APDEJT.si

Rusko veleposlaništvo v Washingtonu je sporočilo, da so ameriške oblasti med letoma 2016 in 2018 zasegle šest ruskih diplomatskih nepremičnin v ZDA.

Varnostni svet Združenih narodov bo predvidoma glasoval o resoluciji, ki potrjuje mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Rusija je vložila svoj predlog resolucije, ki vključuje načelo rešitve dveh držav.

Severnokorejski obrambni minister No Kwang Chol je zagrozil z "bolj ofenzivnim ukrepanjem" kot odgovor na varnostne pogovore ZDA z Južno Korejo in prihod ameriške letalonosilke. Severna Koreja je dan prej izstrelila balistično raketo v morje ob svoji vzhodni obali, potem ko je v četrtek obsodila nove vojaške vaje.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa se je v ponedeljek srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. To je prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih. Srečanje je vzbudilo velika pričakovanja, saj ZDA želijo vključiti Sirijo v globalno koalicijo proti Islamski državi. Pred tem so ZDA Sharaa umaknile s seznama teroristov.

Zaradi zastoja pri uresničevanju načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev situacije v Gazi po prekinitvi ognja se povečuje verjetnost dejanske razdelitve območja na dva dela: enega pod nadzorom Izraela in drugega pod oblastjo Hamasa. Evropski uradniki opozarjajo, da bi takšna delitev lahko trajala več let in omogočila ponovno vzpostavitev oblasti Hamasa. Obnova naj bi bila omejena na območje pod izraelskim nadzorom.

Donald Trump je napovedal, da se je odločil glede Venezuele, pri čemer podrobnosti ni razkril. ZDA so napovedale operacijo "Lanza del Sur" (Southern Spear), ki nakazuje na možno stopnjevanje napetosti. Nicolás Maduro je izjavil, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. María Corina Machado je bila opažena, da vodi kampanjo za neposredno intervencijo ZDA.

Emmanuel Macron je izrazil optimizem glede sprejetja trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem zaradi doseženih zaščitnih klavzul. Glavni sindikat kmetov FNSEA pa je ostro kritiziral Macronovo stališče, ki ga vidi kot izdajo francoskega kmetijstva.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Ameriško vohunsko letalo Boeing RC-135U Combat Sent, s klicnim znakom JAKE37, je ponovno opaziti nad Črnim morjem. Letalo je vzletelo iz britanske baze ameriških zračnih sil v Mildenhallu, kar je že drugič v zadnjih dneh.

IAEA je ponovno pozvala Iran, da nujno omogoči pregled zalog urana, saj je Iran edina država brez jedrskega orožja, ki bogati uran na 60 odstotkov, kar je blizu 90-odstotnemu pragu, potrebnemu za izdelavo bombe. Inšpektorji še vedno niso dobili dostopa do jedrskih lokacij, ki sta jih junija bombardirali Izrael in ZDA.

Saksonski premier Michael Kretschmer je v neprimernem trenutku podprl prihodnje dobave energije iz Rusije. Njegova izjava je prišla v času, ko je Donald Trump uvedel stroge sankcije proti Rusiji, o preveliki naklonjenosti Rusiji pa se prepirajo celo v AfD.

Iranski uradniki so ostro obsodili nedavne napade ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte in jih označili za nevarno stopnjevanje napetosti. Mohammad Eslami, vodja iranske organizacije za atomsko energijo, je dejal, da so bili napadi brez primere, saj so ciljali na objekte pod nadzorom IAEA. Obenem je Eslami obtožil IAEA, da je Izraelu posredovala informacije o lokacijah jedrskih objektov. Predlagana resolucija proti Iranu na prihajajočem zasedanju IAEA je bila označena za ponavljajočo se.

Madžarska se želi z Združenimi državami Amerike dogovoriti o nakupu ameriškega utekočinjenega plina in jedrskega goriva v zameno za umik ameriških sankcij na uvoz ruske nafte. Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je napovedal podpis sporazuma z ZDA o sodelovanju na področju jedrske energije, ki bo Madžarski omogočal nemoten uvoz energentov iz Rusije. Premier Viktor Orban naj bi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal nakup ameriškega utekočinjenega plina v vrednosti 600 milijonov dolarjev in jedrskega goriva od podjetja Westinghouse Electric Co. v vrednosti 100 milijonov dolarjev.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izjavil, da je opozicija v Venezueli izginila s političnega prizorišča in zdaj samo še podpira grožnje "imperialistične zveri s severa", pri čemer je mislil na Združene države Amerike. Maduro je dejal, da opozicija podpira morebitno ameriško invazijo in bombardiranje Venezuele, kar bi po njegovem mnenju povzročilo smrt nedolžnih Venezuelcev. Prav tako je zatrdil, da si Venezuelci želijo mir.

