Zohran Mamdani je v silvestrski noči uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka, potem ko je zaprisegel na koran v opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo. 34-letni levičarski demokrat in socialist je v svojem nagovoru poudaril, da mu imenovanje predstavlja čast in privilegij. Njegov program temelji na zagotavljanju cenovno dostopnih stanovanj, brezplačnem otroškem varstvu in avtobusnem prevozu ter napovedi višjih davkov za premožne posameznike in velika podjetja. Kljub zmagi pa se Mamdani spopada z močno opozicijo na zvezni ravni, saj odnosi s predsednikom Donaldom Trumpom ostajajo napeti. Izbira lokacije zaprisege v podzemni železnici odraža njegovo usmerjenost k delavskemu razredu, vendar so nekateri kritiki njegovo politično usmeritev označili za radikalno. Čeprav sta se Trump in Mamdani nedavno sestala v Beli hiši in izmenjala nekaj spravljivih tonov, ostaja vprašanje prihodnjega zveznega financiranja mesta negotovo. Mamdani je na volitvah premagal močna tekmeca, Andrewa Cuomoja in Curtisa Sliwo, kljub neposrednemu vpletanju predsednika Trumpa v lokalno volilno kampanjo.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ZDA predali podatke, pridobljene z analizo ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen v Novgorodski oblasti in naj bi bil usmerjen v enega od objektov rezidence Vladimirja Putina. Po trditvah ruskih oblasti so iz drona pridobili datoteko z načrtovanim potekom leta. Ameriška obveščevalna služba, po poročanju WSJ, ni potrdila ruskih navedb o ukrajinskem napadu na rezidenco.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Združene države Amerike so v soboto sprožile obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo po navedbah lokalnih virov pospremili močni poki in eksplozije. Po poročanju ameriškega časnika The Wall Street Journal, ki se sklicuje na neimenovanega uradnika, je ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa operacijo začela z namenom uresničevanja zunanjepolitične strategije, vendar uradnih podrobnosti o tarčah ali obsegu napadov še ni podala. Bela hiša je sporočila, da bo uradno izjavo za javnost objavila šele po tem, ko bodo zračna plovila ameriških letalskih sil (USAF) zapustila venezuelski zračni prostor in bo aktivna faza operacije končana. Ruski vojaški strokovnjaki so potezo Washingtona že označili za kršitev mednarodnega prava in jo interpretirajo kot poskus nasilnega uveljavljanja doktrine »Amerika na prvem mestu«. Do incidenta prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, ko ZDA krepijo svojo vojaško prisotnost in vpliv na različnih koncih sveta. Medtem ko ameriška stran vztraja pri molku do konca misije, mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko dodatno destabiliziralo regijo Južne Amerike.

Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer sta bila obtožena sodelovanja pri izvozu mamil v ZDA in drugih kaznivih dejanj.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je izjavil, da so ameriške sile med zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene ubile večino njegovega osebnega spremstva in tudi naključne civiliste. Minister je dejanje označil za hladnokrven poboj.

V glavnem mestu Venezuele, Karakasu, je odjeknilo najmanj sedem eksplozij. Poročajo o dimu nad mestom in izpadih električne energije v vojaški bazi. Predsednik Nicolas Maduro je bil po razglasitvi izrednega stanja ujet s strani ameriške specialne vojske, kot poroča RTV.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se oglasile številne države in organizacije. Venezuela je zahtevala nujno sejo Združenih narodov. Rusija je zahtevala pojasnila od ZDA glede zajetja Madura, medtem ko je Brazilija, preko Lule, obsodila vojaške akcije proti Venezueli. Kitajska je izrazila šokiranost nad ameriškimi napadi in obsoduje zajetje Madura. Na spletu kroži fotografija, ki naj bi dokazovala zajetje Madura po bombardiranju v Venezueli.

Med srečanjem Trumpa in Netanjahuja v Mar-a-Lagu je Trump ponovil poziv k pomilostitvi Netanjahuja, na kar se je odzval izraelski predsednik Herzog, ki je zanikal, da bi bila pomilostitev že v postopku. Netanjahu je ob tem napovedal, da bo Trump prejel najvišje izraelsko priznanje.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti s 91 droni, zaradi česar bo Rusija preučila svojo pogajalsko pozicijo. Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil poskusa sabotiranja rešitve v Ukrajini, medtem ko je vodja frakcije »Enotna Rusija« v državni dumi Vladimir Vasiljev ocenil, da je cilj napada izzvati situacijo.

Deset tisoče ljudi v Ukrajini je ostalo brez elektrike zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo. To se dogaja ob ledenih zimskih temperaturah in pred ključnim srečanjem ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z ameriškim kolegom.

