Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je izrazil pripravljenost, da od nje sprejme Nobelovo nagrado za mir, če mu jo bo ta podarila, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bi moral priznanje prejeti že prej zaradi svojih zaslug pri preprečevanju oboroženih spopadov. Kljub Trumpovemu navdušenju nad predajo nagrade so iz Norveškega Nobelovega inštituta sporočili, da takšen prenos ni mogoč. Tiskovni predstavnik inštituta je pojasnil, da so Nobelove nagrade neprenosljive in da jih po razglasitvi dobitnika ni mogoče odvzeti ali predati tretji osebi. Nagrajenka lahko prosto razpolaga le z denarnim delom nagrade, ne pa tudi z uradnim statusom lavreata. Politične napetosti so se v regiji stopnjevale po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čeprav so podporniki Machadove upali, da bo podelitev nagrade Trumpu utrdila njeno vlogo v Venezueli, je Trump presenetljivo podprl podpredsednico Delcy Rodríguez kot vršilko dolžnosti predsednice države. Rodríguezova, sicer zaveznica pokojnega Huga Cháveza, zdaj vodi državo, medtem ko Trumpova administracija oblikuje novo politiko do Venezuele.

Donald Trump je okrepil svoje zunanjepolitične prizadevanja v Ukrajini in Gazi. Medtem je nekdanji republikanski kongresnik Adam Kinzinger izjavil, da je Rusija blizu gospodarskega zloma zaradi izgub v Ukrajini, kar je sprožilo odzive znotraj njegove stranke. Evropske obrambne delnice so padle po poročilih o napredku v mirovnih pogovorih med Trumpom in Zelenskim.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v soboto zjutraj izvedle vojaške napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Po poročanju ameriških uradnikov je Trump ukazal napade na strateške lokacije znotraj države, kar je v prestolnici sprožilo vsaj sedem močnih eksplozij in prelete nizko letečih letal. Predsednik Nicolas Maduro je zaradi napadov že razglasil izredne razmere v državi in dogodke označil za poskus ZDA, da prevzamejo nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri, predvsem nafto in minerali. Operacija je povzročila obsežne izpade električne energije v delih Caracasa, ameriške letalske oblasti pa so nemudoma prepovedale vse lete v venezuelskem zračnem prostoru. Trump je medtem podal izjavo, da je bil Maduro ujet in prepeljan iz države, čeprav uradne potrditve o njegovem statusu še ni. Razmere v regiji so se po večtedenskem stopnjevanju napetosti in predhodnih manjših incidentih na morju ter kopnem močno zaostrile, kar predstavlja neposreden vojaški poseg ZDA v suverenost južnoameriške države.

V obsežnem ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih sobotnih urah, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Informacijo o žrtvah je pod pogojem anonimnosti potrdil visoki venezuelski uradnik, ki je navedel preliminarne podatke o posledicah vojaške operacije. Napad predstavlja drastično zaostritev napetosti med državama, čeprav uradne podrobnosti o specifičnih ciljih in razlogih za napad še niso v celoti razjasnjene. Ameriške sile so operacijo izvedle v času povečanih diplomatskih trenj, poročila pa nakazujejo, da so bili med ubitimi številni posamezniki, ki niso bili neposredno vključeni v vojaške dejavnosti. Venezuelske oblasti trenutno ocenjujejo celotno škodo na infrastrukturi in preverjajo končno število žrtev, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo pričakuje uradno pojasnilo Washingtona glede legitimnosti in obsega tega vojaškega posredovanja.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in razumen prenos oblasti. Maduro in njegova žena Silia Flores sta bila z helikopterjem prepeljana na ladjo, ki ju bo odpeljala v New York. Trump je dejal, da je bila operacija v Venezueli izjemno uspešna.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Evropska komisija ni obsodila ponovnih prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem Grenlandije, kljub naraščajočemu mednarodnemu nasprotovanju. Vodja grenlandske vlade je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da je čas za konec "fantazij o aneksiji", medtem ko so evropske zaveznice Danske izpostavile, da morajo o prihodnosti arktičnega otoka odločati njegovi prebivalci sami. Vrh EU se je tako izognil neposredni konfrontaciji z Belo hišo, čeprav Trumpove ambicije v regiji povzročajo precejšnjo politično negotovost. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je Trump ponovil svoje stališče o strateškem pomenu otoka za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, kar je neposredno zavrnil København. Diplomatski pritisk se je povečal tudi zaradi drugih geopolitičnih dogodkov, vključno z razmerami v Venezueli, vendar Bruselj ostaja previden pri uradnem komentiranju ozemeljskih ambicij Washingtona. Grenlandija, ki uživa status avtonomnega ozemlja pod dansko krono, ostaja ključna točka v arktični strategiji, kjer se križajo interesi velesil glede naravnih virov in varnostnih vprašanj.

