Ameriški portal Axios je objavil zemljevid devetih držav, ki jim je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump tekom svojega mandata grozil z morebitnimi vojaškimi akcijami. Te grožnje so po poročanju portala povzročile povišano stanje pripravljenosti po svetu. V objavi so bile tudi razložene motivacije oziroma razlogi, zakaj so bile te države predmet Trumpovih groženj. Axiosova analiza izpostavlja, da je Trumpovo obdobje zaznamovalo nestanovitnost v mednarodnih odnosih, saj je s svojo retoriko in politiko večkrat namigoval na uporabo vojaške sile proti državam, ki jih je obravnaval kot grožnje ali nasprotnike ameriškim interesom. Objavljeni zemljevid in spremljajoča razlaga sta poskušala ponuditi celovit pregled teh groženj in morebitnih geostrateških ter ekonomskih interesov, ki so jih spodbujali. Čeprav v besedilu niso podrobno navedene posamezne države, ki so se znašle na Trumpovem seznamu, Axiosova publikacija služi kot dokumentacija specifičnega obdobja ameriške zunanje politike in njenega vpliva na globalno varnostno arhitekturo. S tem se poudarja pomen razumevanja retorike in dejanj voditeljev na mednarodnem parketu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Ruske varnostne službe so 8. januarja poročale o zajetju treh ukrajinskih vojakov v Sumski oblasti. Med njimi je bil tudi pripadnik 253. samostojnega jurišnega polka »Arey«, ki je bil predhodno vpleten v invazijo na Kursko oblast. Po navedbah ruskih virov, polk »Arey« trpi velike izgube na fronti, kar naj bi bil eden izmed dejavnikov za zajetje vojakov. Ta dogodek se umešča v širši kontekst spopadov med Rusijo in Ukrajino. Julija 2025 so se vrstile intenzivne vojaške operacije, kjer je Rusija poročala o uničenju ukrajinskih ciljev in elektronskih sistemov v Donecki oblasti, medtem ko je Ukrajina poročala o znatnih ruskih vojaških izgubah. Prav tako so ruske sile poročale o nočnih napadih ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Zajetje teh vojakov v Sumski oblasti poudarja nadaljevanje konflikta in taktične operacije, ki potekajo vzdolž celotne frontne črte. Nemški general je julija 2025 pozival k napadom na ruska vojaška oporišča, kar nakazuje na širšo mednarodno dinamiko in podporo Ukrajini, medtem ko je Nemčija napovedala tudi dodatna »sredstva vpliva« za Ukrajino. To kaže na nadaljnjo eskalacijo konflikta in posredno vpletenost zahodnih držav. Zajetje vojakov tako ni osamljen dogodek, temveč del kompleksnejšega in dolgotrajnega konflikta.

Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je izjavil, da je v ameriškem napadu, v katerem naj bi bil ujet predsednik Nicolas Maduro v Caracasu, umrlo 100 ljudi. Po njegovih besedah sta bila v napadu ranjena tudi Maduro in njegova žena.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je v sredo izjavil, da bi moral ameriški vojaški proračun za leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. To je precej več od 901 milijarde dolarjev, ki jih je Kongres odobril za leto 2026. Trump je svojo odločitev o vojaški porabi objavil na družbenem omrežju Truth Social, pri čemer je navedel, da je to rezultat "dolgih in težkih pogajanj s senatorji, člani in izjemnimi generali ter admirali". Trump je poudaril, da so "časi problematični in nevarni" ter da je povečanje vojaškega proračuna ključno za izgradnjo "vojaštva sanj" (dream military). Povečanje proračuna na 1,5 bilijona dolarjev bi predstavljalo več kot 50-odstotno povišanje glede na sedanjo rekordno raven. Čeprav bi takšno povečanje zahtevalo odobritev Kongresa, republikanci, ki imajo tesno večino v Senatu in Predstavniškem domu, doslej niso nasprotovali Trumpovim načrtom porabe. Trump je tudi namignil, da so resnični upravljavci Bele hiše nekateri posamezniki, ki niso izvoljeni, kar se mu je še nedavno zdelo neverjetno. Po njegovih besedah naj bi se vojaški proračun plačal z "odpravo odpadkov, goljufij in zlorab ter končanjem neskončnih in smešnih tujih vojn". S tem predlogom Trump nadaljuje s svojo platformo "Amerika najprej", ki predvideva močno vojsko in manjšo vpletenost v tuje konflikte, razen kadar so neposredno v interesu ZDA.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je poudaril, da je Tajvan suverena in neodvisna država, ki ne potrebuje dodatne razglasitve neodvisnosti. Njegovo izjavo je podkrepila tudi trditev, da čezmejni pritisk kitajske vlade na tajvansko ljudstvo dokazuje, da javna oblast Ljudske republike Kitajske ne seže na Tajvan in da Tajvan ni del Ljudske republike Kitajske. Lai Ching-te je to izjavil ob zaključni slovesnosti 62. tečaja preiskovalnega urada Ministrstva za pravosodje, kjer je med drugim opozoril tudi na resne grožnje, ki jih predstavljajo sovražne sile iz tujine, in napovedal vmešavanje Kitajske v vsake prihodnje volitve. Zato je direktorju preiskovalnega urada Chen Bai-lijju naročil, naj to obravnava kot prednostno nalogo in okrepijo prizadevanja za boj proti združevanju, infiltraciji in priključitvi. Predsednik je poudaril, da brez suverenosti Tajvan izgubi vse in brez demokracije izgubi svoj obstoj. Lai Ching-te je pred mesecem dni na forumu »Zapuščina svobodne Kitajske in preizkus sodobne demokracije« že dejal, da je ohranitev imena »Republika Kitajska« koristna za združevanje tajvanske družbe, saj je Tajvan že suverena država. Od takrat je Kitajska na seznam »trdovratnih zagovornikov neodvisnosti Tajvana« dodala nove uradnike, med njimi ministra za notranje zadeve Liu Shih-fanga in ministra za izobraževanje Cheng Ying-jao. Tudi tožilci, ki so obravnavali primere nacionalne varnosti, so bili označeni kot »pomočniki in izvajalci neodvisnosti Tajvana« in bodo doživljenjsko preganjani. Tiskovni predstavnik Sveta za celinske zadeve Liang Wen-chieh je ob tem dejal, da morajo javni uslužbenci braniti Republiko Kitajsko. ZDA medtem že od leta 2025 s pomočjo uvoznih dajatev pobirajo milijarde dolarjev, Trump pa je napovedal »deljenje dela« tega dobička. Tajvan je ključen v svetovni proizvodnji čipov, kar dodatno poudarja njegovo strateško pomembnost v globalnem gospodarstvu. Ta gospodarska in politična dinamika prispeva k napetostim v regiji, kjer Kitajska poskuša uveljaviti svoj vpliv na Tajvan. Lai Ching-tejeve izjave in ukrepi tako odražajo odločenost Tajvana, da ohrani svojo suverenost in se zoperstavi kitajskemu pritisku, kar je ključno za stabilnost v vzhodnoazijski regiji in globalno tehnološko industrijo.

Danska premierka je Združene države Amerike opozorila, da bi vojaško posredovanje proti Grenlandiji, samoupravnemu ozemlju v povezavi z Dansko in s tem zvezo NATO, razdrlo zavezništvo in celoten mednarodni red. To opozorilo je prišlo po tem, ko je nekdanji predsednik Donald Trump ponovno izrazil željo po prevzemu Grenlandije. Njegova ponovna fiksacija na okupacijo Grenlandije, vključno z namigi o uporabi vojaške sile, je bila ostro kritizirana, saj bi takšno dejanje ogrozilo desetletja ameriškega vodenja globalnega reda in spodkopalo zavezništva, ki so po drugi svetovni vojni utrdila ameriško vojaško, gospodarsko in diplomatsko prevlado. Kritika je bila izražena tudi na televiziji MSNBC, kjer je voditelj Joe Scarborough Trumpovo idejo označil za "norost" in opozoril, da bi to uničilo mednarodno stabilnost. Navedel je tudi kritike časopisa Wall Street Journal, ki so poudarile, da bi že samo razmišljanje o invaziji na zaveznika v Natu oslabilo ključna zavezništva. Scarborough je obsodil bogataše in zagovornike administracije, ki podpirajo to, kar je opisal kot imperialistične fantazije iz 19. stoletja, medtem ko Kitajska hitro napreduje na svetovnem odru. To se dogaja v času, ko se zveza NATO že tako ali tako spopada z izzivi, kot je domnevna premoč Rusije v proizvodnji streliva in opozorila o potencialni vojni s Kitajsko in Rusijo, kar dodatno poudarja pomen ohranjanja enotnosti in stabilnosti znotraj zavezništva. Ameriško odprto grožnjo prevzema Grenlandije, ki je povezana z Dansko in s tem del zveze NATO, ustvarja krizo, ki bi lahko imela daljnosežne posledice za mednarodno varnost in stabilnost. Glede na nedavna opozorila o vojaški premoči Rusije in pripravah Nata na morebitne konflikte s Kitajsko in Rusijo, bi kakršnokoli dejanje, ki bi oslabilo kohezijo zavezništva, pomenilo resno grožnjo. Opozorila iz Danske so jasen signal, da se takšna dejanja ne bodo tolerirala in da bi imela uničujoče posledice za vsa vpletena.</n>

