Ameriški generalni državni tožilec je napovedal, da bodo venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga deležni najstrožje kazni, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama. Združene države Amerike že dlje časa obravnavajo Madura v okviru obtožb o trgovini z mormotiki in korupciji. Napoved o strogi kazni odraža odločnost ameriške administracije pri pregonu venezuelskega vodstva, ki ga Washington ne priznava kot legitimnega. V odzivu na ameriške grožnje je venezuelski generalni državni tožilec izjavil, da za varnost predsednika Madura in njegove žene neposredno odgovarja vlada Združenih držav Amerike. Venezuelska stran te napovedi interpretira kot neposreden napad na suverenost države in varnost njenih najvišjih predstavnikov. Diplomatski odnosi med Caracasom in Washingtonom ostajajo na najnižji točki, saj se obe strani spopadata z vprašanji legitimnosti in mednarodnega prava.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura po njegovi domnevni aretaciji. Na posnetku je Maduro prikazan vklenjen, medtem ko ga varujejo oborožene osebe, domnevno na krovu ladje ameriške obalne straže. Objava je sprožila številne odzive v mednarodni javnosti, saj gre za neposreden dokaz o pridržanju dolgoletnega venezuelskega predsednika s strani ameriških organov. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, kjer so ZDA Madura obtoževale narkoterorizma in nelegitimnega vodenja države. Trumpova administracija je že v preteklosti stopnjevala pritisk na venezuelski režim, najnovejša objava pa nakazuje na dramatičen zasuk v prizadevanjih za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Čeprav podrobnosti o sami operaciji aretacije ostajajo skope, fotografija potrjuje, da je Maduro v ameriškem priporu.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je kubansko vlado označil za "ogromno težavo", kar se je zgodilo le dan po tem, ko so posebne sile Združenih držav Amerike v vojaški operaciji zajele in iz Venezuele odpeljale predsednika Nicolasa Madura. Kubanske oblasti so to dejanje ostro obsodile in ga označile za kriminalno dejanje ter grobo kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Zunanji minister Rubio je s svojimi izjavami nakazal, da bi Kuba lahko postala naslednja tarča ameriške zunanje politike v regiji, potem ko je administracija Donalda Trumpa uspešno izvedla operacijo odstranitve venezuelskega voditelja. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti v Latinski Ameriki, kjer so ZDA v zadnjem obdobju krepile svojo vojaško prisotnost. Medtem ko Washington poudarja potrebo po demokratičnih spremembah in stabilnosti, Havana opozarja na ameriško agresijo in imperialistične težnje po nadzoru nad naravnimi viri v regiji. Zajetje Madura je sprožilo diplomatski val protestov s strani zaveznic Venezuele, vključno s Kubo, ki v dejanju vidi nevaren precedens za suverenost držav v Karibskem morju. Ameriška stran pa vztraja, da je bila odstranitev Madura nujna za vzpostavitev reda, pri čemer Rubiove besede o Kubi napovedujejo nadaljnje pritiske na komunistično vlado v Havani.

