Turško ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi poudarilo pomen stabilnosti v Venezueli ter pozvalo vse vpletene strani k preudarnosti in vzdržanosti. Turčija pozorno spremlja razvoj dogodkov v državi in je izrazila pripravljenost, da na kakršen koli način prispeva k mirni rešitvi krize, ki bi zagotovila blaginjo venezuelskega ljudstva. Turška diplomacija je ob tem poudarila, da sta mir in stabilnost ključna za prihodnost te južnoameriške države, ki se spopada z zunanjimi pritiski in notranjo nestabilnostjo. Hkrati je vietnamsko ministrstvo za zunanje zadeve izdalo opozorilo svojim državljanom, naj zaradi zaostrenih razmer in nevarnosti resno premislijo o potovanju v Venezuelo. Tistim, ki se že nahajajo v državi, so svetovali nemaden umik z nevarnih območij. Odzivi prihajajo v času, ko se Venezuela sooča z stopnjevanjem napetosti med vlado in zunanjimi akterji, kar vpliva na varnostno situacijo v celotni regiji. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede vprašanja legitimnosti oblasti in zunanjih posegov v notranje zadeve države.

ZDA naj bi v vojaški operaciji v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Pojavile so se špekulacije, da naj bi Rodríguezova »izročila« Madura ZDA.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v petek, 3. januarja 2025, na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolasa Madura na krovu ameriške vojaške ladje. Fotografija prikazuje Madura v sivi športni opremi in z glušniki na ušesih, ko sedi v ladijski kabini pod nadzorom ameriških sil. Gre za prvo vizualno potrditev lokacije venezuelskega predsednika po njegovem nedavnem zajetju s strani ameriške mornarice. Objava fotografije služi kot simbolična potrditev uspeha operacije, s katero so Združene države Amerike odstranile Madura z oblasti v Venezueli. Trumpova administracija, ki bo uradno prevzela dolžnosti čez nekaj tednov, s temi dejanji nakazuje na ostrejšo zunanjo politiko do latinskoameriških režimov. Trenutni dogodki so povzročili precejšnje zanimanje v mednarodni javnosti, saj gre za neposreden poseg v suverenost druge države in aretacijo njenega voditelja pod obtožbami trgovine z mamilki in korupcije.

Kitajsko zunanje ministrstvo je uradno pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegove soproge. Peking trdi, da je bila njuna aretacija izvedena v nasprotju z mednarodnim pravom, ter vztraja, da morajo ZDA situacijo v Venezueli urejati izključno preko dialoga in pogajanj. Kitajska vlada je v svoji izjavi, objavljeni na uradni spletni strani ministrstva, poudarila nujnost spoštovanja suverenosti držav in obsodila enostranske ukrepe Washingtona. Po mnenju Pekinga aretacija predstavlja nevarno kršitev diplomatskih standardov, ki bi lahko dodatno destabilizirala razmere v regiji Latinske Amerike. Kitajska diplomacija ob tem poziva k mirnemu reševanju sporov in opozarja na pomen vzpostavitve političnega procesa brez zunanjega vmešavanja.

V več mestih po Venezueli in Združenih državah Amerike so se v soboto pričeli protesti, uperjeni proti vojaškim akcijam Washingtona v latinskoameriški državi. Venezuelski državljani so se na poziv predsednika Nicolása Madura zbrali na ulicah, da bi izrazili nasprotovanje ameriški agresiji in podprli aktualno oblast. Po poročanju televizijske postaje Telesur so mobilizacije odgovor na nedavne poteze ameriške administracije, ki jih protestniki označujejo za neposreden poseg v suverenost države. Istočasno so bile za soboto napovedane demonstracije tudi znotraj meja Združenih držav Amerike, kjer so aktivisti organizirali shode proti morebitni ali začeti vojaški operaciji svoje države v Venezueli. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom, pri čemer venezuelski mediji poudarjajo enotnost ljudstva pri obrambi domovine pred tujimi pritiski. Protesti so potekali v mirnem ozračju, vendar z močnimi političnimi sporočili proti imperializmu.

Združene države Amerike so konec leta 2025 venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru ponudile možnost prostovoljnega odstopa s položaja v zameno za varno zatočišče v Turčiji. Kot poroča časnik New York Times, ki se sklicuje na vire blizu pogajanjem, naj bi šlo za poskus mirnega reševanja politične krize v Venezueli. Predlog je vključeval tako imenovano "pozlačeno izgnanstvo", kjer bi Maduro lahko živel brez strahu pred mednarodnim pregonom. Po navedbah visokega ameriškega uradnika bi odhod v Turčijo predstavljal del širšega dogovora, ki bi omogočil demokratično tranzicijo v državi. Turčija je bila izbrana kot morebitna destinacija zaradi razmeroma dobrih odnosov z obema stranema. Kljub ponudbi za zdaj ni uradnih potrditev, da bi Maduro predlog sprejel ali da bi se pogajanja premaknila v sklepno fazo. Venezuelska stran se na poročanje ameriških medijev še ni odzvala, situacija pa ostaja napeta, saj Washington še naprej izvaja pritisk na režim v Caracasu.