ZDA so izvedle tajno operacijo zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter ju prepeljale iz Caracasa v New York. Medtem je prišlo do telefonskega pogovora med Donaldom Trumpom in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom, ki nakazuje morebitno umiritev napetosti.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, pri čemer Washington ne izključuje uporabe vojaških sredstev za dosego tega cilja. Zunanji minister Marco Rubio se bo prihodnji teden sestal z danskimi predstavniki, da bi razpravljali o usodi otoka, ki ga Trump vidi kot strateško nujnega za odvračanje nasprotnikov v Arktiki. Rubio je poudaril, da si predsednik pridržuje pravico do uporabe sile, če oceni, da je ogrožena nacionalna varnost, kar je sprožilo resne skrbi glede stabilnosti znotraj zveze NATO. Napetosti so se stopnjevale po nedavni operaciji ameriških sil v Venezueli, kjer sta bila ugrabljena Nicolas Maduro in njegova soproga, kar mednarodna javnost vidi kot precedens za morebitno nasilno ukrepanje na Grenlandiji. Trump trdi, da Danska trpi visoke stroške vzdrževanja otoka in da bi bili prebivalci pod ameriško upravo srečnejši. Hkrati Bela hiša opozarja na prisotnost ruskih in kitajskih plovil v bližini grenlandske obale, kar v očeh Washingtona upravičuje imperialistične težnje pod vodstvom svetovalca Stephena Millerja. Kljub zaostrovanju retorike je Trump na omrežju Truth Social poskušal pomiriti zaveznike z izjavo, da bodo ZDA vedno podpirale NATO, vendar so odnosi z Dansko in ostalimi evropskimi partnerji na najnižji točki. Danska vlada je predloge o prodaji ali prevzemu že večkrat odločno zavrnila, medtem ko se v ozadju krepijo razprave o razširitvi obrambnega pakta iz leta 1951, ki ZDA že zdaj omogoča obsežen vojaški dostop do otoka.

Washingtonski think-tank je v svojem najnovejšem poročilu podrobno analiziral posledice morebitne neuspešne kitajske invazije na Tajvan. Študija ocenjuje, da bi se kitajska stran v primeru stopnjevanja konflikta v obsežno vojno spoprijela z ogromnimi izgubami, pri čemer naj bi število ubitih vojakov Ljudske osvobodilne vojske doseglo okoli 100.000. Takšen vojaški neuspeh bi po mnenju analitikov povzročil tudi nepopravljivo škodo kitajskemu mednarodnemu ugledu in vplivu, ki bi se lahko vrnil za več desetletij nazaj. Poročilo izpostavlja, da bi mednarodna skupnost v primeru agresije verjetno sprejela ostre kazenske ukrepe. Ti bi lahko vključevali množične izgone kitajskih diplomatov, prekinitev diplomatskih odnosov s Pekingom in celo uradno priznanje neodvisnosti Tajvana s strani številnih držav. Avtorji poročila poudarjajo, da bi takšen scenarij za Kitajsko pomenil ne le vojaški poraz, temveč tudi popolno diplomatsko in geopolitično osamitev na svetovnem prizorišču. Dokument služi kot opozorilo pred tveganji, ki bi jih prinesla odločitev za vojaško rešitev tajvanskega vprašanja.