Rusija je podprla zahtevo Venezuele za nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN zaradi dejanj ZDA. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je pozval ZDA k zadržanosti in spoštovanju Ustanovne listine ZN. Nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN o Venezueli bo potekalo v ponedeljek.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo bombardiranje in zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Lula da Silva je dejanja Washingtona označil za nedopustna in poudaril, da so ZDA s tem prestopile vse meje sprejemljivega v mednarodni politiki. Po poročanju brazilskih organov pregona so venezuelske oblasti v odziv na napad popolnoma zaprle mejo z Brazilijo, kar je povzročilo nenaden upad migracijskega toka. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških zračnih napadov na bolivarsko republiko je tudi sosednja Kolumbija napovedala prerazporeditev svojih sil in virov na mejo, saj se pripravlja na morebiten val beguncev. Medtem ko v ZDA zoper zajetega Madura že pripravljajo obtožnico, regija ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj vojaško posredovanje vpliva na stabilnost celotne Južne Amerike. Brazilski predsednik je v svoji izjavi za javnost izrazil resno zaskrbljenost nad kršenjem suverenosti sosednje države.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi ostro obsodilo vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo zajetje predsednika Nicolása Madura. Peking je dejanja Washingtona označil za grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Predstavnik ministrstva je poudaril, da je Kitajska globoko pretresena nad uporabo sile proti suvereni državi in njenemu voditelju. Kitajske oblasti so v svojem odzivu pozvale Združene države Amerike k spoštovanju mednarodnih norm in prenehanju enostranskih vojaških akcij. Po navedbah kitajske diplomacije takšna dejanja ogrožajo regionalno stabilnost in postavljajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Uradni Peking je v svojem sporočilu prek družbenih omrežij še izpostavil, da kategorično zavrača kakršno koli obliko nasilnega poseganja v notranje zadeve neodvisnih držav.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga Silia Flores sta bila po končani vojaški operaciji Združenih držav Amerike proti Venezueli pridržana in prepeljana v pripor v ZDA. Ameriško tožilstvo je proti Maduru v južnem okrožju New Yorka že vložilo obtožnico, ki ga bremeni narkoterorizma in zarote proti državi. Po besedah ameriškega senatorja Marca Rubia so se vojaške dejavnosti v državi že zaključile. Madridska vlada in vodstvo Mehike sta ostro obsodila ameriške letalske napade na Venezuelo, pri čemer so mehiški uradniki poudarili, da gre za kršitev 2. člena Ustanovne listine Združenih narodov. Ruska federacija je uradno pozvala k takojšnji izpustitvi predsednika Madura in njegove žene ter zahtevala pojasnila glede okoliščin njunega zajetja. Medtem ko so v ZDA operacijo označili za uspešen boj proti kriminalnim strukturam, so se v mednarodni skupnosti pojavili odzivi nezadovoljstva. Vodja španske stranke Podemos Ione Belarra je pozvala Španijo k prekinitvi diplomatskih odnosov z Washingtonom, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo. Napetosti v regiji ostajajo visoke, medtem ko svetovne velesile zavzemajo diametralno nasprotna stališča do legitimnosti ameriškega posredovanja v Caracasu.

Republikanski zakonodajalci v Združenih državah Amerike so večinsko podprli potezo predsednika Donalda Trumpa, ki je v obsežni vojaški operaciji odredil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Medtem ko večina desno usmerjenih politikov hvali odločnost Bele hiše pri odstavitvi Madura, se znotraj gibanja MAGA pojavljajo tudi kritični glasovi. Ti opozarjajo na nevarnost zapletanja v novo dolgotrajno vojno na tujih tleh, kar bi lahko destabiliziralo regijo in izčrpalo ameriške vire. Operacija, ki so jo ameriške posebne enote izvedle v Caracasu, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na venezuelski režim. Kritiki Trumpove administracije poudarjajo, da gre za nevaren in mednarodnopravno sporen korak, ki bi lahko sprožil širšo tragedijo v Južni Ameriki. Kljub notranjim razhajanjem v stranki glede vojaškega posredovanja, Trumpovi privrženci verjamejo, da bo ta akcija končala dolgoletno krizo v Venezueli in omejila vpliv narkokartelov, ki jih Washington povezuje z Madurovo vlado.