Po poročanju CNN in New York Timesa naj bi CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump ni želel potrditi, ali je ameriška vojska ali CIA izvedla napad na venezuelski objekt, ki naj bi bil uporabljen za tihotapljenje drog. Podrobnosti o lokaciji in naravi objekta niso znane.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru sodržavljanom izrazil trdno prepričanje v zmago Rusije v konfliktu z Ukrajino. Nagovor, ki so ga najprej predvajali na ruskem daljnem vzhodu, je zaznamoval poudarek na enotnosti naroda in podpori vojakom na fronti. Putin je državljane pozval, naj podprejo "heroje", ki se borijo v sosednji državi, pri čemer je vojno označil za ključno preizkušnjo za prihodnost države. To je bila že četrta novoletna poslanica od začetka ruske ofenzive, ki je terjala visoko humanitarno ceno na obeh straneh. Čeprav se ocene o vojaških izgubah gibljejo v desetinah ali celo stotinah tisočev, Putin v svojem govoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje. Njegove izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje konflikta, medtem ko se Rusija še vedno sooča z resnimi mednarodnimi pritiski in notranjimi izzivi zaradi dolgotrajne vojne.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je v nedavnih izjavah poudaril, da bodo nove sankcije Združenih držav Amerike za Rusijo neprijetne, vendar ne bodo povzročile nepopravljive škode. Po njegovih besedah bo Moskva kljub omejitvam preživela pritisk, pri čemer je nove ukrepe označil za poskus Zahoda, da bi Rusijo prisilil v nesprejemljive kompromise. Medvedjev trdi, da bo Zahod te zahteve uporabil kot opravičilo za nadaljnje stopnjevanje gospodarskega pritiska, če Rusija ne bo popustila. Ob tem je Medvedjev pojasnil konkretne prilagoditve ruskih podjetij na mednarodne ukrepe, med katerimi je izpostavil primer naftnega tankerja Marinera. Plovilo je začasno spremenilo zastavo Ruske federacije, da bi se izognilo neposrednim ameriškim sankcijam in zagotovilo nadaljnje delovanje na svetovnem trgu. Ta poteza kaže na operativne težave, s katerimi se sooča ruska energetska flota, medtem ko se Moskva trudi ohraniti izvozne poti. Retorika Medvedjeva ostaja v skladu z njegovimi prejšnjimi stališči o "popolni vojni" Zahoda proti Rusiji. Poudaril je, da so trenutne napetosti del širšega prizadevanja ZDA za izolacijo Moskve, vendar vztraja, da se Rusija ne bo uklonila tujim pogojem. Izjave prihajajo v času, ko administracija Donalda Trumpa krepi pritiske na države, ki trgujejo z Rusijo, kar povečuje negotovost na mednarodnih energetskih trgih.

Češki predsednik vlade Andrej Babiš je v javnem odzivu izrazil upanje, da bo posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli vodilo do vzpostavitve svobode in demokracije v tej južnoameriški državi. Babiš je poudaril, da je bil umik predsednika Nicolása Madura pričakovan, ter izrazil pričakovanje, da si bodo državljani Venezuele na podlagi ameriškega posega lahko sami izbrali demokratični režim. Njegove izjave prihajajo v času, ko Češka republika obravnava primer svojega državljana Jana Darmovzala, ki je v venezuelskem zaporu pridržan od septembra 2024. Kritiki medtem opozarjajo na morebitne kršitve Ustanovne listine Združenih narodov, vendar je češki premier intervencijo pozdravil kot nujno sredstvo za zagotavljanje državljanskih svoboščin. Babiš se je ob tem odzval tudi na novoletni nagovor Tomia Okamure, predsednika stranke SPD, in ocenil, da je bil njegov nastop namenjen predvsem nagovarjanju lastnega volilnega telesa. Vlada pod vodstvom Babiša tako ostaja trdno na strani demokratičnih procesov v Južni Ameriki, kljub mednarodnim pomislekom glede legitimnosti zunanjega vmešavanja.