Iranski predsednik parlamenta, Mohamad-Bager Galibaf, je ponovil grožnje o napadih na ameriške vojaške baze in sile na Bližnjem vzhodu, če bi ZDA napadle Iran. Svetovalec vrhovnega voditelja Irana, Ali Šamhani, je prav tako ostro odgovoril na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social odgovoril na objavo, ki je predlagala Marca Rubia za prihodnjega predsednika Kube, z besedami "Zveni mi dobro". Trump je Kubi zagrozil s sankcijami po padcu Madura in nakazal na možnost, da bi Rubio postal predsednik države.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Agenti ameriške službe za carine in varovanje meja so v četrtek popoldne v Portlandu v zvezni državi Oregon ustrelili in ranili dva venezuelska državljana, ki sta bila identificirana kot člana zloglasne tolpe Tren de Aragua. Incident se je zgodil med ciljno usmerjeno zaustavitvijo vozila v vzhodnem delu mesta, ko sta osumljenca z avtomobilom poskušala namerno trčiti v agente. Ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo, da so bili vpleteni agenti obmejne straže, ki so izvajali operacijo, povezano s kriminalnimi aktivnostmi venezuelskih tolp. Po uradnih navedbah so agenti posredovali v okviru širše preiskave o delovanju transnacionalnih kriminalnih združb na ozemlju Združenih držav Amerike. Oba ranjena osumljenca sta bila prepeljana v bolnišnico, njuno zdravstveno stanje pa za zdaj ni javno znano. Napad na zvezne agente med postopkom poudarja vse večje varnostne izzive, s katerimi se organi pregona spopadajo zaradi prisotnosti tujih kriminalnih struktur v ameriških mestih. Tolpa Tren de Aragua, ki izvira iz Venezuele, se je v zadnjem obdobju hitro razširila po celini in je v Združenih državah Amerike postala tarča prednostnih policijskih operacij. Današnji incident v Portlandu velja za enega redkih primerov neposrednega oboroženega spopada med pripadniki te skupine in zveznimi agenti na severozahodu države. Preiskava dogodka še poteka, območje streljanja pa je bilo več ur zaprto za javnost.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odločno odzvala na ponovne izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o interesu Združenih držav Amerike za prevzem Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da razprava o ameriški nadvladi nad tem avtonomnim danskim ozemljem nima nikakršnega smisla in da takšni predlogi ne koristijo medsebojnim odnosom. Njen odziv sledi Trumpovim besedam, ki so nakazovale, da bi ZDA potrebovale Grenlandijo zaradi strateških interesov. Ob tem je danska vlada prejela močno diplomatsko podporo sosednje Švedske. Švedski premier Ulf Kristersson je javno podprl dansko stališče in na družbenem omrežju X zapisal, da Švedska v celoti stoji ob strani svoji sosedi. Sporazum o statusu Grenlandije ostaja nespremenjen, danski politični vrh pa poudarja, da otok ni naprodaj, s čimer se spopadajo z diplomatskimi pritiski, ki prihajajo iz Washingtona.

Donald Trump je po posredovanju ZDA v Venezueli ponovno izrazil zahtevo po Grenlandiji, kar je povzročilo oster odziv Danske in drugih severnih partneric Nata, kot so Švedska, Norveška in Finska. Te države so zavrnile kakršnekoli ameriške ozemeljske zahteve in izrazile nasprotovanje Trumpovim prizadevanjem.

Nekdanji češki predsednik Miloš Zeman je v televizijskem nastopu jasno obsodil rusko invazijo in Rusijo označil za agresorja v vojni proti Ukrajini. Zeman, ki je bil v preteklosti znan po svojih proruskih stališčih, je poudaril, da mora Češka republika še naprej aktivno pomagati Kijevu pri obrambi njegove suverenosti. Njegova izjava odraža popoln zasuk v njegovi zunanji politiki, ki se je začel že ob začetku invazije leta 2022. Zeman se je v oddaji prav tako odločno postavil v bran obrambnemu ministru Jaromíru Zůni, ki prihaja iz vrst opozicijske stranke SPD. Zůna se je znašel pod močnim pritiskom radikalnih podpornikov lastne stranke, potem ko je javno podprl češko pobudo za nakup streliva za Ukrajino in nabavo ameriških lovcev F-35. Nekdanji predsednik je pritiske SPD označil za fanatične in pohvalil ministrov realističen pristop k varnostnim vprašanjem. Poleg tega je Zeman izrazil naklonjenost politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa, medtem ko je bil kritičen do nekaterih čeških diplomatov.