Ameriški zakonodajalci so ponovno pozvali Trumpovo administracijo, naj se odzove na poročila o kitajskih podjetjih, ki naj bi pomagala Iranu pri obnovi programa balističnih raket, s čimer naj bi kršili sankcije Združenih narodov. Poziv je sledil poročanju CNN.

Združene države Amerike, Združeno kraljestvo in Združeni narodi so odpravili sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju in notranjemu ministru Anasu Hasanu Khattabu. Odločitev Združenega kraljestva je sledila odločitvi Združenih narodov, poteze pa so se zgodile pred načrtovanim obiskom sirijskega voditelja.

Novo poročilo organizacije Oil Change International razkriva, da je 25 držav, vključno z Azerbajdžanom, Kazahstanom, Rusijo in Združenimi državami Amerike, med novembrom 2023 in oktobrom 2025 dobavljalo nafto in rafinirana goriva Izraelu. Poročilo, ki je bilo objavljeno na podnebni konferenci COP30 v Braziliji, trdi, da ta dobava goriva prispeva h krizi v Gazi, ki jo označujejo kot »genocid«.

Združene države so lani zbrale obveščevalne podatke o izraelskih uradnikih, ki so razpravljali o tem, kako so njihovi vojaki pošiljali Palestince v tunele v Gazi, za katere so Izraelci verjeli, da so morda minirani. Informacije so bile posredovane Beli hiši in analizirane s strani obveščevalne skupnosti v zadnjih tednih administracije nekdanjega predsednika Joeja Bidna. Mednarodno pravo prepoveduje uporabo civilistov kot ščitov med vojaškimi aktivnostmi.

Poslance skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) so obiskali Soči na mednarodnem simpoziju "BRICS - Evropa". Zaradi udeležbe na dogodku jim grozijo sankcije, nekateri pa so njihovo dejanje primerjali z veleizdajo.

Izraelska državljanka, ki je bila dve leti in pol ujeta v Iraku, je razkrila grozljivo spolno zlorabo in mučenje, ki ga je bila prisiljena prenašati. Povedala je, da so jo nasilno pretepali in spolno napadali, mučili pa so jo, ko so ugotovili, da je izraelske narodnosti. Trdi, da so jo uporabljali kot boksarsko vrečo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom izjavil, da je glavno oviro v pogovorih o rešitvi konflikta v Ukrajini pomanjkanje želje Rusije po njegovem končanju.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil, da Izrael ne bo dovolil oblikovanja palestinske države na ozemlju zahodno od reke Jordan. To stališče ostaja nespremenjeno že desetletja. Izrael pritiska na ZDA, da bi preprečil nastanek palestinske države, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji, zlasti ob nestabilnih razmerah na meji z Libanonom.

Združene države so prvič v več kot dveh desetletjih poslale vojake v Panamo na urjenje za bojevanje v džungli. To se dogaja v času, ko ZDA povečujejo vojaško prisotnost na Karibih in se pripravljajo na morebitno vojno z Venezuelo. Hkrati je Velika Britanija prekinila izmenjavo obveščevalnih podatkov z ZDA glede domnevnih tihotapskih plovil v Venezueli, ker meni, da ameriški vojaški napadi kršijo mednarodno pravo in predstavljajo nezakonite usmrtitve.

Donald Trump naj bi bil naklonjen temu, da bi Madžarska bila izvzeta iz sankcij, ki zadevajo uvoz ruske nafte in plina. S tem bi Madžarska lahko še naprej uvažala ruske energente, kar odraža Trumpovo ugodno stališče do madžarskega premierja Viktorja Orbána.

Severna Koreja je napovedala zaostritev odnosov z ZDA in Južno Korejo, potem ko sta državi obsodili preizkus severnokorejske balistične rakete. Južna Koreja je izstrelitev rakete, ki jo je Severna Koreja izvedla proti morju ob vzhodni obali, že obsodila in pozvala k prenehanju povečevanja napetosti med državama.