Ameriški republikanci so v kongresu izrazili široko podporo predsedniku Donaldu Trumpu glede vojaškega posredovanja v Venezueli, kljub redkim glasovom nestrinjanja znotraj gibanja MAGA. Do enotnosti stranke prihaja v času, ko so Združene države Amerike po vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura prevzele upravljanje države v prehodnem obdobju. Republikanski zakonodajalci so Trumpova dejanja označili za nujna pri zagotavljanju nacionalne varnosti in demokratične tranzicije v regiji. Na drugi strani je Delcy Rodríguez, ki je po zajetju Madura prevzela vodenje venezuelskih oblasti, ostro zanikala kakršne koli dogovore z Washingtonom. Poudarila je, da v državi obstaja le en predsednik, in dejanja ZDA označila za razgaljenje resničnih namenov ameriške administracije po prevzemu nadzora nad venezuelskimi viri. Napetosti med državama ostajajo na vrhuncu, saj ameriška stran vztraja pri vzpostavitvi prehodne uprave pod svojim okriljem, medtem ko preostanek venezuelskega vodstva to označuje za nezakonito okupacijo.

Po poročilih so Združene države izvedle več bombnih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas, nakar je Donald Trump zatrdil, da so ZDA izvedle napade. Svet se je odzval na ameriško bombardiranje Venezuele in zajetje Nicolása Madura. Poročila nakazujejo, da je sprememba režima visoko na agendi Bele hiše, ko gre za Venezuelo, vendar končni cilj morda ni zgolj ponovna vzpostavitev demokracije.

Po koncu dvomestnega foruma je Kitajska izvedla vojaške vaje okoli Tajvana, kar je sprožilo kritike na račun Kuomintanga (KMT) in župana Tajpeja, Chiang Wan-ana. Lai Rui-long iz DPP je to označil za klofuto Chiang Wan-anu. Prav tako je Huang Guo-chang obtožil predsednika Lai Ching-teja, da je napačno predstavil stranko TPP kot podpornico Putina in Xi Jinpinga, ter zahteval opravičilo, sicer bo sprožil civilno tožbo. DPP pa je kritizirala Zheng Li-wena iz KMT, ker naj bi dala prednost obisku Pekinga in srečanju s Xi Jinpingom.

Kremelj ni predložil dokazov o napadu z droni, ki naj bi ga izvedla Ukrajina na rezidenco Vladimirja Putina. Ukrajina je opozorila na pomanjkanje dokazov, ki bi podpirali obtožbe Moskve. Kljub temu je Rusija napovedala zaostritev svojega stališča v mirovnih pogajanjih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil željo po daljših varnostnih jamstvih, kot jih ponujajo ZDA, ki so Ukrajini obljubile 15-letno podporo. Kremelj se strinja s Trumpovo oceno, da so pogovori o končanju vojne v Ukrajini v zaključni fazi, in napovedujejo nov telefonski pogovor.

Donald Trump naj ne bi pričakoval resnih rezultatov s srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi si po srečanju s Trumpom prizadeval za okrepljen pritisk ZDA na Rusijo in se ne zanaša na odobritev svojega mirovnega načrta s strani Moskve. Po srečanju s Trumpom naj bi Zelenski opravil telefonski pogovor z evropskimi voditelji.

V venezuelski prestolnici Caracas so v noči s petka na soboto odjeknile silovite eksplozije, ki so povzročile obsežne požare in gost dim nad več deli mesta. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je za napade neposredno obtožil Združene države Amerike in trdi, da gre za zračne napade na suvereno državo. Zaradi nastalih razmer je Maduro nemudoma razglasil izredne razmere po vsej državi. Dogajanje predstavlja kritično stopnjevanje večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale vse od avgusta 2024. Medtem ko uradni Washington še ni podal podrobnejšega komentarja o domnevnih napadih, so se oglasili predstavniki ameriške opozicije. Ti poudarjajo, da začetek vojne z Venezuelo ni v interesu Združenih držav Amerike, s čimer so izrazili nestrinjanje z morebitnim neposrednim vojaškim posredovanjem. Razmere v regiji ostajajo skrajno negotove, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja poročila o škodi in morebitnih žrtvah, ki jih je povzročilo nočno obstreljevanje.