Ameriška osrednja obveščevalna agencija (CIA) je v začetku tega meseca izvedla napad z brezpilotnim letalom na pristaniški objekt na venezuelski obali, kar predstavlja prvi znani ameriški vojaški napad na tarčo znotraj te južnoameriške države. Po navedbah virov, ki so blizu operaciji, je bil cilj napada oddaljen dok, za katerega so ameriške oblasti domnevale, da ga tolpa Tren de Aragua uporablja za kopičenje in prevoz prepovedanih drog. Operacija predstavlja pomemben premik v ameriški taktiki spopadanja z organiziranim kriminalom in narkokarteli v regiji. Poročanje medijske hiše CNN izpostavlja, da gre za precedenčen dogodek, saj Združene države Amerike doslej niso neposredno napadale objektov na venezuelskem ozemlju. Napad se je zgodil v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, vendar so operativni detajli o uporabljenem orožju in morebitnih žrtvah še vedno skopi. Venezuelske oblasti se na incident uradno še niso odzvale, medtem ko ameriška administracija uradno ne potrjuje podrobnosti tajne operacije obveščevalne službe.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v luči naraščajočih protivladnih demonstracij odzval na dogajanje v državi in povsem jasno razmejil med upravičenim nezadovoljstvom javnosti in nasilnim uporništvom. Hamenej je v svojem nagovoru poudaril, da so protesti zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov legitimni, ter pozval državne uradnike, naj prisluhnejo pritožbam državljanov in se z njimi spopadejo prek dialoga. Kljub pozivom k dialogu pa je vrhovni voditelj opozoril, da nasilje in povzročanje nemirov ne bosta tolerirana. Izgrednike, ki so po njegovih besedah prestopili mejo mirnega izražanja mnenj, je označil za grožnjo stabilnosti in napovedal, da bodo organi pregona zoper njih odločno ukrepali. Stopnjevanje napetosti v državi sledi dolgotrajnemu obdobju gospodarske krize in preteklim spopadom med varnostnimi silami in protestniki, kar vrhovnega voditelja sili v iskanje ravnovesja med pomiritvijo množic in ohranjanjem režimske avtoritete.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado je v svojem prvem javnem nastopu po ameriškem ukrepu proti Nicolásu Maduru izjavila, da je opozicija pripravljena na prevzem oblasti v državi. Machadova je ponovno poudarila, da je na predsedniških volitvah zmagal opozicijski kandidat Edmundo González, ki bi moral po njenih besedah uradno prevzeti predsedniški mandat. Opozicijsko vodstvo je državljane pozvalo k mirnosti in upoštevanju nadaljnjih navodil, hkrati pa so izpostavili nujnost demokratičnega prehoda oblasti. Machadova je v svojem nagovoru obljubila vzpostavitev javnega reda in miru ter izpustitev vseh političnih zapornikov. Medtem ko so Združene države Amerike pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura, opozicija poudarja, da bo moral slednji odgovarjati pred mednarodnim pravosodjem za svoja dejanja med dolgoletnim vladanjem.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem je naznanila, da bodo venezuelski migranti, ki v Združenih državah Amerike bivajo pod statusom začasne zaščite (TPS), lahko zaprosili za begunski status oziroma azil. Ta poteza sledi njeni predhodni odločitvi, s katero je končala program začasne zaščite za približno 600.000 Venezuelcev, ki so to obliko statusa pridobili pod administracijo predsednika Joeja Bidna. Nova uredba omogoča migrantom, da kljub prekinitvi prejšnjega programa iščejo pravno pot do zaščite preko azilnih postopkov. Odločitev guvernerke Noem predstavlja pomemben zasuk v migracijski politiki zvezne države, saj neposredno vpliva na usodo številnih posameznikov, ki so v državi iskali zatočišče pred politično in gospodarsko krizo v Venezueli. S tem se odpira vprašanje prihodnje integracije in pravne varnosti venezuelskih državljanov v tem delu ZDA.

Donald Trump je zagrozil začasni predsednici Venezuele, Delcy Rodriguez, z višjo ceno od tiste, ki jo je plačal Maduro, če ne bo ravnala "pravilno". Dmitrij Medvedjev je poteze Trumpa v Venezueli označil za nezakonite, a skladne z interesi ZDA. Evropska unija, vključno s Slovenijo, je pozvala k spoštovanju volje venezuelskega ljudstva in k zadržanosti vpletenih strani.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da bodo ZDA ohranile vojaško in politično prisotnost v Venezueli ter dejansko upravljale državo vse do vzpostavitve ustrezne tranzicije oblasti. Trump je na tiskovni konferenci v rezidenci Mar-a-Lago dejal, da je Venezuela "ukradla ameriško nafto" in da Washington tega ne bo dopustil. Ta napoved pomeni stopnjevanje neposrednega ameriškega posredovanja, ki se je začelo z vojaškimi operacijami konec lanskega leta. ZDA so pod Trumpovim vodstvom prešle od pomorskih blokad k neposrednim napadom na kopensko infrastrukturo, kar utemeljujejo z bojem proti trgovini z drogami in zaščito ameriških gospodarskih interesov. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je predhodno opozarjal, da bi takšni ukrepi lahko regijo spremenili v "Gazo Južne Amerike", vendar Trumpova administracija očitno nadaljuje s strategijo neposrednega prevzema nadzora nad državo.