Voditeljica venezuelske opozicije Maria Corina Machado je v nastopu na televiziji Fox News izrazila pripravljenost, da svojo nedavno prejeto Nobelovo nagrado za mir deli z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ta poteza sledi poročilom o zaostritvi odnosov med Belo hišo in venezuelsko opozicijo, potem ko je Trump domnevno odrekel podporo Machadovi prav zaradi njenega prejetja te prestižne nagrade. Machado se je Trumpu javno zahvalila tudi za nedavno operacijo v Caracasu, v kateri so ameriške sile zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo. Politična strategija Machadove očitno meri na ponovno pridobitev naklonjenosti ameriške administracije, ki je ključna za stabilizacijo razmer v Venezueli po padcu Madurovega režima. Z delitvijo priznanja želi opozicijska voditeljica pomiriti predsednika Trumpa, ki naj bi bil nezadovoljen, ker sam ni bil prejemnik nagrade za svoje posege v latinskoameriško politiko. Dogajanje odraža zapleteno dinamiko med venezuelskimi demokratičnimi silami in Washingtonom v času ključnih političnih sprememb v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah Bele hiše so Madura, ki ga Washington obtožuje vodenja narko kartela in terorizma, že odpeljali proti New Yorku, kjer mu bodo sodili. Aretacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na venezuelski režim, ki so se v zadnjih tednih sprevrgle v neposredno vojaško posredovanje. Trumpova administracija je Madura predhodno označila za vodjo kriminalne združbe, kar je Pentagonu omogočilo širši nabor vojaških možnosti za ukrepanje. Operacija se je zgodila po obdobju intenzivnega zaostrovanja odnosov, ko so ZDA krepile svojo prisotnost v regiji in izvajale obsežne vojaške vaje ob venezuelskih mejah. Maduro, nekdanji voznik avtobusa, ki je na oblast prišel po smrti Huga Cháveza, je v odgovor na grožnje mobiliziral težko orožje in rakete, vendar to ni preprečilo ameriškega vdora. Po poročilih iz regije so ZDA sprožile val napadov, ki bi se lahko v prihodnjih dneh še okrepili, medtem ko se mednarodna skupnost sooča z novo politično realnostjo v Južni Ameriki.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je svojo prvo noč v priporu preživel v zveznem centru za pridržanje v Brooklynu v New Yorku, potem ko so ga ameriške oblasti prijele v obsežni operaciji. Do aretacije je prišlo manj kot 24 ur po njegovem zajetju, kar predstavlja dramatičen preobrat v dolgoletnih napetostih med Caracasom in Washingtonom. Pričakuje se, da bo Maduro v prihodnjih dneh stopil pred zveznega sodnika na Manhattnu, kjer se bo soočil z uradno obtožnico. Medtem ko se Maduro nahaja v ameriškem priporu, je oblast v Venezueli prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Prevzem funkcije v Caracasu poteka v času izredne politične negotovosti v državi, ki jo že leta pestijo gospodarska kriza in diplomatska osamitev. Ameriške oblasti aretacije podrobneje še niso pojasnile, vendar je dogodek neposredna posledica stopnjevanja pritiska in prikritih operacij, ki jih je pred meseci odobrila ameriška administracija z namenom destabilizacije Madurovega režima.

Dva helikopterja sta trčila v zraku nad mestom Hammonton v New Jerseyju. Umrla sta oba pilota, Kenneth Kirsch, star 65 let, in Michael Greenberg, star 71 let. Nacionalni odbor za varnost v prometu (NTSB) preiskuje vzrok nesreče.

Direktor Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Kash Patel je za novega namestnika direktorja imenoval Christopherja Raio, dosedanjega vodjo terenskega urada v New Yorku. Raia bo na tem položaju zamenjal Dana Bongina, ki je po manj kot letu dni odstopil zaradi težav pri vodenju in notranjih napetosti znotraj agencije. Imenovanje Raie, ki velja za izkušenega kariernega agenta, pomeni vrnitev k tradiciji, po kateri operativno vodenje biroja prevzame strokovni kader z dolgoletnimi izkušnjami. Christopher Raia se je FBI-ju pridružil leta 2003 po službovanju v obalni straži. V svoji dvajsetletni karieri se je spopadal s preiskavami nasilnega kriminala, trgovine z drogami in tolp, kasneje pa je prevzel vodenje protiterorističnih in nacionalno-varnostnih operacij. Med njegovimi vidnejšimi dosežki je vodenje odziva na smrtonosni napad s tovornjakom v New Orleansu, ki se je zgodil na lanišnje novo leto. Z imenovanjem Raie na drugo najvišje mesto v organizaciji želi vodstvo FBI stabilizirati vsakodnevno delovanje urada. Kot karierni uslužbenec bo Raia zadolžen za nadzor nad vsemi tekočimi operacijami, kar naj bi pomirilo notranje vrste po odhodu Bongina, čigar mandat so zaznamovali konflikti. Uradna primopredaja poslov in prevzem funkcije bosta sledila v kratkem, ko bo Raia zapustil vodenje newyorškega urada, ki ga je prevzel lanskega aprila.