V svetovnih družbenih omrežjih in nekaterih tujih medijih se je v soboto, 4. januarja 2025, razširila fotografija, ki domnevno prikazuje venezuelskega predsednika Nicolása Madura med pridržanjem s strani ameriških posebnih enot. Posnetek prikazuje moškega, ki je vizualno podoben Maduru, v spremstvu oboroženih vojakov, vendar uradni viri verodostojnosti gradiva do zdaj niso potrdili. Poročila o fotografiji so se pojavila v času zaostrenih razmer med Caracasom in Washingtonom. Čeprav so nekateri kanali na platformah X in Telegram objavo delili kot dokaz o ameriškem posredovanju, številni strokovnjaki in uporabniki opozarjajo na možnost manipulacije s sliko ali uporabo umetne inteligence. Do tega trenutka nobena uradna institucija v Venezueli ali Združenih državah Amerike ni izdala potrdila o aretaciji ali vojaški operaciji s takšnim izidom.

Ob peti obletnici napada na Kapitol so demokrati ostro kritizirali Donalda Trumpa zaradi spodbujanja nemirov. Uradna spominska plošča, namenjena počastitvi policistov, ki so branili Kapitol, je še vedno pogrešana. Pred petimi leti je Trump nagovoril svoje podpornike in jih pozval, naj protestirajo na Kapitolu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v Caracasu sestal s Qiu Xiaqijem, posebnim odposlancem kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Srečanje je bilo namenjeno potrditvi trdnega zavezništva med državama v času povečanih napetosti med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Maduro je odnos s Kitajsko označil za »strateško partnerstvo, ki je prestalo vse preizkušnje«, in poudaril pomen sodelovanja pri soočanju z zunanjimi pritiski. Po poročanju državne televizije VTV sta strani pregledali več kot 600 sporazumov o sodelovanju, ki jih državi ohranjata na različnih področjih, od energetike do gospodarstva. Obisk kitajskega odposlanca pošilja močan signal Washingtonu, saj Peking s tem dejanjem potrjuje svojo podporo Madurovemu režimu kljub gospodarskim sankcijam in vojaškim pritiskom ZDA v Karibskem morju. Maduro je po srečanju izrazil zadovoljstvo nad »popolno unijo«, ki naj bi Venezueli zagotavljala stabilnost v mednarodnem okolju.

Stalno predstavništvo Irana pri uradu Združenih narodov v Ženevi je Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) uradno opozorilo na resne posledice morebitne vojaške agresije na iranske jedrske objekte. Po navedbah iranske misije bi vsakršen napad na objekte, ki so namenjeni miroljubni uporabi jedrske energije, pomenil hudo grožnjo svetovnemu režimu neširjenja jedrskega orožja in ogrozil integriteto Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Iranski diplomati so poudarili, da normalizacija groženj s strani Združenih držav Amerike spodkopava verodostojnost agencije IAEA. Teheran opozarja, da molk mednarodne skupnosti ob tovrstnih grožnjah ustvarja nevaren precedens, ki bi lahko vodil v širšo regionalno nestabilnost. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti, ko Iran vztraja pri zaščiti svoje kritične infrastrukture, hkrati pa od mednarodnih organizacij zahteva odločnejšo držo proti napovedanim vojaškim posegom, ki bi lahko povzročili nepopravljivo škodo mednarodnemu pravnemu redu.

Nekdanji svetovalec Pentagona Douglas Macgregor je v javni izjavi na družbenem omrežju X poudaril, da bi nedavni napad ukrajinskih oboroženih sil na civilne objekte v vasi Horli v regiji Herson lahko popolnoma onemogočil prihodnja mirovna pogajanja. Po njegovih besedah napad na kavarno in hotel, kjer so bili prisotni civilisti, predstavlja resno oviro za kakršne koli diplomatske rešitve konflikta v Ukrajini. Ruski viri poročajo, da so ukrajinske sile izvedle silovit udarec, ki je povzročil škodo na civilni infrastrukturi, kar Macgregor označuje za dejanje, ki postavlja pod vprašaj smiselnost pogovorov o premirju. Incident se je zgodil v času, ko so mednarodna prizadevanja za stabilizacijo razmer že tako pod velikim pritiskom, nove zaostritve pa po mnenju ameriškega analitika le še poglabljajo prepad med sprtima stranema. Macgregorjeve izjave odražajo zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti in poudarjajo, da takšni dogodki neposredno vplivajo na politično voljo za iskanje kompromisa. Kljub temu da uradni Kijev dogodka ni podrobneje komentiral v smislu strateških posledic za pogajanja, so odzivi iz kroga nekdanjih ameriških vojaških svetovalcev jasen signal o naraščajoči pesimistični oceni možnosti za mir.

Ameriško južno poveljstvo (SOUTHCOM) je sporočilo, da je vojska v zadnjih dveh dneh izvedla niz letalskih napadov na pet plovil, ki so bila domnevno vključena v mednarodno trgovino z drogami. V operacijah je bilo ubitih osem oseb, medtem ko so nekateri osumljenci skočili v morje in bi lahko preživeli. Napadi so del okrepljenih prizadevanj Združenih držav Amerike za preprečevanje dejavnosti narkoterorizma v njihovem odgovornem območju. Prvi del operacije se je odvil v sredo, ko sta bili zadeti dve plovili, pri čemer je na enem umrlo tri, na drugem pa dve osebi. Skupno je ameriška vojska v dveh dneh ciljala pet plovil. Točna lokacija napadov ostaja nejasna, vendar so se operacije odvile v okviru pristojnosti južnega poveljstva, ki pokriva Latinsko Ameriko in Karibe. Ti dogodki predstavljajo neposredno nadaljevanje operacije Južna sulica, v kateri ameriške sile uporabljajo smrtonosno silo proti logističnim kanalom kartelov.