Občinski uradniki so pred prihajajočim novim letom delili nasvete za varno uporabo pirotehnike, s poudarkom na preverjanju lokalnih zakonov in upoštevanju varnostnih smernic. Gasilska služba je opozorila, da je uporaba pirotehnike med božičnimi in novoletnimi praznovanji nezakonita.

Ob bližajočem se novem letu so gasilske službe in uradi v okrožju Hidalgo v Teksasu, okrožju Brunswick in Tampi na Floridi izdali opozorila in nasvete glede varne uporabe pirotehničnih sredstev. Opozarjajo prebivalce in obiskovalce, da upoštevajo varnostne prakse in državne zakone pri uporabi ognjemetov, da bi preprečili nesreče in poškodbe.

Vodja Pentagona, Pete Hegseth, je izjavil, da si ZDA prizadevajo zagotoviti nemoten prehod svoje mornarice po vseh pomembnih vodnih poteh po svetu. Izjava je bila podana med govorom na ladjedelnici v Virginiji.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je javno izpostavil neučinkovitost ruskih sistemov zračne obrambe, ki so nameščeni v Venezueli. Po nedavnem ameriškem letalskem napadu na cilje v tej latinskoameriški državi je Hegseth poudaril, da ruska tehnologija, ki bi morala varovati venezuelski zračni prostor, ni izpolnila pričakovanj oziroma ni preprečila operacije sil Združenih držav Amerike. Minister je v svojih izjavah neposredno naslovil kakovost ruske vojaške opreme in dejal, da se omenjeni sistemi niso izkazali za učinkovite. Njegovi komentarji so sledili analizi operativnih podatkov po napadu, ki so potrdili, da venezuelska obramba ni uspela pravočasno zaznati ali nevtralizirati ameriških zračnih sil. S tem je Washington poslal jasno sporočilo o tehnološki premoči zahodnega orožja nad ruskimi obrambnimi sistemi, ki jih Ruska federacija prodaja svojim zaveznikom po svetu. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom ter hkrati postavlja pod vprašaj zanesljivost ruske vojaške pomoči v regiji.

V Phoenixu so v ponedeljek evakuirali stavbo vrhovnega sodišča zvezne države Arizona, potem ko so v prostorih za sprejem pošte odkrili sumljiv paket. Po navedbah lokalnih oblasti in zveznega urada za alkohol, tobak, strelno orožje in eksplozive (ATF) je preliminarni preizkus vsebine paketa pokazal prisotnost doma izdelanih eksplozivnih snovi. Zaradi incidenta so vse zaposlene preventivno napotili domov, območje pa so zavarovali strokovnjaki za eksplozivna sredstva. Preiskavo dogodka vodi urad ATF v sodelovanju z lokalno policijo v Phoenixu. Organi pregona trenutno preverjajo izvor pošiljke in morebitne motive za napad na pravosodno institucijo. Do zdaj o poškodovanih ne poročajo, stavba pa ostaja zaprta za javnost, dokler pristojne službe ne opravijo temeljitega varnostnega pregleda vseh prostorov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede varnosti pravosodnih funkcionarjev v Združenih državah Amerike.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju več kot dvajsetih držav v Parizu izjavil, da skupna izjava zaveznic o varnosti Ukrajine, vključno z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomemben mejnik pri končanju ruske invazije. Udeleženci vrha, ki so se ga udeležili številni visoki uradniki in 27 voditeljev držav, so se sporazumeli o vzpostavitvi mehanizmov za spremljanje premirja pod vodstvom ZDA. Ta dogovor vključuje tudi zavezo k dolgoročni vojaški pomoči in oboroževanju ukrajinskih sil, ki bodo po morebitnem mirovnem sporazumu služile kot prva linija obrambe. Zaveznice so napovedale ukrepe za zagotavljanje varnosti na kopnem, morju in v zraku, ki bodo začeli veljati ob vzpostavitvi verodostojne prekinitve sovražnosti. Kljub doseženemu načelnemu dogovoru morajo države še dokončati obvezujoče določbe o ukrepanju v primeru prihodnjih ruskih napadov. Srečanje je potekalo v času negotovosti zaradi preusmerjanja fokusa nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa na druga geopolitična vprašanja, kot je Venezuela, in napetosti z Evropo glede Grenlanda, medtem ko Rusija še vedno ne kaže namere po odstopu od svojih vojaških ciljev po skoraj štirih letih invazije.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

Bela hiša je potrdila, da administracija Donalda Trumpa preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, vključno z uporabo vojaških sil. Predsednik Trump in njegova ekipa aktivno razmišljajo o različnih možnostih za prevzem nadzora nad tem ozemljem, ki pripada Danski.