Britanski princ Harry naj bi izrazil željo po srečanju s svojim očetom, kraljem Karlom III., med načrtovanim obiskom monarha v Združenih državah Amerike spomladi leta 2026. Po poročilih tujih medijev vojvoda Susseški upa, da bo kralj obiskal njegovo družino v Montecitu, kar bi lahko pomenilo pomemben korak k spravi znotraj kraljeve družine. Kralj Karel III. se ob načrtovanju potovanja čez lužo nahaja pred diplomatsko in družinsko dilemo, saj so odnosi med Londonom in Kalifornijo že dlje časa napeti. Možnost srečanja prihaja po obdobju dolgotrajnih nesoglasij, ki so sledila Harryjevi selitvi v ZDA in objavi njegovih spominov. Čeprav uradne potrditve s strani Buckinghamske palače o srečanju še ni, viri blizu princa trdijo, da Harry na leto 2026 gleda kot na priložnost za dokončno ureditev odnosov. Morebitni obisk bi bil prvič, da bi kralj videl svoja vnuka v njunem domačem okolju v Kaliforniji, kar dodaja dogodku močan čustven in simbolni pomen za prihodnost britanske monarhije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je leta 2025 že četrtič srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zelenski je ZDA zaprosil za 50-letno varnostno jamstvo, Trump pa naj bi ponudil 15-letno. Ursula von der Leyen je izrazila zadovoljstvo nad napredkom v mirovnih pogajanjih po srečanju na Floridi.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v četrtek opravil ločena telefonska pogovora s kanadskim premierjem Markom Carneyjem in mehiško predsednico Claudio Scheinbaum, s katerima je razpravljal o zaostrenih političnih razmerah v Venezueli. Lula je ob tem ostro obsodil ravnanje Združenih držav Amerike do Venezuele, kar odraža prizadevanja regionalnih in mednarodnih akterjev za stabilizacijo razmer v tej južnoameriški državi. Med pogovorom s kanadskim premierjem je Lula podal povabilo za uradni obisk, ki ga je Mark Carney sprejel in naj bi Brazilijo obiskal aprila prihodnje leto. Srečanje bo namenjeno krepitvi dvostranskih odnosov in nadaljnjemu usklajevanju glede venezuelske krize, ki pomembno vpliva na stabilnost celotne regije. Brazilija pod Lulovim vodstvom še naprej išče diplomatsko pot, ki bi vključevala čim širši krog mednarodnih partnerjev. Sodelovanje z Mehiko ostaja ključno pri oblikovanju skupnega latinskoameriškega odziva na dogajanje v Caracasu. Predsednica Claudia Scheinbaum in Lula sta poudarila pomen suverenosti in mirnega reševanja sporov brez zunanjega vmešavanja, kar je v skladu z njuno kritiko nedavnih potez Washingtona.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči po lokalnem času uradno zaprisegel kot novi župan New Yorka. 34-letni demokrat, ki velja za vzhajajočo zvezdo na levem krilu stranke, je s tem postal prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani je na položaju nasledil Erica Adamsa, njegova izvolitev pa pomeni pomemben premik v politični usmeritvi mesta. Novi župan, ki se deklarira kot demokratični socialist pakistansko-ameriškega porekla, se je v svoji dosedanji karieri osredotočal predvsem na vprašanja delavskega razreda. Njegov prevzem funkcije sledi zmagi na novembrskih volitvah, kjer je premagal uveljavljene politične tekmece, vključno z nekdanjim guvernerjem Andrewom Cuomom. Mamdani je v svojem nastopu napovedal, da bo New York pod njegovim vodstvom služil kot zgled upora politiki Donalda Trumpa, kljub grožnjam zvezne ravni o ukinitvi financiranja mesta.

V ameriškem zračnem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v soboto, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 40 ljudi. Med smrtnimi žrtvami so tudi civilisti, vključno z 80-letno žensko, kar sproža številna vprašanja o naravi in ciljih operacije. Ameriški predsednik Donald Trump je v uradni izjavi potrdil izvedbo napada, vendar je ob tem poudaril, da na ameriški strani ni bilo smrtnih žrtev med vojaškim osebjem. Operacija, ki jo uradni Washington opisuje kot usmerjeno akcijo, je povzročila precejšnje razburjenje v mednarodni javnosti zaradi visokega števila civilnih žrtev. Venezuelske oblasti in lokalni viri poročajo o uničenju na območjih, kjer so se nahajali civilisti, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med državama. Ameriška administracija za zdaj ni podala podrobnejših pojasnil o specifičnih vojaških ciljih, ki naj bi bili predmet napada.