Močan dež je prvič po 20 letih premočil znamenito parado vrtnic v Južni Kaliforniji. Obenem so opozorila pred poplavami in odredbe o evakuaciji v Južni Kaliforniji sovpadale s snežnimi meteži in nizkimi temperaturami na srednjem zahodu in severovzhodu Združenih držav.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v telefonskem pogovoru z venezuelskim kolegom Yvánom Gilom Pintom poudaril neomajno podporo Irana ljudstvu in izvoljeni vladi Venezuele. Sogovornika sta podrobno obravnavala zadnje dogodke, ki so sledili ameriški vojaški agresiji na venezuelsko ozemlje. Aragči je v imenu Islamske republike Iran ostro obsodil kršitev venezuelske suverenosti s strani Združenih držav Amerike in poudaril solidarnost med državama v luči zunanjih pritiskov. Venezuelski zunanji minister Gil Pinto je izrazil hvaležnost za podporo iranske vlade in naroda, ki sta Venezueli stopila ob stran v trenutkih zaostrenih napetosti. Poudaril je, da Caracas ceni diplomatsko in moralno pomoč Teherana pri spopadanju z agresivnimi ukrepi Washingtona. Pogovori med ministroma potrjujejo poglobitev strateškega zavezništva med državama, ki sta že v preteklosti tesno sodelovali pri zoperstavljanju mednarodnim sankcijam in vojaškim grožnjam. Arasči je ob koncu pogovora ponovil, da Iran ostaja zavezan pomoči Venezueli pri ohranjanju njene stabilnosti in neodvisnosti.

Kitajska vlada je v nedeljo ostro zahtevala od Združenih držav Amerike, naj nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Madura so ameriške sile zajele v posebni vojaški operaciji, ki se je odvila v noči s petka na soboto, nakar so ga prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt. Kitajsko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da morajo ameriške oblasti zagotoviti njegovo osebno varnost in spoštovati mednarodno pravo. Dogodek je povzročil takojšen premik v vodstvu Venezuele, kjer je vlogo začasne predsednice prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Medtem ko so se v javnosti pojavili posnetki Madura v New Yorku, so kitajski uradniki poudarili, da so takšna dejanja ZDA nesprejemljiva. Incident predstavlja resno zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom, hkrati pa v spor vpleta tudi Peking kot ključnega zaveznika venezuelskega režima.

Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo angel Gospodov na Trgu svetega Petra v Vatikanu izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli, potem ko so ameriške posebne enote v vojaški operaciji zajele predsednika Nicolása Madura. Sveti oče je poudaril, da mora blaginja venezuelskega ljudstva prevladati nad vsemi drugimi interesi, ter pozval k prenehanju nasilja in vzpostavitvi poti pravičnosti in miru. V svojem nagovoru je izpostavil nujnost zagotavljanja državne suverenosti in stabilnosti v regiji. Papež, ki prihaja iz ameriškega in perujskega okolja, je pozval k prihodnosti, ki bo temeljila na sodelovanju in slogi, namesto na nadaljnjem zaostrovanju konfliktov. Njegov odziv prihaja neposredno po ameriškem vojaškem posegu, ki je drastično spremenil politični zemljevid Južne Amerike. Vatikan s tem sporočilom poskuša prevzeti vlogo moralnega posrednika v času, ko državi grozi notranja destabilizacija zaradi nasilne menjave oblasti.