Teheran in Caracas sta v zadnjem obdobju močno okrepila strateško in geopolitično sodelovanje, ki temelji predvsem na prenosu iranske vojaške tehnologije v Južno Ameriko. Po najnovejših poročilih se je iranska strategija širjenja t. i. osi upora razširila na venezuelska tla, kjer so identificirali proizvodne zmogljivosti za iranska brezpilotna letala. Takšen razvoj dogodkov predstavlja neposreden izziv ameriškim varnostnim interesom v regiji in potrjuje tesno povezanost obeh držav pod pritiskom mednarodnih sankcij. Vojaško partnerstvo med državama omogoča Iranu vzpostavitev strateškega uporišča na zahodni polobli, medtem ko Venezuela pridobiva napredno oborožitev za utrditev lastnega režima. Analitiki opozarjajo, da so ta prizadevanja kljub ameriškim poskusom izolacije obeh držav dobila nov zagon. Razkritja o proizvodnji dronov v Venezueli kažejo na neuspeh dosedanjih diplomatskih in gospodarskih pritiskov, ki so bili namenjeni omejevanju vojaškega vpliva Teherana izven Bližnjega vzhoda.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Napetosti med Iranom in Izraelom so se močno zaostrile, pri čemer Iran razmišlja o možnosti preventivnega vojaškega napada na Izrael, če zazna neposredne grožnje. To se dogaja po tem, ko so ameriški in izraelski uradniki izrekli grožnje iranskemu vrhovnemu vodji Aliju Hameneju, kar je Teheran razumel kot resno stopnjevanje sovražne retorike. Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi od ameriškega predsednika Donalda Trumpa prejel "zeleno luč" za vojaško operacijo proti Hezbolahu v Libanonu, s čimer se Izrael aktivno pripravlja na morebitne operacije na več frontah, vključno z Libanonom, Sirijo, Gazo in Jemenom. Izrael budno spremlja notranje proteste v Iranu, ki jih vidi kot ključni dejavnik pri svojem odločanju. Iran medtem obnavlja svoj balistični raketni arzenal, ki je utrpel precejšnje izgube med 12-dnevno vojno z Izraelom. Ta obnova vključuje tudi ambicije za razvoj medcelinskih balističnih raket, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike, pri čemer je Kitajska ključna partnerica pri iranski proizvodnji raket. Iranski vojaški vrh, vključno s poveljnikom Amirjem Hatamijem, je poudaril, da so iranske oborožene sile bistveno bolj pripravljene kot pred preteklo vojno in da bo vsak agresor naletel na odločen odgovor. Iran sicer tradicionalno sledi politiki "strateške potrpežljivosti", izogiba se impulzivnim odzivom in ne želi biti tista stran, ki stopnjuje napetosti. Vendar pa so nedavne grožnje in nadaljevanje izraelskih napadov v regiji, ki so bili usmerjeni v iranske jedrske znanstvenike in objekte, pripeljali do točke, ko se Teheran čuti prisiljenega razmisliti o bolj proaktivnem odzivu. Iranski mediji in uradniki prav tako izražajo zaskrbljenost zaradi možnosti ameriškega vojaškega posredovanja, podobnega tistemu v Venezueli, ki bi lahko ciljalo na iranske voditelje, kar dodatno podžiga napetosti.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuleska vlada je ZDA obtožila vojaške agresije in zatrdila, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Nicolás Maduro je v celoti objavil svojo izjavo, v kateri obtožuje ZDA vojaškega napada na Venezuelo.

Po poročanju CNN so neznanci razbili okna na domu ameriškega podpredsednika J. D. Vancea v Ohiu. Incident se je zgodil ponoči, ko družine ni bilo doma. V povezavi z dogodkom so policisti prijeli eno osebo.