Zvezna uprava za letalstvo (FAA) in ameriške letalske sile so izdale uradno prepoved za vsa ameriška komercialna in civilna letala za uporabo venezuelskega zračnega prostora na vseh višinah. Odločitev je bila sprejeta v soboto po poročilih o ameriških vojaških operacijah nad venezuelsko prestolnico Caracas. Po navedbah medijske mreže CBS naj bi napade odredil ameriški predsednik Donald Trump, kar je privedlo do takojšnje prekinitve vseh letalskih dejavnosti v regiji zaradi varnostnih tveganj. Ta zaostritev predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale z nenehnimi preleti ameriških vojaških letal in obtožbami o destabilizaciji regije. Prepoved letenja močno vpliva na mednarodne logistične poti in civilni letalski promet v Južni Ameriki, saj so ZDA zaradi neposrednih vojaških spopadov v okolici Caracasa ocenile, da je tveganje za civilna letala previsoko. Venezuelska stran se je na pretekle kršitve svojega zračnega prostora že odzivala z onesposabljanjem tujih letal, kar povečuje nevarnost nenamerne eskalacije.

Poročilo CNN Español navaja, da so milijoni ljudi v ZDA pod zimskim opozorilom. Prav tako je bil objavljen seznam znanih osebnosti, ki so umrle leta 2025, ter 25 glavnih laži Donalda Trumpa v tem letu. To so ključne informacije za začetek dneva.

Po srečanju z Benjaminom Netanjahujem je Donald Trump opozoril Iran, da bodo Združene države izvedle nove vojaške udare, če bo Iran poskušal obnoviti svoj jedrski ali raketni program. Trump je izjavil, da bodo ZDA napadle Iran, če bo ta poskušal obnoviti svoj program balističnih raket ali jedrski program.

Združene države Amerike so v soboto v Caracasu izvedle vojaško operacijo z imenom 'Popolna odločnost' (Resolution Absolute), v kateri so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in prvo damo Cilio Flores. Po besedah načelnika združenega štaba oboroženih sil ZDA, generala Dana Caina, je bila operacija rezultat večmesečnega načrtovanja, simulacij in priprav. General Caine je poudaril, da je bil poseg izveden natančno po načrtih in predstavlja kulminacijo obveščevalnih prizadevanj. Ameriške vojaške oblasti so razkrile podrobnosti o izvedbi misije, ki je bila usmerjena neposredno v predsedniško palačo oziroma rezidenco v prestolnici Venezuela. Akcija označuje dramatičen preobrat v odnosih med državama in neposreden poseg ameriških sil na venezuelsko ozemlje z namenom odstranitve dosedanjega vodstva. Madurova usoda po zajetju in morebitna privedba pred ameriško pravosodje ostajata predmet nadaljnjih uradnih postopkov.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo ostro zahtevalo, da Združene države Amerike nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Zahteva je sledila ameriški operaciji v Caracasu, med katero so Madura aretirali in prepeljali v zapor v New Yorku. Kitajske oblasti so v uradni izjavi poudarile, da morajo ZDA zagotoviti osebno varnost pridržanih ter prenehati s poskusi strmoglavljenja venezuelske vlade. Peking je ameriško dejanje označil za očitno kršitev mednarodnega prava in ustaljenih mednarodnih norm. Medtem ko so ZDA napovedale namero o upravljanju prehodnega obdobja v Venezueli, se je na dogajanje odzvala tudi Kolumbija, ki je zaradi nastalih razmer zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov. Incident predstavlja drastično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom ter poglablja geopolitične napetosti med velesilami.

Ameriški ekonomski prognostik Martin Armstrong je izrazil mnenje, da bi lahko zahodne države izkoristile varnostna jamstva za Ukrajino, za katere se zavzema Volodimir Zelenski, za izzivanje Rusije.

V javnost so prišle podrobnosti o načrtovani ameriški vojaški operaciji z imenom "Popolna odločnost" (Absolute Resolve), katere cilj je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po poročanju časnika The New York Times so ameriški strategi prvotno predvideli izvedbo operacije v času božično-novoletnih praznikov. Glavni razlog za takšen časovni okvir je bila domneva, da bo venezuelska obramba v tem obdobju oslabljena, saj naj bi bili številni visoki vladni uradniki in pripadniki vojske na dopustih oziroma odsotni z dolžnosti. Načrt, ki ga je podpirala administracija takratnega predsednika Donalda Trumpa, je temeljil na taktični prednosti presenečenja v času, ko je pripravljenost venezuelskih sil običajno nižja. Dokumenti razkrivajo, da so Združene države Amerike resno preučevale možnosti za neposredno odstranitev Madura z oblasti, pri čemer so izkoriščale praznični čas kot ključni dejavnik za uspeh misije. Kljub podrobnemu načrtovanju operacija v takšni obliki ni bila izvedena, vendar razkritja osvetljujejo stopnjo pripravljenosti Washingtona na radikalne posege v latinskoameriški državi.