Prva dama Venezuele in soproga predsednika Nicolasa Madura, Cilia Flores, se je na sodišču v New Yorku pojavila z vidnimi znaki fizičnih poškodb. Po poročanju prisotnih je imela podplutbe pod očmi in povito čelo, kar je sprožilo številna ugibanja o izvoru njenih poškodb v mednarodni javnosti. Čeprav podrobnosti o naravi sodnega postopka in razlogih za njeno prisotnost na ameriških tleh v prvih poročilih niso bile v celoti razjasnjene, je njen videz pritegnil precejšnjo pozornost medijev. Dogodek se odvija v času zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, ki proti venezuelskemu vrhu že dlje časa vodijo različne pravne postopke. Pojav Floresove z znaki telesnih poškodb v javnem prostoru, kot je sodna dvorana, predstavlja nenavaden dogodek za tako visoko politično osebnost, vendar uradni viri iz Caracasa ali Washingtona za zdaj niso podali pojasnil glede njenega zdravstvenega stanja ali okoliščin, ki so privedle do omenjenih poškodb.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile pridržale venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Trumpa sta bila oba z helikopterjem prepeljana na ameriško letalsko ladjo USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Predsednik je v izjavi za Fox News celotno operacijo opisal kot dogodek, ki je spominjal na televizijski prenos. Operacija predstavlja dramatičen preobrat v večletnih prizadevanjih ZDA za odstranitev Madura z oblasti, saj ga Washington že dlje časa ne priznava za zakonitega predsednika Venezuele. Pričakuje se, da se bo Maduro v New Yorku soočil s sodnim postopkom zaradi obtožb o trgovini z mamili in terorizmu, ki so bile proti njemu vložene v preteklosti. Ameriška administracija je Madurov režim večkrat označila za nelegitimen in koruptiven, kar je vodilo do stopnjevanja sankcij in diplomatskih pritiskov.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike proti Venezueli, v kateri so ameriške sile izvedle letalske napade na prestolnico Caracas. Petro je v izjavi za javnost poudaril, da so Združene države Amerike prva država v človeški zgodovini, ki je bombardirala prestolnico v Južni Ameriki, kar je označil za nevaren precedens in grozljiv madež, ki bo ostal v spominu prihodnjih generacij na celini. Predsednik Petro je dejanja Washingtona primerjal z zgodovinskimi diktatorji in sodobnimi konflikti, pri čemer je izjavil, da česa podobnega niso storili niti Adolf Hitler, Francisco Franco, Antonio de Oliveira Salazar ali Benjamin Netanjahu. Po njegovih besedah gre za neposreden napad na suverenost latinskoameriških narodov, kar povzroča globoko ogorčenje v regiji in destabilizira politične odnose v tem delu sveta.

Papež Leon XIV. je po aretaciji Nicolása Madura ponovno pozval k spoštovanju suverenosti Venezuele, pravne države in človekovih pravic. Poudaril je, da mora biti blaginja venezuelskega ljudstva na prvem mestu in pozval k molitvi za prihodnost Venezuele ter priprošnjo Device Marije Coromoto, zavetnice države. Pozval je tudi k spoštovanju človekovih pravic vseh posameznikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical odredbo o napotitvi nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. V svoji izjavi na družbenem omrežju Truth Social je poudaril, da gre za začasen umik, in ob tem opozoril, da se bodo varnostne sile vrnile, če se bo stopnja kriminala v omenjenih mestih ponovno zvišala. Trump je napovedal, da bi bila morebitna prihodnja posredovanja lahko izvedena v bistveno drugačni in močnejši obliki. Odločitev sledi obdobju povečanih napetosti med zvezno oblastjo in lokalnimi voditelji, ki so Trumpovim načrtom o napotitvi vojaških sil v mesta pogosto nasprotovali. Predsednik je v svojih objavah jasno nakazal, da pozorno spremlja varnostne razmere v teh mestnih središčih in da je ponovna aktivacija sil le vprašanje časa. Ukrep umika prihaja v času širših razprav o pooblastilih izvršne oblasti pri zagotavljanju javnega reda in miru na lokalni ravni.

Libanonsko gibanje Hezbolah in Vrhovni politični svet Jemna sta ostro obsodila nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo označili za dejanje teroristične agresije in uličnega razbojništva. Po navedbah obeh organizacij so ameriške sile izvedle napade na glavno mesto Caracas, pri čemer so ciljale na ključno civilno infrastrukturo in stanovanjska naselja. V izjavah so poudarili, da je operacija vključevala ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge, kar predstavlja resno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Hezbolah je v svojem sporočilu za javnost podrobno opisal, da so bile tarče napadov predvsem civilne ustanove, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Vrhovni politični svet Jemna je dejanje označil za precedens brez primere v sodobni diplomaciji in napad na ustavno ureditev neodvisne republike. Obe organizaciji sta izrazili solidarnost z venezuelskim ljudstvom v luči stopnjevanja pritiskov s strani administracije Združenih držav Amerike, ki si že dlje časa prizadeva za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja 2024, opravil telefonski pogovor s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom. Glavna tema njunega dialoga bo iskanje možnosti za mirno rešitev konflikta v Ukrajini, dotaknila pa se bosta tudi vprašanja Palestine. Erdogan je poudaril, da ohranja redne stike tako z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom kot z ameriškim vrhom, s čimer Turčija utrjuje svojo vlogo posrednice v regiji. Načrtovani klic bo sledil vrhu t. i. koalicije voljnih v Parizu, kjer bo Turčijo zastopal zunanji minister Hakan Fidan. Ankara si že dlje časa prizadeva za oživitev carigrajskih pogajanj, ki so v začetnih fazah vojne veljala za najresnejši poskus premirja. Napovedano sodelovanje med Ankaro in Washingtonom prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti pojavljajo različna ugibanja o Trumpovi prihodnji politiki do Ukrajine in morebitnih komercialnih pogojih za nadaljnjo vojaško pomoč Kijevu.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da so venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores zajeli ter ju s helikopterjem prepeljali iz države. Po Trumpovih navedbah naj bi ju kasneje premestili na ladjo, ki ju trenutno prevaža proti New Yorku. Ta nepričakovani razvoj dogodkov sledi stopnjevanju napetosti v Venezueli, kjer je Madurov režim dlje časa kljuboval mednarodnim pritiskom. Operacija, ki jo opisuje Trump, pomeni dramatičen konec večletne vladavine Madura, čeprav uradni viri v Caracasu dogajanja še niso v celoti pojasnili. Trumpova izjava nakazuje, da so ameriške oziroma zavezniške sile prevzele nadzor nad usodo venezuelskega voditelja, kar bo v temelju spremenilo politični zemljevid Latinske Amerike. Za zdaj ostaja nejasno, pod kakšnimi pogoji bosta Maduro in njegova soproga prispela v Združene države Amerike ter ali jima bodo tam sodili zaradi obtožb o korupciji in kršitvah človekovih pravic.