Venezuelska podpredsednica Delsy Rodriguez je v televizijskem nagovoru narodu 3. januarja ostro zahtevala izpustitev predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Silie Flores, ki so ju v okviru vojaške operacije zajele sile Združenih držav Amerike. Rodriguez je poudarila, da Venezuela ne bo nikoli postala kolonija katere koli tuje države, s čimer se je neposredno odzvala na pritiske iz Washingtona. Njen nastop je bil odgovor na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v intervjuju za The New York Post nakazal možnost pogojevanja vojaške prisotnosti s sodelovanjem venezuelskega vrha. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč izjavil, da Združene države Amerike v Venezuelo ne bodo poslale svojih vojaških enot, v kolikor bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom in izpolnila njihove zahteve. Dogajanje predstavlja vrhunec zaostrenih odnosov med državama, ki so se stopnjevali po neuspešnih pogajanjih o nadzoru nad naravnimi viri v oktobru prejšnjega leta. Trenutne razmere v Caracasu ostajajo negotove, medtem ko mednarodna javnost spremlja odziv preostalih venezuelskih institucij na aretacijo predsednika.

Skupina osmih strokovnjakov je pripravila napovedi za leto 2026, ki ga označujejo za prelomno leto na področju geopolitike, tehnologije in pop kulture. Po njihovih ocenah bo svetovna prizorišča zaznamoval povečan pritisk na ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa, kar bo imelo neposredne posledice za globalno stabilnost. Analitiki opozarjajo, da bodo napetosti med velesilami, vključno z Rusijo pod vodstvom Vladimirja Putina, še naprej krojile mednarodne odnose. Poleg političnih vprašanj strokovnjaki izpostavljajo vpliv umetne inteligence in vseprisotne tehnologije, ki bo po njihovem mnenju postala še bolj vdirajoča v vsakdanje življenje. Napovedi vključujejo tudi analize konfliktov, kot je vojna v Sudanu, ter prepletanje športa in zabavne industrije z resno politiko. Leto 2026 naj bi bilo zaznamovano z negotovostjo, kjer bodo tehnološki napredek in geopolitična trenja zahtevali prilagoditev celotne mednarodne skupnosti.

Ameriški milijarder in lastnik družbenega omrežja X Elon Musk je v javni objavi opozoril, da bi zmaga radikalnih levih sil na prihajajočih volitvah pomenila konec za Združene države Amerike. Musk je svoje stališče utemeljil predvsem s kritiko njihovega pristopa k vprašanju migracij, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost države. Podjetnik je v svojih navedbah izpostavil, da bi politike, ki jih zagovarja radikalno krilo levice, privedle do nepopravljivih posledic za ameriško družbo in njeno prihodnjo ureditev. To ni prvič, da se je Musk vključil v politično razpravo glede migracijske politike, saj redno uporablja svojo platformo za komentiranje aktualnih družbeno-političnih vprašanj v državi.

Danska se je odzvala z ogorčenjem na objavo Katie Miller, soproge Stephena Millerja, svetovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na družbenih omrežjih je delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave in z napisom "Spoedig" (kmalu).

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sporočila, da je seznanjena s poročili o več eksplozijah, ki so v noči na soboto odjeknile v venezuelski prestolnici Karakas. Po poročanju televizijske mreže CBS News so v Beli hiši prejeli tudi informacije o domnevnih preletih letal nad mestom, vendar uradnih komentarjev o dogajanju še niso podali. Eksplozije so odjeknile v bližini pomembnih vojaških objektov, vključno z letalsko bazo La Carlota in vojašnico Fuerte Tiuna v južnem delu mesta. Zaradi incidentov je del mesta ostal brez oskrbe z električno energijo, kar je povzročilo dodatno vznemirjenje med prebivalstvom. Čeprav so oborožene sile ZDA potrdile, da so se eksplozije dejansko zgodile, so predstavniki Pentagona za medije zanikali kakršno koli vpletenost ali vedenje o neposredni udeležbi Washingtona v teh dogodkih. Lokalni viri še naprej poročajo o dimu, ki se vije nad vojaškimi območji, medtem ko venezuelske oblasti situacije še niso podrobneje pojasnile.