V Venezueli so po stopnjevanju napetosti in ameriških zračnih napadih ulice v prestolnici Caracas in drugod po državi ostale skoraj povsem prazne. Prebivalci se po poročilih s terena spopadajo z mešanico nejevere, strahu in živčnosti, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal zajetje in odhod Nicolása Madura iz države. Novica o domnevnem koncu Madurovega režima je prebivalce presenetila, vendar je med njimi prisotna močna previdnost zaradi morebitnih novih vojaških posredovanj. Atmosfera v državi je napeta, saj številni državljani sprva niso verjeli novicam o Trumpovi objavi, nekateri so jih celo označili za neresnične. Kljub temu se je dejavnost v javnem prostoru močno zmanjšala, saj se ljudje izogibajo gibanju na prostem zaradi tveganja, ki ga prinaša vojaška prisotnost in negotova politična prihodnost države. Razmere ostajajo nepredvidljive, medtem ko mednarodna javnost čaka na nadaljnje potrditve o statusu venezuelskega vodstva.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost in alarm nad vojaško akcijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Guterres je poudaril, da ne glede na notranjepolitične razmere v tej latinskoameriški državi takšni dogodki predstavljajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih in spodkopavajo temelje mednarodnega prava. Vodja svetovne organizacije je pozval k doslednemu spoštovanju suverenosti in diplomatskih protokolov. Ameriško posredovanje se je zgodilo v času zaostrenih odnosov, ko so ZDA svoje ukrepe opravičevale z bojem proti trgovini z drogami, kar pa je uradni Caracas že vnaprej označil za kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Guterres je opozoril, da uporaba vojaške sile brez ustrezne mednarodne avtorizacije povečuje tveganje za regionalno nestabilnost. Napetosti v regiji so dosegle vrhunec po poročilih o ameriški vojaški prisotnosti ob venezuelski obali, kar je neposredno privedlo do dejanskega vojaškega napada.

Združene države Amerike so v petek, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo v Caracasu, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Po poročanju kolumbijskega predsednika Gustava Petra so ameriške sile uporabile rakete za napad na strateške vojaške objekte in ključno infrastrukturo v venezuelski prestolnici, vključno z domnevnimi zadetki v bližini Zvezne palače. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z bojem proti narkoterorizmu in trgovini z mamili, kar pa so kritiki označili za kršitev mednarodnega prava in venezuelske suverenosti. Odzivi na napad so močno polarizirani. Medtem ko španska političarka Isabel Díaz Ayuso dogodek opisuje kot osvoboditev izpod diktature Nicolása Madura in napoveduje vrnitev demokracije z Mario Corino Machado, predstavniki italijanske levice in kolumbijski predsednik Petro dejanje ostro obsojajo. Petro je že pozval k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo, ki ogroža regionalno stabilnost. Italijanska poslanka Laura Boldrini je poudarila, da obtožbe o narkotransportu ne morejo opravičiti enostranske vojaške akcije, ki zaobide diplomatske poti.

Po najnovejših poročilih je v nedeljskem trčenju dveh helikopterjev v Hammontonu v New Jerseyju umrla ena oseba, medtem ko je druga utrpela kritične poškodbe.

Med Washingtonom in Caracasom je prišlo do nevarnega stopnjevanja napetosti, ki se je sprevrglo v ameriške napade na cilje v Venezueli. Čeprav se spor na prvi pogled osredotoča na vprašanje trgovine z drogami, so vzroki za konflikt precej globlji in kompleksnejši. Ameriška administracija je svoje ukrepe utemeljila z bojem proti narkokartelom, vendar gre po mnenju analitikov za širše geopolitično vprašanje in poskus destabilizacije režima v Caracasu. Gre za eno najresnejših neposrednih konfrontacij med državama v zadnjih letih, kar bi lahko močno vplivalo na stabilnost v Latinski Ameriki. Operacije so bile usmerjene v ključne točke, ki jih ameriška stran povezuje z nelegalno trgovino, medtem ko venezuelske oblasti dogajanje označujejo za agresijo na suverenost države. Razmere ostajajo napete, mednarodna skupnost pa s strahom spremlja morebitne nadaljnje premike vojaških sil v regiji. Konflikt ima globoke korenine v dolgoletnih ideoloških razhajanjih in gospodarskih sankcijah, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti Venezueli.