V zgodnjih sobotnih urah so v venezuelski prestolnici Caracas odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Po poročanju očividcev in tujih tiskovnih agencij je bil v južnem delu mesta v bližini pomembnega vojaškega oporišča opažen gost dim, hkrati pa je prišlo do izpada električne energije. Incident se je začel okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, čemur je sledilo več zaporednih eksplozij v razmiku petnajstih minut. Natančen vzrok in točne lokacije eksplozij za zdaj ostajajo nejasni, dogodki pa so se odvili v času močno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Lokalni prebivalci so na družbenih omrežjih delili videoposnetke dima, ki se dviga nad mestom, vendar uradne oblasti o morebitnih žrtvah ali materialni škodi še niso podale izjav. Vojska in varnostne sile so v stanju visoke pripravljenosti, medtem ko preiskava o naravi eksplozij še poteka.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v spremstvu obsežnega konvoja oklepnih vozil in helikopterjev prispel v prostore Urada za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Po navedbah tujih tiskovnih agencij so varnostni ukrepi ob njegovem prihodu izjemno poostreni, kar odraža visoko stopnjo tveganja in politične napetosti, povezane z njegovim obiskom v Združenih državah Amerike. Obisk se dogaja v času zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, saj ZDA že dlje časa obtožujejo venezuelsko vodstvo vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Prisotnost Madura na sedežu protinarkotičnega urada nakazuje na morebitna uradna zaslišanja ali pogajanja, vendar uradnih podrobnosti o vsebini srečanja obe strani še nista razkrili. Dogajanje v New Yorku spremljajo številni mednarodni opazovalci, saj bi lahko morebitni pravni postopki proti Maduru močno vplivali na geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v torek uradno napovedala prekinitev statusa začasne zaščite (TPS) za državljane Somalije. Ta odločitev neposredno vpliva na več tisoč Somalijcev, ki so si v preteklih letih ustvarili življenje v Združenih državah Amerike pod tem posebnim humanitarnim programom. Skladno z napovedjo se bodo morali posamezniki, ki so do sedaj koristili zaščito pred deportacijo zaradi nestabilnih razmer v svoji domovini, pripraviti na odhod iz države ali pa si skušati urediti status na drug način. Kritiki ukrepa opozarjajo na morebitne humanitarne posledice, medtem ko vlada vztraja pri strožjem izvajanju imigracijske politike. Prekinitev statusa TPS za Somalijo je del širše strategije Trumpove administracije, ki postopoma omejuje programe začasnega bivanja za državljane držav, kjer so se po mnenju uradnega Washingtona varnostne ali humanitarne razmere dovolj izboljšale, da se ljudje lahko vrnejo domov.

V delih Škotske so izdali oranžna vremenska opozorila zaradi napovedanega močnega sneženja in motenj v prometu. Pričakujejo do 30 cm snega, kar bo povzročilo dodatne težave.

Venezuelske varnostne sile so v zadnjih mesecih pridržale najmanj pet ameriških državljanov. ZDA stopnjujejo pritisk na venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Nicolása Madura so po prihodu v New York, kamor so ga prepeljali z vojaškim letalom Boeing 757, odpeljali v zvezni zapor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Po poročanju New York Timesa je imela CIA vir v venezuelski vladi, ki je nadzoroval Madura pred njegovo aretacijo. Američani so v Caracasu izvedli vojaško operacijo, v kateri so ujeli Madura in njegovo ženo.

Po ameriških zračnih napadih na Venezuelo je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal namestitev vojske na meji z Venezuelo. Turčija je pozvala vse strani k zadržanosti po ameriškem napadu, ki je pripeljal do zajetja predsednika Nicolasa Madura in njegove žene. Bolgarsko zunanje ministrstvo je odprlo krizno telefonsko linijo za pomoč bolgarskim državljanom v Venezueli.

Donald Trump je opozoril Iran, da bo sprejel ostre ukrepe, če bodo oblasti začele usmrčevati protestnike. Opozorilo je sledilo poročilom, da je bilo v protestih ubitih že več kot 2571 ljudi. Protestnikom je obljubil prihod pomoči in izrazil cilj posredovanja, da bi zmagali.