Bela hiša je sporočila, da Donald Trump in njegova ekipa preučujeta različne načine za pridobitev Grenlandije, pri čemer je uporaba ameriške vojske vedno ena izmed možnosti. Voditelji velikih evropskih sil in Kanade so izrazili podporo Grenlandiji in poudarili, da otok pripada svojemu narodu.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v uradni izjavi ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Lula je dejanje označil za nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava in suverenosti, ki regijo vrača v najtemnejše čase tujega vmešavanja v latinskoameriško politiko. Poudaril je, da takšne poteze ogrožajo mir v regiji in presegajo meje dopustnega v mednarodnih odnosih. Dogodek je sprožil burne odzive tudi na brazilskem notranjepolitičnem prizorišču. Sinovi nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara so prek družbenih omrežij proslavili padec Madura in dogajanje izkoristili za napad na aktualnega predsednika Lulo. Carlos, Eduardo in Flávio Bolsonaro so operacijo interpretirali kot konec vpliva levice v Latinski Ameriki, pri čemer so vlekli vzporednice z domnevnim političnim preganjanjem svojega očeta v Braziliji. Flávio Bolsonaro je ob tem namigoval na nepravilnosti pri brazilskih volitvah in napovedal propad političnega povezovanja levih strank v okviru Foruma v São Paulu.

Vplivni svetovni mediji, vključno z ameriškim časnikom The New York Times, so v zadnjih dneh ostro obsodili odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vojaško posredovanje v Venezueli. Kritiki opozarjajo, da je vojaška akcija, ki se je začela s kopenskimi napadi konec lanskega decembra, nezakonita, nepremišljena in v neposrednem nasprotju s Trumpovimi predvolilnimi obljubami o končanju tujih vojn. Nemški mediji so pri tem izpostavili, da predsednikova politika temelji na pravici močnejšega, kar resno ogroža obstoječo mednarodno ureditev. Operacija, ki jo je Trump utemeljil kot del boja proti trgovini z drogami, je povzročila zaskrbljenost glede prihodnjih korakov Washingtona v regiji. Analitiki poudarjajo, da bi lahko Trumpova hibris oziroma pretiran ponos privedla do usodnih posledic za njegovo administracijo. Medtem ko Washington trdi, da so cilji operacije izključno logistični objekti in infrastruktura za tihotapljenje, kritiki v ameriškem kongresu in mednarodni javnosti opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne Latinske Amerike.

Nekdanja pomočnica Joeja Bidna, Tara Reade, ki sedaj dela kot kolumnistka za RT, je izjavila, da prejema grožnje od ukrajinskih državljanov na spletu, po tem, ko se je preselila v Rusijo. Po njenih besedah so jo uvrstili na ukrajinske sezname, podobne 'Mirotvorec'.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v nizu nujnih izjav sporočil, da so Združene države Amerike izvedle raketni napad na Caracas, glavno mesto Venezuele. Po navedbah kolumbijskega voditelja je bila prestolnica tarča zračnih operacij, kar je sprožilo takojšen odziv v regiji. Petro je zaradi nastalih razmer pozval k nujnemu sklicu zasedanja Združenih narodov (ZN) in Organizacije ameriških držav (OAD), saj naj bi dejanje predstavljalo resno kršitev mednarodnega prava in stabilnosti v Južni Ameriki. Napad se dogaja v kontekstu zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, pri čemer kolumbijski predsednik opozarja na nevarnost širitve konflikta. Čeprav so navedbe o bombardiranju prestolnice za zdaj omejene na izjave kolumbijskega vrha, dogodek sledi predhodnim obtožbam o ameriškem vmešavanju v venezuelske notranje zadeve. Diplomatski krogi pričakujejo hitro odzivnost mednarodnih institucij, medtem ko se napetosti na meji med Kolumbijo in Venezuelo stopnjujejo zaradi neposredne bližine vojaškega delovanja.