Severna Koreja je v nedeljo izvedla prve letošnje preizkuse hipersoničnih raket, s čimer je nadaljevala svoj program razvoja naprednega oboroževanja. Po navedbah severnokorejskih državnih medijev, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, so rakete zadele cilje v morju približno 1000 kilometrov vzhodno od obale Korejskega polotoka. Preizkusu je osebno prisostvoval severokorejski voditelj Kim Džong Un. Dogodek predstavlja zaostritev regionalnih napetosti, saj gre za prvi tovrstni incident v letošnjem letu. Po poročanju agencije AFP je Kim Džong Un ob robu testiranj podal izjave, s katerimi se je posredno odzval na nedavno ameriško posredovanje v Venezueli. Severnokorejski režim hipersonično tehnologijo ocenjuje kot ključno za prebijanje sodobnih protiraketnih ščitov, kar povzroča zaskrbljenost v sosednjih državah in mednarodni skupnosti.

Ameriška administracija je objavila podrobnosti o vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike v Caracasu zajele nekdanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Predsednik Donald Trump je potek operacije spremljal v živo iz svojega posestva Mar-a-Lago, kjer so v posebej pripravljenem prostoru namestili zaslone s prenosom dogajanja in spremljanjem odzivov na družbenih omrežjih. Objava fotografij iz operativnega centra potrjuje, da je vrh ameriške politike neposredno nadzoroval ekstrakcijo Madura, ki se je zgodila po večmesečnem spremljanju njegovih premikov s strani obveščevalnih služb. Operacija, ki se je odvila v venezuelski prestolnici, je bila rezultat dolgotrajnega načrtovanja pod vodstvom načelnika štaba združenih sil Dana Caina. Po zajetju so Madura, ki ga ameriško pravosodje bremeni mednarodne trgovine z drogami in korupcije, pripravili na transport v New York, kjer mu bodo sodili. Bela hiša je javnosti že posredovala prve vizualne dokaze o njegovem pridržanju, vključno s posnetki, na katerih je videti z zakritimi očmi. Dogodek je sprožil mešane mednarodne odzive, pri čemer so države, kot je Argentina, ukrep že pozdravile.

Rusija je podprla zahtevo za nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN po napadu na Venezuelo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil solidarnost z venezuelskim narodom. Švica je pozvala ZDA k deeskalaciji razmer v Venezueli. Vodja Münchenske varnostne konference pa je dejal, da dejanja ZDA v Venezueli spodkopavajo argumente proti Rusiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je na izredni novinarski konferenci v Beli hiši uradno potrdil, da so sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je akcijo označil za izjemen uspeh in poudaril, da je bil napad na venezuelsko prestolnico skrbno načrtovan. Do zajetja je prišlo po dolgotrajnih napetostih med državama in neuspehu diplomatskih pogajanj. Operacija predstavlja vrhunec ameriškega vojaškega pritiska na Venezuelo, ki se je stopnjeval od konca leta 2025. Po Trumpovih besedah je bil cilj operacije odstranitev Madurovega režima, ki so ga ZDA obtoževale vpletenosti v trgovino z mamili in destabilizacije regije. Prve objavljene fotografije domnevno prikazujejo Madura v ameriškem pridržanju, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo mešane odzive glede zakonitosti tovrstnega posredovanja.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura in njegovo ženo, je Donald Trump usmeril pozornost na Kolumbijo, Kubo, Mehiko in Iran. Napovedal je tudi možnost vojaškega posredovanja proti Kolumbiji in napovedal skorajšnji padec kubanskega režima.

Združene države Amerike so po poročanju časnika The New York Times začele reorganizacijo svojih vojaških sil v Karibskem morju, kar vključuje zmanjšanje števila vojakov za približno 3.000 pripadnikov. Skupno število ameriških vojakov v regiji se bo tako znižalo na 12.000, Washington pa je obenem ukazal premik dveh pomembnih amfibijskih transportnih ladij, USS Iwo Jima in USS San Antonio, v vode severno od Cube. Ta strateški premik sledi spremembam v operativnem načrtovanju po dogodkih na začetku leta. Prilagoditev vojaške strategije v regiji je tesno povezana z zaključkom določenih faz operacij, ki so se nanašale na Venezuelo. Po navedbah virov je bila odločitev o premiku plovil in zmanjšanju kontingenta sprejeta po izvedbi operacije 3. januarja, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro. S tem se zmanjšuje obseg flote, ki je bila v Karibih močno okrepljena od lanskega poletja. Analitiki ocenjujejo, da premik ladij proti severu Cube nakazuje na novo fazo prerazporeditve sil, ki se odmika od neposrednega pritiska na venezuelsko obalo. Čeprav Pentagon uradnih podrobnosti o prihodnjih misijah omenjenih ladij še ni razkril, gre za pomembno deeskalacijo števila osebja na terenu, kar bi lahko vplivalo na geopolitično stabilnost v celotni regiji Latinske Amerike.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v petek v Rimu izrazila prepričanje, da Združene države Amerike ne bodo uporabile vojaške sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Ob tem je pozvala h krepitvi vloge zveze Nato v arktični regiji, s čimer bi naslovili varnostne pomisleke ZDA in zagotovili stabilnost na tem strateško pomembnem območju. Premierka je v svojem nagovoru poudarila, da je Arktika postala stičišče geopolitičnih interesov, kjer se prepletajo gospodarske ambicije in varnostna tveganja. Po njenih besedah bi moralo severnoatlantsko zavezništvo delovati kot osrednji koordinator varnostne politike na severu, s čimer bi preprečili enostranske poteze posameznih velesil in ohranili mednarodni pravni red. Izjave Melonijeve prihajajo v času povečanih napetosti glede naravnih virov in plovnih poti, ki se odpirajo zaradi taljenja ledu. Italija, ki si prizadeva za aktivnejšo vlogo znotraj zavezništva Nato, s temi stališči utrjuje svojo pozicijo zagovornice multilateralizma v okviru čezatlantskega sodelovanja.

Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodríguez, je v nacionalnem nagovoru zahtevala od ameriškega predsednika Donalda Trumpa dokaz o življenju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Rodríguezova je izjavila, da ne ve, kje se Maduro nahaja, potem ko je Washington napovedal njegovo zajetje v vojaški ofenzivi.

Ruska vojska je po navedbah Moskve prevzela popoln nadzor nad strateškim mestom Kupjansk v regiji Harkov, potem ko so v zadnjih dneh odbili več ukrajinskih protinapadov. Ruske sile so ob tem izvedle obsežne napade z visokotehnološkim orožjem, vključno s hipersoničnimi raketami Kinžal, na ukrajinsko energetsko in vojaško infrastrukturo. Moskva operacijo označuje kot odgovor na ukrajinske napade na civilne cilje na ruskem ozemlju. Istočasno je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ZDA izvedle napad na območje v Venezueli, ki so ga po njegovih besedah uporabljali za tihotapljenje drog. Gre za prvi priznani ameriški kopenski poseg v Venezueli po začetku kampanje pritiska na vlado Nicolása Madura. Trump ni razkril, katera agencija je operacijo izvedla, je pa poudaril, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc. Na diplomatski ravni je Trump izrazil močno ogorčenje nad poskusom ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da je prestregla 91 kamikaze dronov, incident pa označuje za teroristično dejanje, ki bo vplivalo na mirovna pogajanja. Kitajska vojska je medtem okrepila svojo prisotnost okoli Tajvana z drugim dnem vojaških vaj, ki vključujejo streljanje s pravim strelivom in simulacijo blokade ključnih pristanišč.

V starosti 35 let je po boju z levkemijo umrla Tatiana Schlossberg, vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Schlossberg, ki je bila uveljavljena novinarka in avtorica, je le mesec dni pred smrtjo v osebnem eseju javno spregovorila o svojem boju s krvnim rakom. Novica o njeni smrti je v ameriški javnosti sprožila val sožalja, saj je veljala za obetavno kronistko okoljskih vprašanj. Njeno delo je bilo osredotočeno predvsem na podnebne spremembe, pisala pa je za ugledne časopise, kot je The New York Times. Kljub pripadnosti eni najvplivnejših političnih dinastij v Združenih državah Amerike, se je Schlossberg držala stran od neposredne politike in si ustvarila pot v novinarstvu. Njena prezgodnja smrt predstavlja izgubo za družino Kennedy, ki so jo skozi desetletja zaznamovale številne tragedije.

Rusija je okrepila svojo obsodbo ameriške vojaške akcije v Venezueli, pri čemer jo je označila za "vojaško agresijo". Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko zaskrbljenost in poudarilo, da ni opravičila za napad, pri čemer je ideološko sovraštvo prevladalo nad diplomacijo. Rusija je pozvala k takojšnjemu dialogu in deeskalaciji napetosti.

Predsednik ZDA, Donald Trump, konec leta posveča utrjevanju svojih zunanjepolitičnih stav, od katerih so lahko odvisna življenja mnogih ljudi in ki bodo opredelile njegov poskus uveljavljanja odločilne moči daleč preko ameriških meja.