Demokratski člani ameriškega kongresa so ostro nasprotovali morebitnemu vojaškemu posredovanju administracije predsednika Donalda Trumpa v Venezueli. Zakonodajalci so po zadnjih poročilih poudarili, da so jih visoki vladni uradniki na tajnih sestankih namerno zavajali glede resničnih namer Washingtona v regiji. Čeprav je administracija sprva zagotavljala, da ne načrtuje nasilne menjave oblasti v Caracasu, so kongresniki zdaj prepričani, da so bili ti podatki neresnični. Nasprotovanje v kongresu se je okrepilo po razkritju, da so bili pripravljeni scenariji, ki vključujejo neposredno vojaško silo. Demokrati trdijo, da Trumpova administracija nima ustreznega pravnega ali političnega mandata za sprožitev vojne v Južni Ameriki. Kritiki znotraj zakonodajne veje oblasti opozarjajo, da bi takšno dejanje vodilo v dolgotrajen regionalni konflikt in dodatno destabiliziralo že tako krhko humanitarno situacijo v državi, hkrati pa bi spodkopalo ugled Združenih držav Amerike v mednarodni skupnosti.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v soboto v družbi predsednika Donalda Trumpa v letovišču Mar-a-Lago izdal resno opozorilo kubanskim oblastem. Rubio je po prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so ga izvedle ameriške sile, izjavil, da bi moralo biti vodstvo v Havani zaskrbljeno. Po njegovih besedah je Kuba v varnostnem smislu dejansko kolonizirala Venezuelo, saj naj bi bila celotna venezuelska obveščevalna agencija polna kubanskih agentov. Državni sekretar je kubansko vodstvo označil za nekompetentno in poudaril, da je njihov vpliv na venezuelski varnostni aparat ključen dejavnik v regiji. Medtem ko je Trump izrazil interes za vzpostavitev dobrih odnosov s sosednjimi državami, je kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez Parrilla ostro obsodil ameriško vojaško posredovanje. Dogodek pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in stopnjevanje pritiska na preostale avtoritarne režime v regiji.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan New Yorka in s tem postal prva oseba muslimanske veroizpovedi, južnoazijskega porekla ter afriškega rojstva na čelu tega ameriškega velemesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel opolnoči na slovesnosti v zaprti postaji podzemne železnice pod mestno hišo, pri čemer je roko položil na starodaven izvod Korana. Prisego je vodila generalna tožilka zvezne države New York Letitia James. Na javni slovesnosti, ki je sledila kljub nizkim temperaturam, se je zbralo več deset tisoč ljudi. Med vidnimi govorniki, ki so podprli novega župana, sta bila senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal korenit premik v mestni politiki in obljubil, da bo neusmiljeni individualizem nadomestil s kolektivizmom. Njegova izvolitev in uporaba verske knjige muslimanov pri zaprisege sta v določenih delih ameriške javnosti sprožili nasprotujoče si odzive, kar odraža globoko politično razdeljenost v mestu in širše v državi.

V prvih dneh januarja 2026 so v neposredni bližini sedeža Ministrstva za obrambo Združenih držav Amerike v Arlingtonu v Virginiji opazili znatno povečanje števila naročil pic. Pojav, ki so ga zaznali kljub božično-novoletnim praznikom, je pritegnil pozornost javnosti zaradi t. i. »indeksa pice«, ki se v preteklosti pogosto uporablja kot neformalen kazalnik povečane aktivnosti ali kriznega delovanja znotraj obrambnih institucij. Nenaden skok v dostavi hrane v Pentagon v času, ko bi večina zaposlenih običajno koristila dopuste, nakazuje na morebitno intenzivno delo na ministrstvu ali reševanje nujnih varnostnih vprašanj. Čeprav uradni viri niso podali izjav o razlogih za podaljšan delovni čas, povečana poraba hrane v poznih urah v takšnih ustanovah tradicionalno sproža ugibanja o geopolitičnih napetostih ali načrtovanju pomembnih vojaških operacij. Podatki so bili zbrani preko platform, ki spremljajo lokalno dostavo hrane v okolici strateških vladnih objektov.

Iranski zunanji minister Abas Erakči in njegov venezuelski kolega Yván Gil Pinto sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta razpravljala o najnovejšem razvoju dogodkov po ameriški vojaški agresiji na venezuelsko ozemlje. Erakči je v imenu iranske vlade ostro obsodil dejanja Združenih držav Amerike in jih označil za očitno kršitev mednarodnega prava. Iran je ob tem izrazil polno solidarnost in podporo venezuelskemu ljudstvu ter vladi v njunem prizadevanju za ohranitev suverenosti. Venezuelska stran je poudarila pomen podpore Teherana v času povečanih napetosti z Washingtonom. Minister Gil Pinto je sporočil, da je Caracas prejel zagotovila o neomajni pomoči Irana, kar krepi odpor države proti tujemu vmešavanju. Diplomata sta se strinjala, da so enostranski vojaški ukrepi nesprejemljivi in da ogrožajo stabilnost v regiji, zato bosta državi še naprej tesno sodelovali na mednarodnem prizorišču.