Kolumbijska zunanja ministrica Rosa Yolanda Villavicencio je v uradni izjavi poudarila, da bo država na vsako kršitev svoje suverenosti odgovorila z vojaškimi sredstvi. Opozorilo je bilo neposredno usmerjeno proti morebitnim tujim agresijam, pri čemer je ministrica izpostavila pripravljenost kolumbijskih oboroženih sil za zaščito nacionalnega ozemlja in integritete države. Napetosti so se stopnjevale po nedavnih izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Kolumbiji zagrozil z določenimi ukrepi, kar je sprožilo diplomatski odziv v Bogoti. Villavicenciova se bo v kratkem sestala z voditelji Združenih držav Amerike, da bi razpravljala o nastalem položaju in poskušala umiriti retoriko, ki bi lahko ogrozila stabilnost v regiji. Kolumbijska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava, hkrati pa poudarja, da ne bo dopustila zunanjega vmešavanja v notranje zadeve države.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ponovno pozval k vrnitvi Turčije v ameriški program naprednih lovskih letal F-35, pri čemer je poudaril, da bi ta korak okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike in povečal varnost zavezništva Nato. Erdogan je v izjavi za Bloomberg razkril, da je vprašanje osebno izpostavil tudi v pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom med septembrskim srečanjem v Beli hiši. Turško vodstvo meni, da je bila odstranitev države iz programa nepravična in strateško škodljiva za celotno zavezništvo. Poziv k ponovni vključitvi prihaja v času, ko si Ankara prizadeva premostiti dolgoletne spore z Washingtonom, ki so se poglobili po turškem nakupu ruskega obrambnega sistema S-400. Turčija je bila prvotno partnerica v programu F-35 in je načrtovala nakup več kot 100 letal, vendar so ZDA sodelovanje prekinile zaradi bojazni, da bi ruska tehnologija lahko ogrozila varnostne protokole Natovih lovcev. Sedanja prizadevanja Erdogana nakazujejo na morebitno spremembo v turški zunanji politiki in željo po obnovitvi polnega vojaškega sodelovanja z Zahodom.

Po poročanju tujih medijev, vključno z revijo Military Watch Magazine (MWM), so obsežne dobave ameriškega orožja Ukrajini izčrpale zaloge Združenih držav. Pomanjkanje naj bi ogrozilo operativne sposobnosti ameriške vojske.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v intervjuju za Bloomberg poudaril nujnost ponovne vključitve Turčije v program ameriških lovcev pete generacije F-35. Po njegovih besedah bi ta korak ne le okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike, temveč tudi znatno izboljšal obrambno sposobnost in varnost celotnega Severnoatlantskega zavezništva. Erdogan je izključitev svoje države iz projekta označil za nepravično in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi z Washingtonom pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa premaknili na bolj konstruktivno raven. Ankara se s Washingtonom že dlje časa spopada z diplomatskimi nesoglasji, ki so se poglobila po turškem nakupu ruskega protiletalskega sistema S-400, zaradi česar so ZDA Turčijo leta 2019 izključile iz programa F-35. Erdogan je razkril, da je o vprašanju vrnitve sistemov S-400 v Rusijo že osebno razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Turčija si zdaj prizadeva najti rešitev, ki bi ji omogočila prejem že plačanih letal F-35 in hkrati posodobitev svoje flote z nakupom letal F-16 Block 70, s čimer bi utrdila svojo vlogo ključne zaveznice v okviru Nata.