Ministrstvo za zunanje zadeve Severne Koreje je ostro obsodilo nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri so ameriške sile pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Tiskovni predstavnik severnokorejskega ministrstva je dejanja Washingtona označil za nevarno agresijo in brutalno kršitev suverenosti Venezuele. Po navedbah Pjongjanga gre za hegemonistično dejanje, ki neposredno ogroža pravni red in neodvisnost izvoljenih oblasti v Caracasu. Oster odziv Severne Koreje sledi poročilom o ameriškem raketnem napadu na vojaški kompleks Fort Tiuna in druge strateške cilje v okolici prestolnice. Severnokorejske oblasti so poudarile, da gre za najhujšo obliko vmešavanja v notranje zadeve suverene države, ter izrazile solidarnost z venezuelsko vlado. Diplomatski odnosi med Pjongjangom in Caracasom so se v luči ameriškega pritiska še dodatno okrepili, saj obe državi Washington obtožujeta imperializma.

Severni del Kalifornije so v soboto prizadele obsežne poplave, ki so posledica sovpadanja močnega deževja in rekordno visokega plimovanja, znanega kot kraljevska plima. Po navedbah lokalnih oblasti so bile ravni vode najvišje v zadnjih dveh desetletjih, kar je povzročilo zaprtje cest in številna reševanja potnikov iz potopljenih vozil. Najhuje je bilo na 24-kilometrskem odseku med krajema Sausalito in San Rafael v okrožju Marin, kjer je voda na cestiščih dosegla globino več kot en meter. Čeprav o poškodovanih ne poročajo, so reševalne službe prebivalce pozvale, naj ostanejo na domovih, dokler se voda ne umakne. Poplavne razmere so bile tako ekstremne, da so se nekateri prebivalci po mestnih ulicah premikali s kajaki. Dogodek se časovno ujema s poročili o ponovnem pojavu vremenskega pojava La Niña, ki po svetu prinaša hladnejše in pogosto bolj nestabilne vremenske vzorce, kar bi lahko prispevalo k intenzivnosti letošnjih padavin na pacifiški obali Združenih držav Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump se je srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar predstavlja ključen diplomatski dogodek v luči bližnjevzhodnih napetosti. Vzporedno s tem so ameriške obveščevalne službe (CIA) izvedle operacijo z brezpilotnim letalnikom, ki je bila usmerjena na specifične tarče, čeprav podrobnosti o lokaciji in žrtvah niso bile takoj razkrite. V ameriškem gospodarskem sektorju so napovedali nova zaprtja trgovin, kar kaže na nadaljevanje prestrukturiranja maloprodajnega trga. Poleg političnih in varnostnih vprašanj so v javnosti odmevale novice iz sveta kulture in zabave, vključno s podelitvijo nagrad v Kennedyjevem centru in dejavnostmi igralca Georgea Clooneyja. Kljub temu da so naslednje predsedniške volitve v ZDA predvidene šele za leto 2028, se v političnih krogih že pojavljajo prva ugibanja o morebitnih kandidatih, ki bi se lahko potegovali za položaj v Ovalni pisarni.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je po aretaciji s soprogo Silio Flores prispel v letalsko bazo nacionalne garde Stewart v New Yorku. Po poročanju ameriške mreže CNN so ga tja prepeljali z letalom pod strogim varovanjem zveznih organov, potem ko so Združene države Amerike proti njemu sprožile obtožbe zaradi narkoterorizma. To dejanje predstavlja vrhunec večletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ameriške oblasti Madura že dalj časa obravnavale kot vodjo mednarodne kriminalne združbe. Pričakuje se, da bo Maduro prihodnji teden stopil pred zvezno sodišče na Manhattnu, kjer se bo spopadel z obtožbami glede trgovine z drogami in nedovoljenega posedovanja orožja. Ameriško ministrstvo za pravosodje mu očita sodelovanje z militantnimi skupinami, s katerimi naj bi preplavljal ameriški trg s kokainom. Njegov prihod v Združene države Amerike v lisicah pomeni zgodovinski precedens, saj gre za enega redkih primerov, ko je bil aktualni voditelj države pridržan in priveden pred ameriško sodstvo zaradi obtožb organiziranega kriminala.

Ameriški generalni državni tožilec je napovedal, da bodo venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga deležni najstrožje kazni, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama. Združene države Amerike že dlje časa obravnavajo Madura v okviru obtožb o trgovini z mormotiki in korupciji. Napoved o strogi kazni odraža odločnost ameriške administracije pri pregonu venezuelskega vodstva, ki ga Washington ne priznava kot legitimnega. V odzivu na ameriške grožnje je venezuelski generalni državni tožilec izjavil, da za varnost predsednika Madura in njegove žene neposredno odgovarja vlada Združenih držav Amerike. Venezuelska stran te napovedi interpretira kot neposreden napad na suverenost države in varnost njenih najvišjih predstavnikov. Diplomatski odnosi med Caracasom in Washingtonom ostajajo na najnižji točki, saj se obe strani spopadata z vprašanji legitimnosti in mednarodnega prava.