Venezuelanski obrambni minister Vladimir Padrino López je po ameriških vojaških napadih na državo napovedal množično namestitev vojaških sredstev. Po poročanju tujih medijev so se napadi končali z zajetjem predsednika Nicolása Madura, kar je Padrino López označil za največjo žalitev v zgodovini države. Minister je poudaril, da se bo Venezuela odločno uprla prisotnosti tujih tropskih sil na svojem ozemlju in da so oborožene sile pripravljene na odpor proti invaziji. Napetosti med državama so se stopnjevale dalj časa, situacija pa je dosegla vrhunec z neposrednim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Padrino López je v svojem nagovoru javnosti zatrdil, da suverenost države ostaja njihova prioriteta, kljub dramatičnemu razvoju dogodkov in aretaciji ključnih voditeljev režima. Dogajanje v Caracasu sproža vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in odzivu preostalih latinskoameriških držav na prisilno spremembo oblasti v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je le dan po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške elitne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti sosednji Kolumbiji. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnika" in na novinarsko vprašanje o morebitni vojaški operaciji v Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra ideja oziroma da mu to "zveni v redu". Predsednik Trump vztraja, da Venezuelo trenutno vodijo Združene države Amerike, medtem ko začasna voditeljica Venezuele Delcy Rodriguez poziva k sodelovanju in spoštljivemu odnosu. Kljub pripravljenosti Caracasa na sodelovanje je Trump Rodriguezovi zagrozil s plačilom "visoke cene", če ne bo upoštevala navodil Washingtona, ter poudaril, da izvedba volitev v Venezueli trenutno ni prednostna naloga. Poleg groženj Kolumbiji je Trump izrazil prepričanje, da bo kmalu padel tudi režim na Kubi, vendar tam zaenkrat ne predvideva neposrednega vojaškega posredovanja, saj naj bi država po njegovem mnenju "padla sama od sebe". Dogajanje predstavlja dramatično zaostritev razmer v Latinski Ameriki po sobotnem neposrednem ameriškem vojaškem posegu.

Peta obletnica vdora na Kapitol je prinesla nove politične napetosti. Republikanci so bili večinoma tiho, medtem ko so demokrati pripravili zaslišanja o vplivu dogodkov. Donald Trump je pred petimi leti pozval svoje podpornike k protestu na Kapitolu. Oproščeni udeleženci protesta so se udeležili pohoda, kjer so žalili policiste. Bela hiša je objavila alternativno zgodovino dogodkov, ki trdi, da Trump ni poskušal strmoglaviti vlade. Ekonomist Paul Krugman je kritiziral Trumpove branilce kot 'globoko nepatriotične'.

Rusija je po navedbah Kremlja zavzela trše stališče v mirovnih pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini, kar naj bi bila neposredna posledica domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je sestrelilo 91 dronov, ki so bili namenjeni proti prestižnemu posestvu, vendar za svoje navedbe niso predložili nobenih oprijemljivih dokazov, Ukrajina pa je vpletenost v dogodek že uradno zanikala. Incident so spremljale ostre in žaljive izjave nekdanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu prek platforme Telegram neposredno grozil s smrtjo. Kljub zaostrovanju retorike in vojaških sovražnosti so se voditelji evropskih držav in Kanade sestali na virtualnem vrhu, kjer so razpravljali o mirovnih prizadevanjih pod vodstvom Združenih držav Amerike. Pogovori potekajo v času, ko se bližajo štiri leta od začetka ruske invazije, mednarodna skupnost pa si prizadeva najti diplomatsko pot za ustavitev spopadov. Razmere na fronti ostajajo napete, medtem ko Kremelj poudarja, da napadi na rusko ozemlje in strateške objekte, kot je Putinova rezidenca, onemogočajo hitre premike v smeri premirja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo prvič po vrnitvi v Belo hišo uporabil predsedniško pravico do veta in s tem preprečil uveljavitev dveh zakonskih predlogov. Prvi zakonski predlog se je nanašal na gradnjo cevovoda za pitno vodo, medtem ko je drugi predvideval razširitev ozemlja indijanskega rezervata. Trumpova poteza odraža njegovo odločenost pri uveljavljanju izvršilne oblasti nad zakonodajnimi predlogi kongresa. Z uporabo veta je Trump ustavil projekta, ki sta bila sprejeta s strani zakonodajalca, vendar se nista ujemala z usmeritvami njegove administracije. Čeprav vsebina projektov naslavlja infrastrukturna in manjšinska vprašanja, se je predsednik odločil za njuno blokado, kar nakazuje na morebitna prihodnja nesoglasja med Belo hišo in kongresom. Dogodek pomeni začetek ponovne uporabe tega ustavnega orodja v njegovem drugem štiriletnem mandatu.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji z imenom 'Absolute Resolve' zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cílio Flores. Operacija, ki se je začela v petek pozno zvečer, je vključevala več kot 150 zrakoplovov, vključno z bombniki in lovci, ki so poleteli iz 20 vojaških baz po vsem zahodnem polobli. Po navedbah generala Daniela Caina, načelnika združenega štaba oboroženih sil ZDA, sta Maduro in Floresova trenutno v pridržanju na ladji ameriške mornarice, ki pluje proti New Yorku. Napad so podprle obveščevalne dejavnosti agencije CIA, ki je v venezuelsko vlado infiltrirala obveščevalce. Ti so mesece spremljali Madurove premike, navade in varnostne protokole. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da je Maduro poskušal pobegniti, vendar mu je zmanjkalo časa, hkrati pa je dodal, da bi operacija lahko bila za odstavljenega voditelja tudi usodna. Siloviti nočni letalski napadi so pred samim zajetjem pretresli prestolnico Caracas in njeno okolico.