Po poročilih o močnih eksplozijah v Caracasu, je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran. Ameriška vlada je potrdila, da je seznanjena z eksplozijami v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala. Minister David van Weel (Zunanje zadeve) je sporočil, da pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, a je dodal, da je situacija še vedno nejasna.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 1412. dan vojne v Ukrajini izpostavil ključni pomen neprekinjene mednarodne obrambne pomoči, zlasti za krepitev sistemov zračne obrambe. V luči naraščajočih diplomatskih pritiskov in ruskih vojaških aktivnosti je Zelenski poudaril, da mirovni sporazum z Rusijo ne sme priti na račun obstoja ukrajinske države. Čeprav si Kijev želi miru, predsednik odločno zavrača končanje vojne pod pogoji, ki bi pomenili kapitulacijo ali izgubo suverenosti. Opozoril je na možnost alternativnih oblik obrambe, če bi Rusija blokirala trenutne mirovne načrte. Na terenu se razmere zaostrujejo, saj je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Podolj v Harkovski oblasti. Hkrati so se spopadi preselili tudi nad rusko prestolnico, kjer je župan Moskve Sergej Sobjanjin potrdil sestrelitev 32 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Medtem ko so se v Kijevu sestali varnostni svetovalci zavezniških držav, se nadaljujejo razprave o varnostnih jamstvih in ekonomskem okrevanju države. Zelenski ostaja kritičen do predlogov, ki bi preveč popuščali interesom Kremlja, kot je bil domnevni načrt z 28 točkami s strani ZDA v letu 2025.

Po poročanju New York Timesa je ameriška obveščevalna agencija CIA izvedla napad z droni na pristanišče v Venezueli prejšnji teden. Cilj napada je bil pomol, ki ga je uporabljala kriminalna združba Tren de Aragua. To je prva znana ameriška operacija na venezuelskem ozemlju.

Ameriški obrambni koncern Lockheed Martin in ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike sta v torek, 6. januarja 2026, objavila sklenitev okvirnega sporazuma o znatnem povečanju proizvodnih zmogljivosti za prestrezne rakete sistema zračne obrambe patriot. Načrt predvideva, da se bo letna proizvodnja najnovejše različice raket PAC-3 MSE v prihodnjih sedmih letih povečala s trenutnih 600 na 2000 enot. Odločitev administracije predsednika Donalda Trumpa odraža novo strategijo Pentagona za pospešeno oboroževanje in obnovo ameriških zalog. Namestnik obrambnega ministra za nabavo Michael Duffy je poudaril, da dogovor predstavlja temeljno spremembo v pristopu k proizvodnji streliva, ki temelji na večletnih pogodbah s ključnimi izvajalci in njihovimi podizvajalci. Cilj sporazuma je zadovoljiti naraščajoče svetovno povpraševanje po teh obrambnih sistemih, ki jih poleg vojske Združenih držav Amerike uporablja še 17 drugih držav, vključno z Ukrajino. Čeprav končna vrednost posla še ni bila javno razkrita, so delnice podjetja Lockheed Martin po objavi zrasle za tri odstotke, analitiki pa napovedujejo, da bi projekt lahko prinesel več kot milijardo dolarjev dobička.

Združene države Amerike so na šestih letalskih bazah v Evropi namestile približno 100 posodobljenih taktičnih jedrskih letalskih bomb tipa B61-12. Po podatkih Biltena jedrskih znanstvenikov in Federacije ameriških znanstvenikov gre za nadgradnjo obstoječega arzenala, ki naj bi povečala natančnost in zanesljivost ameriških odvračalnih sredstev na evropski celini. Namestitev teh bomb predstavlja ključni del modernizacije ameriškega jedrskega arzenala v okviru zveze NATO. Poročila navajajo, da so te modernizirane različice bombe B61 že prisotne v evropskih državah, kjer so bile predhodno stacionirane starejše različice istega orožja. Čeprav uradne potrditve s strani ameriškega obrambnega ministrstva ali zavezništva NATO pogosto ostajajo skope, strokovnjaki ocenjujejo, da ta poteza odraža odziv na spremenjene varnostne razmere v regiji. Modernizacija orožja vključuje izboljšane sisteme vodenja, kar omogoča večjo natančnost pri uporabi na bojišču.

Romunski predsednik Nicușor Dan je med potovanjem v Pariz z vojaškim letalom izjavil, da trenutno ni primeren čas za nakup predsedniškega letala. Omenil je tudi, da je bil med 4,5-urnim letom odrezan od dogajanja v Romuniji. Poleg tega je delil informacijo, da za božič vedno je fižol s kolenico.