Generalni sekretar Hezbolaha, Na'im Qasim, je izjavil, da ZDA želijo s pomočjo Izraela ustaviti odporniško gibanje. Izjava je bila podana na govoru ob dnevu mučenikov.

Iransko veleposlaništvo v Mehiki je zavrnilo poročilo ameriških medijev o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico, Einat Kranz-Neiger, in ga označilo za laž, namenjeno škodovanju odnosom med državama. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval Varnostni svet k ukrepanju, potem ko je ameriški predsednik priznal vodenje nedavnih izraelskih vojaških napadov na Iran.

Finski predsednik Sauli Niinistö je v intervjuju pozval Evropo, naj se o varnostnih vprašanjih pogovarja neposredno z Rusijo, podobno kot to počne ameriški predsednik Trump. Opozoril je, da se Evropa ne bi smela prepustiti vlogi območja, kjer si velike sile delijo vpliv, in izpostavil potrebo po izobraževanju o varnosti v šolah.

Ameriški predsednik Donald Trump bo 10. novembra v Beli hiši gostil sirskega predsednika Ahmeda al-Sharaa. To bo prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu. Srečanje sledi srečanju med Trumpom in Sharaajem v Savdski Arabiji pred šestimi meseci.

Izraelske oblasti so potrdile, da so posmrtni ostanki, ki so bili vrnjeni iz Gaze, tanzanijskega študenta kmetijstva, ki je bil ubit 7. oktobra. Posredniki so predlagali dogovor o 'varnem prehodu' za borce Hamasa, ki se skrivajo na območju Gaze, ki ga nadzoruje Izrael. Donald Trump je izrazil pričakovanje, da bodo ZDA kmalu koordinirale mednarodne stabilizacijske sile v Gazi. V izraelski zasedenem Zahodnem bregu so izraelske sile ubile najstnika.

Kreml je ponovno zanikal govorice o sporu med predsednikom Putinom in zunanjim ministrom Lavrovom, ki so se pojavile zaradi Lavrovove odsotnosti na pomembnih srečanjih. Po poročilih naj bi do spora prišlo zaradi neuspelega telefonskega pogovora, ki naj bi preprečil srečanje med Putinom in Trumpom. Kljub govoricam naj bi Lavrov nadaljeval z opravljanjem funkcije ministra za zunanje zadeve. Lavrov ni bil prisoten na zadnjem uradnem srečanju in ni bil povabljen na G20.

Kljub premirju, ki so ga vsilile ZDA 10. oktobra, Izrael nadaljuje z rednimi napadi na območje Gaze. Prav tako ne grozi...

Izrael se z ZDA pogaja o zagotovilih, ki bi mu omogočila nadaljevanje napadov v Gazi, tudi če bi tam bile nameščene mednarodne mirovne sile. Premier Netanyahu upa, da bodo ta jamstva ščitila Izrael pred morebitnimi sankcijami.

Dva ameriška bombnika B-52 sta preletela obalo Venezuele, kar predstavlja novo demonstracijo vojaške moči in povečuje napetosti v regiji. To je že vsaj četrti prelet ameriških vojaških letal blizu Venezuele od sredine oktobra. Bombniki B-52 so to storili že enkrat prej, bombniki B-1B pa dvakrat.

Administracija nekdanjega predsednika Trumpa je znatno zmanjšala število beguncev, ki jih ZDA sprejmejo, in sicer na najnižjo raven v zgodovini. Poleg tega naj bi favorizirali sprejem belih Južnoafričanov. Trump je določil zgornjo mejo 7.500 beguncev, kar je 94-odstotno zmanjšanje glede na cilj 125.000, ki ga je postavil predsednik Biden. Zagovorniki beguncev zaradi tega razmišljajo o pravnih postopkih.

Kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand si prizadeva za multilateralizem, medtem ko se Kanada poslavlja od predsedovanja skupini G7. Anand gosti srečanje zunanjih ministrov G7 v regiji Niagara v Ontariu, kjer naj bi razpravljali o geopolitičnih izzivih in protekcionistični politiki.

Kljub premirju v Gazi je izraelska vojska ubila dva Palestinca, vključno z otrokom, v južni Gazi. Dodatno je neeksplodirano izraelsko orožje ubilo še enega otroka v Khan Younisu. Izrael je oblastem v Gazi predal trupla 15 Palestincev v zameno za posmrtne ostanke izraelskega vojaka, ubitga leta 2014. Poročilo iz Ženeve navaja, da je bilo od začetka premirja ubitih povprečno osem Palestincev dnevno.

Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, ki si prizadeva za razvoj raket.

Vodja turške obveščevalne službe (MİT) İbrahim Kalın se je v Istanbulu srečal s Halilom el-Hayyejem, vodjo pogajalske skupine Hamasovega političnega biroja, in njegovo delegacijo.

Madžarski premier Orbán Viktor se je v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. Trump je ob srečanju ponovno pohvalil Orbána kot izjemnega voditelja.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi Madžarski odobril enoletno izjemo glede ameriških sankcij na rusko nafto in plin. V zameno naj bi madžarski premier Viktor Orban obljubil nakup plina in orožja. Dogovor je bil sklenjen kljub nasprotovanju Ukrajine in predstavlja udarec za njene interese.

Rashida Tlaib in 20 drugih članov ameriškega Kongresa je predložilo resolucijo, ki priznava "genocid nad palestinskim ljudstvom v Gazi", kar ZDA dosledno zavračajo. Hkrati potekajo razprave o potrebi po reformah v odboru, ki zastopa Palestince v Izraelu, saj se pripravljajo na izvolitev novega predsednika. Svetniki v Portlandu pa so se zavezali, da bodo preiskali finančne povezave mesta z Izraelom in njegovo vojsko, ker menijo, da ameriški Kongres ne ukrepa dovolj.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo razmislil o izvzetju Madžarske iz sankcij, povezanih z rusko nafto. Madžarski premier Viktor Orban je obiskal Trumpa v Beli hiši, kjer je iskal podporo za svojo državo glede uvoza nafte iz Rusije. Trump je poudaril, da razume težave Madžarske pri pridobivanju nafte in plina iz drugih virov, saj nima dostopa do morja. Obisk Orbana je bil njegov prvi po vrnitvi Trumpa na oblast, potem ko je Madžarska ponudila gostiteljstvo vrha med ZDA in Rusijo glede Ukrajine, ki je bil kasneje odpovedan. Trump je tudi izjavil, da bi morali voditelji Evropske unije izkazovati več spoštovanja do Orbana.

Obsežno ameriško poročilo povezuje par iz Richmonda v Britanski Kolumbiji, že znan iz primera zatiranja kitajske diaspore, z nacionalno varnostno kontroverzo v Združenih državah. Povezana sta z mrežo podjetij, ki so lastniki prikoličarskega naselja ob letalskem oporišču Whiteman v Missouriju, kjer domujejo bombniki B-2 Spirit in ki naj bi bilo izhodišče za morebitni napad na iranska jedrska postrojenja junija 2025. Ista zakonca sta omenjena tudi v Britanski Kolumbiji.

Zaradi proračunskega spora v ZDA je bila zaustavljena prodaja orožja državam članicam NATA v vrednosti več kot pet milijard dolarjev. To vpliva tudi na dobavo vojaške opreme Ukrajini, vključno z raketami AMRAAM in sistemi HIMARS, poroča Axios.

Milica RSF je po lastnih navedbah privolila v humanitarno prekinitev ognja v Sudanu. Zdaj se pričakuje, da bo enako storila še sudanska vojska, s katero se RSF bori za oblast.

Prizadevanja za uveljavitev mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za trajno prekinitev spopadov so zastala, zaradi česar obstaja velika verjetnost, da bo prišlo do dejanske razdelitve območja Gaze na del, ki ga nadzoruje Izrael, in del, ki ga obvladuje Hamas. Pogajanja o prehodu v drugo fazo načrta so se ustavila, poroča Reuters.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da razmišlja o odobritvi izjeme za Madžarsko pri ameriških sankcijah na rusko energijo. Madžarski premier Viktor Orbán je to označil za ključno vprašanje za njegovo državo. Medtem pa je guverner Kalifornije Gavin Newsom prevzel vlogo ZDA na podnebni konferenci Združenih narodov v Braziliji, ker Trumpova administracija ni poslala visokih uradnikov.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Vlada Venezuele je pozvala ZN, da uporabijo svoje mehanizme za obrambo miru in suverenosti vseh držav, glede na vojaško napotitev ZDA v Karibskem morju, ki jo Caracas vidi kot grožnjo, uradno pa naj bi šlo za boj proti trgovini z drogami.