V teksaškem mestu Corpus Christi se je začelo sojenje policistu, obtoženemu nezaščite učencev med streljanjem leta 2022 v Uvaldeju. Na sojenju naj bi pričale tudi družine umrlih učencev.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil nedavno ameriško pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga označil za ugrabitev ter "vesoljno katastrofo" v mednarodnih odnosih. Po Medvedjevih besedah dejanje Združenih držav Amerike predstavlja moralni propad in nezaslišano nespoštovanje mednarodnih norm, ki bo zaznamovalo začetek leta 2026 kot izjemno burno obdobje na svetovnem političnem prizorišču. Medvedjev je v svojem odzivu na kanalu Telegram napovedal dva možna scenarija za prihodnost venezuelskega voditelja. Po njegovem mnenju bodo ZDA Madura bodisi izpustile bodisi bo postal "latinskoameriški Nelson Mandela", s čimer bi se njegovo ime v zgodovino zapisalo ob bok Simonu Bolivarju in Hugu Chavezu. Ruski uradnik je ob tem opozoril, da bi morebitna kopenska vojaška operacija v Venezueli povzročila še večje krvavite kot sama aretacija, hkrati pa je izrazil dvom o takšni potezi zaradi omejitev, ki jih je ameriški senat postavil predsedniku Donaldu Trumpu. Ob analizi razmer v Venezueli se je Medvedjev dotaknil tudi položaja Rusije, pri čemer je poudaril, da se bo ameriška politika sankcij nadaljevala ne glede na politične okoliščine. Izpostavil je, da bodo ZDA poskušale Moskvo prisiliti v nesprejemljive kompromise glede varnostnih jamstev in ozemelj, vendar je zatrdil, da bo Rusija te pritiske vzdržala. Omenil je tudi primer tankerja t. i. flote v senci, ki je zaradi sankcij zaprosil za rusko zastavo, kar ponazarja širše razsežnosti gospodarskih sporov med velesilami.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na Floridi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal izvedbo novega kroga vojaških napadov na Iran, ki naj bi se zgodili leta 2026. Informacija, ki jo je prvi objavil portal Axios, se sklicuje na vire v ameriški vladi po srečanju obeh voditeljev v rezidenci Mar-a-Lago. Trump in Netanjahu sta ponovila ostre grožnje Teheranu, kar je sprožilo buren odziv mednarodne javnosti in kritike na družbenih omrežjih, kjer so ju nekateri uporabniki označili za vojna zločinca. Rusija je že izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in uradni Washington ter Tel Aviv pozvala k vzdržnosti, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo regije. Srečanje je potrdilo tesno zavezništvo med voditeljema, hkrati pa je iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči Trumpa pozval, naj se upre Netanjahujevemu vplivu in se raje odloči za obnovo jedrskih pogajanj. Dogajanje kaže na pripravljenost obeh strani na dolgoročno vojaško načrtovanje proti iranskemu jedrskemu in raketnemu programu.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Analitiki ocenjujejo, da je zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa jasen izraz neomejene globalne moči. Poudarjajo, da je ugrabitev predsednika v njegovi prestolnici sredi noči dejanje brez primere, ki kaže na pripravljenost ZDA za neposredno intervencijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News izpostavil kritično odvisnost svoje države od vojaške in finančne pomoči Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah bi bila zmaga nad rusko agresijo brez nadaljnjega sodelovanja in podpore Washingtona praktično nemogoča. Zelenski je poudaril, da bi se Ukrajina v primeru prekinitve dobav soočila z izjemnimi težavami pri ohranjanju obrambnih linij in nadaljnjem vodenju vojaških operacij. Izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti in znotraj ameriške politike krepijo razprave o dolgoročni vzdržnosti pomoči Kijevu. Ukrajinski predsednik je v intervjuju neposredno nagovoril ameriške odločevalce in opozoril na morebitne posledice zmanjšanja podpore, kar bi po njegovem mnenju Rusiji omogočilo strateško prednost na bojišču. Kljub lastnim prizadevanjem za krepitev domače obrambne industrije ostaja Ukrajina v ključnih segmentih, kot sta zračna obramba in daljinsko orožje, odvisna od zahodnih zaveznic.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