Evropski voditelji so se na zadnje izjave in ravnanja Donalda Trumpa odzvali z molkom, kar po mnenju kritikov potrjuje njegove teze o šibkosti evropske politike. Namesto odločne obrambe demokratičnih načel in mednarodnega pravnega reda je v ospredje stopil strah pred izključitvijo iz ameriške interesne sfere. Takšna drža po mnenju analitikov predstavlja nevarno igro, saj ignoriranje kršitev mednarodnih norm spodkopava dolgoročno stabilnost zahodnih zavezništev. Prevladujoča tendenca med voditelji držav članic Evropske unije kaže, da je pragmatično ohranjanje odnosov z Washingtonom dobilo prednost pred javno obsodbo dejanj, ki bi lahko ogrozila demokratične standarde. Ta pasivnost ne le krepi položaj Donalda Trumpa, temveč tudi pošilja sporočilo o nepripravljenosti Evrope na samostojno vodenje geopolitike brez brezpogojnega zanašanja na Združene države Amerike. Odločitev za molk bi lahko imela dolgoročne posledice za kredibilnost evropskih institucij na svetovnem odru.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno obsodilo začetek oborožene agresije Združenih držav Amerike proti Bolivarski republiki Venezueli. Ministrstvo je izdalo izjavo, v kateri obsoja ameriške napade na Venezuelo.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil raketne napade na civilna območja v Caracasu in drugih delih države, ki naj bi jih izvedli ameriški helikopterji. Zaradi napadov je napovedal militarizacijo države. Minister je poudaril, da napadi ne bodo zlomili Venezuele.

Predstavnica oboroženih sil Združenih držav Amerike je v pogovoru za časnik New York Times zavrnila komentiranje navedb o morebitni vpletenosti ameriške vojske v eksplozije, ki so odjeknile v venezuelski prestolnici Caracas. Molk uradnega Washingtona sledi poročilom o seriji napadov v Venezueli, pri čemer ameriška stran ne potrjuje niti ne zanika operativne udeležbe svojih sil v teh dogodkih. Incident v Caracasu je povzročil precejšnje napetosti v regiji, medtem ko ameriška vojska ohranja strogo informacijsko zaporo glede dejavnosti svojih enot v tem delu Južne Amerike. Časnik New York Times poroča, da so vojaški predstavniki na vprašanja o prisotnosti ameriških vojakov na kraju eksplozij odgovorili le s skopim pojasnilom, da zadeve ne bodo komentirali, kar v diplomatskih krogih sproža ugibanja o naravi teh dogodkov.

Večina ameriških zveznih držav poroča o visoki ali zelo visoki aktivnosti gripe, pri čemer se stopnje okužb po vsej državi še naprej povečujejo. Strokovnjaki opozarjajo, da se je sezona gripe šele začela.

Nekdanji ruski diplomat je bil obsojen na 12 let strogega zapora zaradi izdaje državnih skrivnosti Združenim državam Amerike. Do izdaje naj bi prišlo med njegovim službovanjem kot pomočnik ruskega konzula v Houstonu.

Tatiani Schlossberg, hčerki Caroline Kennedy in vnukinji Johna F. Kennedyja, so akutno mieloično levkemijo diagnosticirali maja 2024, ko je bila stara 34 let. Umrla je po boju z boleznijo.

Nacionalna vremenska služba je v četrtek zgodaj zjutraj izdala dodatna opozorila pred snežnimi viharji za različne okrožja v New Yorku in Pensilvaniji. Opozorila so veljala za okrožja Orange, Putnam, Rockland, Westchester, Broome, Delaware, Sullivan, Berks in Lehigh. Sunki vetra so ponekod dosegali hitrosti do 56 km/h.

Venezuelska začasna predsednica je odločno zavrnila trditve o vplivu zunanjih dejavnikov na vodenje države in poudarila, da nobena tuja sila ne vlada Venezueli. Izjava predstavlja neposreden odziv na zahteve in dejanja administracije nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki si je prizadevala za vzpostavitev nadzora nad to južnoameriško državo. Oblasti v Caracasu so po ameriškem posredovanju sporočile, da lokalna vlada ohranja polno suverenost in avtonomijo pri sprejemanju odločitev. Kljub pritiskom iz tujine začasna predsednica vztraja, da v državi ne vlada noben zunanji akter, s čimer želi utrditi legitimnost trenutne oblasti v očeh domače in mednarodne javnosti. Situacija ostaja napeta, saj se država spopada z diplomatskimi pritiski in vprašanji o prihodnji politični usmeritvi pod novim vodstvom.

