preiskava uradnega vzroka smrti še vedno poteka. Incident je ponovno sprožil razprave o nevarnostih srečanj z divjimi zvermi v naseljenih območjih in priljubljenih rekreacijskih točkah. Lokalni uradniki za zaščito divjadi so opozorili pohodnike na previdnost, medtem ko poskušajo izslediti žival, ki bi lahko predstavljala nadaljnjo grožnjo javni varnosti. Napadi gorskih levov na ljudi so sicer redki, vendar se pogostost srečanj povečuje z opustošenjem naravnega habitata.

V zvezni državi Ohio v Združenih državah Amerike so v torek v prestižni stanovanjski hiši odkrili trupli 37-letnega zobozdravnika Spencerja Tepeja in njegove 39-letne soproge Monique Tepe. Po navedbah lokalnih oblasti sta bila zakonca ustreljena, medtem ko sta bila v hiši prisotna njuna dva majhna otroka, ki v napadu nista bila poškodovana. Policija in preiskovalci intenzivno iščejo storilca, ki po dogodku ostaja na begu. Preiskava dvojnega umora se nadaljuje, policija pa za zdaj ni razkrila motiva za dejanje ali morebitnih osumljencev. Žrtvi sta veljali za ugledna člana lokalne skupnosti, njuna smrt pa je pretresla sosesko. Oblasti pozivajo javnost k pomoči pri iskanju informacij, ki bi lahko vodile do prijetja napadalca, medtem ko so otroka predali v ustrezno varstvo. Dogodek obravnavajo kot nasilno kaznivo dejanje z visoko stopnjo prioritete.

Uradniki v Minnesoti imajo do naslednjega tedna čas, da Trumpovi administraciji predložijo informacije o izvajalcih in starših, ki prejemajo zvezna sredstva za otroško varstvo. Državni uradniki so sporočili, da centri za varstvo otrok, ki so bili predstavljeni v viralnem videu prejšnji teden, delujejo kot pričakovano, z otroki prisotnimi na vseh lokacijah, razen na eni.

V gozdnatem območju ameriške zvezne države Kolorado so pohodniki v četrtek odkrili truplo ženske, v bližini katerega se je nahajala puma. Kot je sporočila tiskovna predstavnica pristojne službe za narodne parke Kara Van Hoose, sta pohodnika žival pregnala z metanjem kamenja. Eden izmed pohodnikov, ki je po poklicu zdravnik, je ob prihodu do žrtve lahko le še potrdil smrt, saj ženska ni več kazala znakov življenja. Oblasti so se v skladu z državnimi predpisi odločile za usmrtitev dveh pum, za kateri sumijo, da sta bili udeleženi v napadu. Trupli obeh živali bodo zdaj podrobno analizirali, da bi razjasnili natančne okoliščine dogodka. Strokovnjaki poudarjajo, da so napadi pum na ljudi izjemno redki. V Koloradu živi med 3.800 in 4.400 teh divjih mačk, od leta 1990 pa so v tej zvezni državi zabeležili skupno 28 napadov, pri čemer se je zadnji s smrtnim izidom zgodil leta 1999.

V ameriški zvezni državi Indiana se je zvrstilo več nasilnih dogodkov, povezanih z osumljenci s težko kriminalno preteklostjo. Policija v Mishawaki je na silvestrovo ustrelila 55-letnega Stephena Sherwooda, ki je bil leta 1997 obsojen zaradi brutalnega umora štiriletne dekletce v okrožju Morgan. Sherwood, ki se je v preteklosti izognil smrtni kazni, se sedaj sooča z novimi obtožbami, vključno s poskusom umora, potem ko so ga policisti ustavili in je prišlo do streljanja. V ločenem incidentu se je na novoletni dan policiji v Indianapolisu predal 19-letni Antwan Hayes. Hayes je bil iskan več tednov zaradi obtožb umora in vloma, povezanih s streljanjem v novembru, v katerem je izgubil življenje 23-letni Kenneth Murff Jr. Primera izpostavljata ponavljajoče se vzorce nasilnega kriminala in težave pri nadzoru nad posamezniki z zgodovino hudih kaznivih dejanj. Dogodki v Indiani so del širšega vala prazničnega nasilja, ki so ga organi pregona v Združenih državah Amerike obravnavali ob prelomu leta. Medtem ko oblasti preučujejo okoliščine policijskega streljanja na Sherwooda, Hayesova predaja prinaša določen napredek v preiskavi novembrskega uboja, ki je pretresel lokalno skupnost v Indianapolisu.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel dolžnost 112. župana mesta New York in s tem postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla ter prvi v Afriki rojeni posameznik na čelu največjega ameriškega mesta. Širištiriintridesetletni demokrat, ki se deklarira za demokratičnega socialista, je zaprisegel ob polnoči na zgodovinski in opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall. Slovesnost je privabila več tisoč ljudi, med njimi tudi vplivne osebnosti levice, kot je kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je Mamdanijev prevzem oblasti označila za začetek nove dobe za New York. V svojem prvem govoru je Mamdani napovedal drzno vladanje, usmerjeno v zaščito najranljivejših prebivalcev mesta in spopadanje z ekonomskimi neenakostmi. Priznal je, da bo celotna država pozorno spremljala njegov mandat, ki bo služil kot preizkus, ali lahko leva politična struja učinkovito upravlja s tako kompleksnim velemestom. Njegova izvolitev predstavlja pomemben mejnik v ameriški politiki, saj se je iz kandidata z minimalno začetno podporo povzpel na enega najvidnejših položajev v državi, kjer bo po pričakovanjih služil kot protiutež politiki predsednika Donalda Trumpa.

V goratem predelu ameriške zvezne države Arizona se je v petek zgodila huda letalska nesreča, v kateri so izgubile življenje vse štiri osebe na krovu zasebnega helikopterja. Po podatkih Zvezne uprave za letalstvo (FAA) je helikopter strmoglavil v bližini kraja Superior v okrožju Pinal, približno 100 kilometrov vzhodno od mesta Phoenix. Prizorišče nesreče v kanjonu Telegraph je težko dostopno in se nahaja na odročnem terenu. Preiskovalci so ugotovili, da je plovilo pred strmoglavljenjem zadelo v t. i. ohlapno vrv (slackline), kar je povzročilo takojšnjo izgubo nadzora. Zvezne agencije so že sprožile obsežno preiskavo incidenta, ki ponovno odpira vprašanja o varnosti zračnega prometa nad rekreacijskimi območji, kjer so razpeti športni rekviziti. Lokalni šerifov urad je potrdil, da preživelih ni bilo, identitete žrtev pa sprva niso bile razkrite javnosti.