V venezuelski prestolnici Caracas ter v zveznih državah La Guaira in Miranda je bilo po poročanju tujih medijev slišati vrsto eksplozij. Tiskovna agencija Reuters je objavila videoposnetek, ki naj bi prikazoval trenutke detonacij na različnih lokacijah v državi. Dogodki se odvijajo v času povečanih mednarodnih napetosti, potem ko je novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump napovedal ostrejše ukrepe proti tamkajšnjemu režimu. Lokalni viri poročajo o preplahu med prebivalstvom, vendar uradnih informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode za zdaj še ni. Venezuelske oblasti se na incidente še niso uradno odzvale, prav tako ni potrjen vzrok eksplozij. Nekateri tuji mediji dogajanje neposredno povezujejo z nedavnimi grožnjami iz Washingtona, kar še dodatno zaostruje že tako nestabilne politične razmere v tej južnoameriški državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, ki so ju prepeljali iz države. Po poročanju CBS News naj bi Madura aretirala elitna ameriška vojaška enota za boj proti terorizmu, Delta Force. Venezuleski minister za zunanje zadeve Ivan Gil je izjavil, da Maduro ostaja predsednik države, sklicujoč se na ustavo.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar predstavlja dramatično zaostritev več kot četrt stoletja trajajočih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogodek ogroža stabilnost latinskoameriške regije, kjer je čavista režim pod vodstvom Nicolása Madura kljub mednarodnim pritiskom in gospodarskim sankcijam ohranjal oblast s pomočjo naftnega bogastva in tesnih zavezništev z rivali Zahoda. Napad se je zgodil v času izjemne politične polarizacije in globoke humanitarne krize v državi, ki jo že vrsto let pestijo hiperinflacija in množične migracije prebivalstva. Analitiki opozarjajo, da bi neposredno vojaško posredovanje lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Južne Amerike, kjer so se v zadnjih desetletjih vlade pogosto menjale, venezuelski režim pa je ostajal stalnica. Odzivi mednarodne skupnosti so deljeni, saj imata obe strani močne zaveznike, vključno z Rusijo in Kitajsko na strani Venezuele ter večino zahodnih demokracij na strani ZDA. Trenutno stanje ostaja negotovo, saj se pričakujejo povračilni ukrepi ali nadaljnja diplomatska izolacija Caracasovih oblasti, medtem ko svetovna javnost svari pred morebitno dolgotrajno destabilizacijo celotne celine.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Operacija, ki se je odvila v prestolnici Caracas, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj z vojaškim posredovanjem proti venezuelskemu režimu. Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je prek družbenega omrežja X potrdil izvedbo napadov in poudaril, da se bo Maduro moral zagovarjati pred sodiščem zaradi očitanih mu zločinov. Po navedbah ameriške administracije je bila operacija usmerjena v končanje Madurove vladavine, ki so jo ZDA že dlje časa označevale za nezakonito in povezano z narkoterorizmom. Informacije o natančni lokaciji pridržanega Madura in stanju v državi po napadih ostajajo omejene, vendar Trumpove izjave na platformi Truth Social nakazujejo na popoln uspeh operacije.

Zohran Mamdani je postal župan New Yorka in obljubil, da bo preoblikoval vlado v korist mestnih prizadevanj. Bernie Sanders, socialist, ga je zaprisegel na Koran. Mamdani je obljubil, da bo vladal 'ekspanzivno in drzno'.