Zohran Mamdani, ki se opisuje kot demokratični socialist, je ob zaprisegi obljubil boj proti draginji in uvedbo socialističnega programa. Njegova kampanja je med mladimi volivci sprožila veliko navdušenje, a je obenem pritegnila tudi kritike desnice. Med zaprisego so množice vzklikale »obdavčite bogate«. Napovedal je oživitev obdobja »velike vlade« in zavračanje prostega trga, individualizem pa naj bi zamenjala državna intervencija.

Ameriška veleposlanica v Atenah Kimberly Guilfoyle je v novoletnem sporočilu izpostavila izjemno moč odnosov med Grčijo in Združenimi državami Amerike. V objavi na družbenem omrežju X je poudarila, da zavezništvo med državama še nikoli ni bilo močnejše, ter izrazila pričakovanje, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje na podlagi skupnih demokratičnih vrednot, kot so svoboda, neodvisnost in priložnosti. Guilfoyle je leto 2026 označila za leto praznovanja in prenovljene zaveze k strateškemu partnerstvu. Po njenih navedbah so rezultati sodelovanja med Atenami in Washingtonom impresivni, pri čemer si bo diplomatsko predstavništvo prizadevalo, da bi zavezništvo v prihodnjem letu blestelo še močneje. Sporočilo je bilo naslovljeno na vse partnerje v obeh državah, veleposlanica pa je ob tem zaželela srečno novo leto in pozvala k aktivnemu oblikovanju prihodnosti odnosov.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je v četrtek uradno zaprisegel na položaj in v svojem prvem nagovoru obljubil »neustrašno« vodenje mesta. Demokratični politik, ki velja za predstavnika levega krila stranke, želi v svojem mandatu dokazati, da lahko socialistične usmeritve v politiki prinesejo uspeh. Poudaril je, da bo New York pod njegovim vodstvom služil kot zgled celotnemu svetu, pri čemer se bo mestna uprava podvzetno lotevala zastavljenih ciljev. Slovesnost ob zaprisegi je zaznamovala zgodovinski mejnik, saj je Mamdani postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta. V svojem govoru je izpostavil ambiciozne načrte za prihodnost, ki vključujejo preobrazbo mestne politike v smeri večje socialne pravičnosti. Njegov nastop funkcije je vzbudil precejšnjo pozornost javnosti, saj napoveduje odmik od uveljavljenih političnih praks prejšnjih administracij.

Severna Koreja je v noči na nedeljo izstrelila več balističnih raket, kar predstavlja prvi letošnji preizkus orožja te države. Po navedbah južnokorejske vojske, na katere se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, so izstrelitve sovpadale z obiskom južnokorejskega predsednika na Kitajskem. Dejanje Pjongjanga se je zgodilo v času povečanih globalnih napetosti, potem ko so Združene države Amerike z vojaško operacijo odstranile predsednika Venezuele. Izstrelitev raket se časovno umešča v obdobje po vrnitvi ameriških protiraketnih sistemov Patriot v Južno Korejo. Raketne baterije, ki so bile pred tem začasno nameščene na Bližnjem vzhodu, so znova zavzele položaje na polotoku konec lanskega leta. Ponovna krepitev obrambnih zmogljivosti zavezništva med Seulom in Washingtonom bi lahko vplivala na stopnjevanje provokacij s strani severnokorejskega režima, ki tovrstne premike pogosto interpretira kot neposredno grožnjo svoji varnosti.

Po poročanju ruskih medijev je v ameriškem zaporu umrl nekdanji uslužbenec Cie Aldrich Ames, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja v korist Rusije. Star je bil 84 let.