Ameriška vojska je v najnovejšem operativnem posegu v vodah blizu Kolumbije in Venezuele uničila dve domnevni tihotapski plovili, pri čemer je bilo ubitih pet oseb. Gre za drugi tovrstni napad v zadnjih dveh dneh, ki se odvija v okviru okrepljene kampanje za boj proti trgovini z drogami v regiji. Po navedbah ameriških uradnikov so te dejavnosti usmerjene v prekinitev logističnih poti narkokartelov in hkrati služijo kot sredstvo pritiska na venezuelsko vlado pod vodstvom Nicolása Madura. Operacija poudarja stopnjevanje vojaške prisotnosti Združenih držav Amerike v karibskem bazenu, kjer ameriške sile izvajajo nadzor nad pomorskimi potmi. Incidenti s smrtnimi izidm so v okviru protidrogovnih operacij redkejši, vendar Washington opravičuje uporabo sile z nujnostjo zajezitve mednarodnega kriminala. Identiteta ubitih oseb še ni bila uradno potrjena, prav tako pa venezuelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala. Takšni napadi dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom, saj slednji pogosto obtožuje ZDA kršenja suverenosti v regiji.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka in napovedal ambiciozno progresivno agendo, ki se osredotoča na dostopna stanovanja in krepitev vloge delavskega razreda. Kot prvi musliman in prvi Američan južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta je 34-letni demokrat zaprisegel na dveh slovesnostih, pri čemer mu je drugo zaprisego predal senator Bernie Sanders. Mamdani, ki se opredeljuje za demokratičnega socialista, je v svojem govoru poudaril, da bo mestna oblast pod njegovim vodstvom aktivno in drzno uporabljala svojo moč za izboljšanje življenja meščanov. Ena izmed prvih potez novega župana je bila razveljavitev izvršnih ukazov njegovega predhodnika Erica Adamsa. Mamdani je to odločitev utemeljil kot nujno za vzpostavitev nove smeri upravljanja mesta, potem ko se je Adams leta 2024 soočil z zveznimi obtožbami zaradi nezakonitih prispevkov za kampanjo. Kljub kritikam nekaterih medijev glede radikalnosti njegovega programa, Mamdani uživa močno podporo progresivnega krila stranke, kar sta s svojo prisotnostjo potrdila tudi Alexandria Ocasio-Cortez in Bernie Sanders. Njegov nastop označuje začetek obdobja, v katerem namerava mestna hiša povečati javne investicije in socialno varnost prebivalcev.

Ameriška obveščevalna agencija Cia je po poročanju ameriških medijev podala oceno, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki ni namerno ciljala rezidence ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do te ugotovitve so prišli po analizi incidenta, v katerem je Rusija obtožila Kijev poskusa napada na državno rezidenco v regiji Novgorod. Ameriški uradniki za nacionalno varnost so s tem podprli uradna stališča Ukrajine in Evropske unije, ki sta moskovske obtožbe že pred tem odločno zavrnili. Ruska stran pod vodstvom zunanjega ministra Sergeja Lavrova je vztrajala pri trditvah o obsežnem napadu z 91 droni, kar pa so neodvisni strokovnjaki označili za neprepričljivo. Kljub ruskim navedbam o uničenju vseh letalnikov, Kremelj ni predložil verodostojnih dokazov, ki bi potrjevali, da je bil cilj napada osebno ruski predsednik. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti, kjer so nekatere države pozvale k dialogu, druge pa incident označile za provokacijo.

Po smrti republikanskega kongresnika Douga LaMalfe se je zmanjšala že tako majhna večina republikancev v predstavniškem domu ameriškega kongresa. LaMalfa je bil zaveznik Donalda Trumpa in je v predstavniškem domu služil sedem mandatov.

Danski parlamentarni odbor za zunanjo politiko se je v Kopenhagnu sestal na izrednem in strogo varovanem zasedanju, ki so ga zaznamovali izjemni varnostni ukrepi. Po poročanju danskega portala Berlingske so se člani odbora zbrali v zaprtem prostoru brez oken, kjer je bila uporaba mobilnih telefonov strogo prepovedana, udeleženci pa v sejno sobo niso smeli prinesti niti skodelic kave. Takšni protokoli so v danski parlamentarni praksi izjemno redki in kažejo na visoko stopnjo zaupnosti obravnavane tematike. Glavna tema pogovorov so bili domnevni načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v zvezi z Grenlandijo, ki uživa status avtonomnega ozemlja v okviru Danskega kraljestva. Čeprav podrobnosti razprave niso javno dostopne, so se danski politiki spopadali z vprašanji strateške varnosti in ozemeljske celovitosti v luči ponovnega zanimanja Washingtona za to arktično območje. Sestanek odraža zaskrbljenost Københavna nad nepredvidljivostjo prihodnje ameriške zunanje politike in njenim vplivom na severnoatlantsko zavezništvo.