Profesor z Univerze jugovzhodne Norveške Glenn Diesen je ostro kritiziral poročanje zahodnih medijev, ki so skušali Rusko federacijo povezati z ameriško operacijo v Venezueli. Po mnenju strokovnjaka so zahodni novinarji uporabili neutemeljene konstrukcije, da bi Moskvo vpletli v dogajanje, s katerim nima neposredne povezave. Diesen je izpostavil trend v zahodnem novinarstvu, kjer se skoraj vsi pomembnejši svetovni dogodki interpretirajo skozi prizmo ruskega vpliva ali vmešavanja. Profesor je izrazil začudenje nad tem, kako so mediji uspeli obtožiti Rusijo celo pri analiziranju dogodkov, ki so bili neposredno povezani z delovanjem Združenih držav Amerike v Južni Ameriki. Takšno poročanje po njegovem mnenju kaže na pristranskost in pomanjkanje objektivne analize v medijskem prostoru.

Zohran Mamdani je v silvestrski noči uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka, potem ko je zaprisegel na koran v opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo. 34-letni levičarski demokrat in socialist je v svojem nagovoru poudaril, da mu imenovanje predstavlja čast in privilegij. Njegov program temelji na zagotavljanju cenovno dostopnih stanovanj, brezplačnem otroškem varstvu in avtobusnem prevozu ter napovedi višjih davkov za premožne posameznike in velika podjetja. Kljub zmagi pa se Mamdani spopada z močno opozicijo na zvezni ravni, saj odnosi s predsednikom Donaldom Trumpom ostajajo napeti. Izbira lokacije zaprisege v podzemni železnici odraža njegovo usmerjenost k delavskemu razredu, vendar so nekateri kritiki njegovo politično usmeritev označili za radikalno. Čeprav sta se Trump in Mamdani nedavno sestala v Beli hiši in izmenjala nekaj spravljivih tonov, ostaja vprašanje prihodnjega zveznega financiranja mesta negotovo. Mamdani je na volitvah premagal močna tekmeca, Andrewa Cuomoja in Curtisa Sliwo, kljub neposrednemu vpletanju predsednika Trumpa v lokalno volilno kampanjo.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ZDA predali podatke, pridobljene z analizo ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen v Novgorodski oblasti in naj bi bil usmerjen v enega od objektov rezidence Vladimirja Putina. Po trditvah ruskih oblasti so iz drona pridobili datoteko z načrtovanim potekom leta. Ameriška obveščevalna služba, po poročanju WSJ, ni potrdila ruskih navedb o ukrajinskem napadu na rezidenco.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Združene države Amerike so v soboto sprožile obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo po navedbah lokalnih virov pospremili močni poki in eksplozije. Po poročanju ameriškega časnika The Wall Street Journal, ki se sklicuje na neimenovanega uradnika, je ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa operacijo začela z namenom uresničevanja zunanjepolitične strategije, vendar uradnih podrobnosti o tarčah ali obsegu napadov še ni podala. Bela hiša je sporočila, da bo uradno izjavo za javnost objavila šele po tem, ko bodo zračna plovila ameriških letalskih sil (USAF) zapustila venezuelski zračni prostor in bo aktivna faza operacije končana. Ruski vojaški strokovnjaki so potezo Washingtona že označili za kršitev mednarodnega prava in jo interpretirajo kot poskus nasilnega uveljavljanja doktrine »Amerika na prvem mestu«. Do incidenta prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, ko ZDA krepijo svojo vojaško prisotnost in vpliv na različnih koncih sveta. Medtem ko ameriška stran vztraja pri molku do konca misije, mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko dodatno destabiliziralo regijo Južne Amerike.

Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se znašla pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer sta bila obtožena sodelovanja pri izvozu mamil v ZDA in drugih kaznivih dejanj.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je izjavil, da so ameriške sile med zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove žene ubile večino njegovega osebnega spremstva in tudi naključne civiliste. Minister je dejanje označil za hladnokrven poboj.

V glavnem mestu Venezuele, Karakasu, je odjeknilo najmanj sedem eksplozij. Poročajo o dimu nad mestom in izpadih električne energije v vojaški bazi. Predsednik Nicolas Maduro je bil po razglasitvi izrednega stanja ujet s strani ameriške specialne vojske, kot poroča RTV.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se oglasile številne države in organizacije. Venezuela je zahtevala nujno sejo Združenih narodov. Rusija je zahtevala pojasnila od ZDA glede zajetja Madura, medtem ko je Brazilija, preko Lule, obsodila vojaške akcije proti Venezueli. Kitajska je izrazila šokiranost nad ameriškimi napadi in obsoduje zajetje Madura. Na spletu kroži fotografija, ki naj bi dokazovala zajetje Madura po bombardiranju v Venezueli.