Otroški vrtec Nokomis v Minneapolisu v ameriški zvezni državi Minnesota je v sredo poročal o obsežnem vandalizmu in vlomu v svoje prostore. Incident se je zgodil po tem, ko je vplivnež Nick Shirley na portalu YouTube objavil videoposnetek z obtožbami o domnevnih finančnih goljufijah. Zaposleni v centru so policiji sporočili, da so neznanci vdrli v prostore v torek zjutraj, kar neposredno povezujejo s Shirleyjevimi trditvami o zlorabi javnih sredstev za financiranje dejavnosti vrtca. Uprava vrtca Nokomis zavrača vse obtožbe o nepravilnostih in poudarja, da je spletna kampanja sprožila nevaren odziv javnosti, ki je prerasel v fizično uničevanje lastnine. Policija v Minneapolisu je sprožila preiskavo incidenta, medtem ko vodstvo ustanove opozarja na širjenje dezinformacij prek družbenih omrežij, ki neposredno ogrožajo varnost otrok in osebja. Dogodek izpostavlja naraščajoč problem spletnega aktivizma, ki temelji na nepreverjenih informacijah in vodi v nasilna dejanja v resničnem svetu.

Tatiana Schlossberg, hči Caroline Kennedy in vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla pri 35 letih po boju s terminalnim rakom. Bila je okoljska novinarka in pisateljica, ki je pisala za publikacije, kot so New York Times, The Atlantic, The Washington Post in Vanity Fair. Novico o njeni smrti je sporočila njena družina.

Ameriškega gasilca iz Rhode Islanda so pohvalili za srčno reševanje psa, ki je na novoletni dan padel skozi led na zamrznjeni laguni. Gasilcu je uspelo priplaziti do psa in ga rešiti.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ostro obsodil napade Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki jih je označil za agresijo in jih primerjal z drugim Vietnamom za ZDA. Njegova tiskovna predstavnica, Natalija Ejsmont, je potrdila, da Lukašenko kategorično obsoja to dejanje.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v sredo, 31. decembra, objavilo odločitev o uvedbi dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa iz Brazilije, Avstralije in Združenih držav Amerike. Ukrep, ki ga v Pekingu označujejo kot varnostni mehanizem, bo veljal tri leta in se bo uporabljal za uvoz, ki presega določene letne kvote. Odločitev temelji na ugotovitvah uradne preiskave, ki je pokazala, da povečan uvoz mesa iz omenjenih držav negativno vpliva na kitajsko domače gospodarstvo. Novi trgovinski ukrepi so usmerjeni proti največjim svetovnim izvoznikom govedine, medtem ko evropski izvozniki, vključno s francoskimi podjetji, ki so nedavno obnovila izvoz na kitajski trg, za zdaj ostajajo zunaj dosega teh povišanj. Kitajska vlada namerava s temi ukrepi zaščititi domače pridelovalce in stabilizirati notranji trg v obdobju gospodarskih prilagoditev.

V 36. letu starosti je 30. decembra 2025 umrla Tatiana Schlossberg, vnukinja 35. predsednika Združenih držav Amerike Johna F. Kennedyja. Schlossbergova, ki je bila hči Caroline Kennedy, se je spopadala z akutno mieloično levkemijo. Novico o njeni smrti je sporočila predsedniška knjižnica in muzej Johna F. Kennedyja, potem ko je Schlossbergova šele novembra javno razkrila svojo diagnozo redke oblike levkemije. Pokojna Tatiana Schlossberg je bila uveljavljena novinarka in avtorica, ki je med drugim pisala za The New York Times, kjer je pokrivala teme s področja okolja in podnebnih sprememb. Njena smrt predstavlja še eno v vrsti tragičnih izgub za družino Kennedy, ki je skozi desetletja postala sinonim za ameriško politično zgodovino in številne osebne tragedije. Schlossbergova je za seboj pustila moža in sina, njena družina pa se je v izjavi za javnost zahvalila medicinskemu osebju za oskrbo v zadnjih tednih njenega življenja.

Mehika je Združenim državam Amerike po osmih letih na begu izročila 39-letnega Humberta Rodrigueza Martineza, ki je osumljen umora Daniela Reyesa v mestu Anaheim. Martinez naj bi leta 2017 z nožem do smrti zabodel novega partnerja svoje nekdanje dekle, nato pa pobegnil čez mejo v Mehiko, kjer se je izogibal roki pravice vse do nedavne aretacije in uspešno izvedenega postopka izročitve. Ameriški organi pregona so za Martinezom, ki je v času kaznivega dejanja v državi bival nezakonito, razpisali tiralico z varščino v višini dveh milijonov dolarjev. 32-letni Reyes je podlegel poškodbam takoj po napadu, preiskovalci pa so Martineza hitro identificirali kot glavnega osumljenca, vendar je ta pred prijetjem uspel zapustiti kalifornijsko okrožje Orange. Izročitev Martineza predstavlja zaključek dolgoletnega mednarodnega sodelovanja med ameriškimi in mehiškimi pravosodnimi organi. Osumljenec bo zdaj stopil pred sodišče v okrožju Orange, kjer se bo spopadel z obtožnico za umor, za katero mu grozi dolgoletna zaporna kazen. Primer ponovno izpostavlja vprašanja o čezmejnem kriminalu in sodelovanju pri kazenskem pregonu med sosednjima državama.

Medtem ko je večina sveta že proslavila vstop v leto 2026, so kot zadnji v novo leto vstopili Havaji, Ameriška Samoa, Niue ter nenaseljena Bakerjev in Howlandov otok v Tihem oceanu. Velika večina sveta se je od leta 2025 poslovila s tradicionalnimi praznovanji in ognjemeti.

Mestna središča po vsem svetu, od Sydneyja in Pariza do New Yorka, so vstop v leto 2026 obeležila z bučnimi praznovanji, ognjemeti in svetlobnimi predstavami. Milijoni ljudi so se zbrali na ulicah, da bi skupaj pričakali polnoč, medtem ko so oblasti v številnih metropolah zaradi varnostnih tveganj znatno poostrile nadzor. V New Yorku se je na Times Squaru zbrala nepregledna množica, ki je tradicionalno spremljala spust kristalne krogle. Medtem ko so na zahodu prevladovala glasna praznovanja, so bili nekateri deli sveta bolj zadržani. Na Japonskem so v skladu s tradicijo zazvonili templji, številni prebivalci pa so se povzpeli na gore, da bi ujeli prvi sončni vzhod novega leta. Praznovanja so po večini minila mirno, čeprav so varnostne službe v evropskih in ameriških mestih ostale v stanju visoke pripravljenosti zaradi morebitnih incidentov ali groženj javnemu redu.

Po aretaciji Nicolása Madura so v ZDA sprožili pravna vprašanja glede zakonitosti ameriških dejanj in nadzora nad Venezuelo. Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila obtožena zarote pri uvozu kokaina. Venezuelci na Floridi so proslavljali Madurovo odstranitev. Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele venezuelsko nafto, kar je sprožilo kritike o ozadju vojne proti drogam, saj pravne podlage za to ne obstajajo. Ob aretaciji je bil Maduro posnet pred kamero agencije DEA.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile izvedle vojaški napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura ter njegovo soprogo. Venezuelska vlada zahteva dokaze, da je Maduro še živ. Ameriški zakonodajalci so se različno odzvali na napad in aretacijo.

Po poročilih več virov, vključno s potrditvijo venezuelske vlade, naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru za New York Times operacijo označil za »briljantno«. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in njegova žena, ter pozvala ZDA, da predložijo »dokazilo o življenju«.

Venezuelska podpredsednica je priznala, da ne ve, kje je predsednik Maduro, in zahtevala dokaz, da je živ. Medtem so se pojavile podrobnosti o ameriškem vojaškem napadu, v katerem naj bi bil Maduro s soprogo odpeljan iz države. Ameriška vlada je napovedala obtožnico proti Maduro, venezuelska vlada pa je ZDA obtožila napada na civilne in vojaške objekte.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so operacijo izvedle elitne enote Delta Force, ki so par pridržale v močno utrjenem bivališču in ga z letalom že prepeljale iz države. Maduro se trenutno nahaja na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, od koder bo prepeljan v New York, kjer ga čakajo obtožbe zaradi narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je v nagovoru javnosti poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti. Napovedal je tudi takojšen vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg z namenom obnove uničene infrastrukture in izkoriščanja naftnih rezerv. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je operacijo ostro obsodila in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, ki ga še vedno priznava za edinega legitimnega voditelja države. Mednarodni odzivi so močno deljeni; medtem ko Rusija in Kitajska dejanje označujeta za oboroženo agresijo, nekateri latinskoameriški voditelji in del venezuelske opozicije dogajanje pozdravljajo kot konec diktature.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.