Po koncu dvomestnega foruma je Kitajska izvedla vojaške vaje okoli Tajvana, kar je sprožilo kritike na račun Kuomintanga (KMT) in župana Tajpeja, Chiang Wan-ana. Lai Rui-long iz DPP je to označil za klofuto Chiang Wan-anu. Prav tako je Huang Guo-chang obtožil predsednika Lai Ching-teja, da je napačno predstavil stranko TPP kot podpornico Putina in Xi Jinpinga, ter zahteval opravičilo, sicer bo sprožil civilno tožbo. DPP pa je kritizirala Zheng Li-wena iz KMT, ker naj bi dala prednost obisku Pekinga in srečanju s Xi Jinpingom.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je nadzoroval izstrelitev naprednih hipersoničnih raket, kar so državni mediji utemeljili kot nujen odgovor na zaostrene geopolitične razmere in nedavne mednarodne dogodke. Preizkus, ki se je odvil v nedeljo, predstavlja prvo severnokorejsko raketno dejavnost v letu 2026. Pjongjang je ob tem uporabo novega orožja neposredno povezal z ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike pridržale predsednika Nicolasa Madura. Severnokorejsko zunanje ministrstvo je dejanje Washingtona označilo za brutalno kršitev suverenosti in dokaz o brezobzirnosti ameriške politike. Kim Džong Un je poudaril, da je bil dosežen znaten napredek pri pripravi jedrskih sil na dejanske vojaške operacije. Po poročanju uradne tiskovne agencije KCNA je cilj teh dejavnosti vzpostavitev visokorazvite jedrske sile za odvračanje, ki bi preprečila morebitne poskuse strmoglavljenja režima, podobne tistim v Latinski Ameriki. Hipersonični sistem, ki so ga prvič testirali oktobra lani, velja za ključen del severnokorejske vojaške modernizacije. Pjongjang že desetletja trdi, da so njegovi oboroževalni programi izključno obrambne narave, namenjeni zaščiti pred ameriško agresijo.

V Iranu potekajo preiskave nasilja, ki je izbruhnilo med vikend protesti, kjer so poročali o številnih žrtvah in aretacijah. Državni mediji trdijo, da so bili nekateri protestniki oboroženi, medtem ko skupine za človekove pravice obtožujejo varnostne sile ubijanja protestnikov in vdora v bolnišnico v provinci Ilam. Protesti so se razširili na več kot 250 lokacij v 27 od 31 iranskih provinc. Po navedbah tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency (HRANA) s sedežem v ZDA je bilo ubitih 29 protestnikov, štirje otroci in dva pripadnika iranskih varnostnih sil. Skupine za človekove pravice skupno poročajo o najmanj 36 ubitih protestnikih. Poleg tega naj bi bilo pridržanih okoli 1200 ljudi, kar kaže na stopnjujočo se represijo nad protirežimskimi demonstracijami. Mednarodna skupnost, vključno z Združenimi državami Amerike, pozorno spremlja razmere, pri čemer je ameriški predsednik izdal opozorilo Iranu. Naraščanje števila žrtev in obtožbe o kršitvah človekovih pravic s strani varnostnih sil so povzročile veliko zaskrbljenost. Dogajanje v Iranu, kjer so se protesti razširili po celotni državi, poudarja notranje napetosti in izzive, s katerimi se sooča iranska vlada. Mednarodni odziv in morebitne nadaljnje akcije ZDA ostajajo ključni dejavniki pri prihodnjem razvoju dogodkov v regiji.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala letalske napade na prestolnico Caracas in okoliške zvezne države ter zajetje predsednika Nicolása Madura. Podpredsednica Delcy Rodríguez je potrdila, da so ameriške sile izvedle »nasilno in barbarsko« ekstrakcijo predsednika Madura in prve dame Cilie Flores, njuna trenutna lokacija pa ostaja neznana. Rodríguezova je zahtevala takojšen dokaz o njunem življenju in aktivirala odlok o mednarodnem prevratu, hkrati pa je pozvala državljane k mobilizaciji in obrambi domovine v sodelovanju z bolivarsko milico. V napadih so bili uporabljeni helikopterji in rakete, ki so po navedbah venezuelskega obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza zadeli tudi civilna območja v mestih Fuerte Tiuna, Miranda, Aragua in La Guaira. V prestolnici so poročali o močnih eksplozijah, ki so povzročile prekinitev dobave električne energije in prestrašile prebivalce. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad ostro obsodil kot očitno kršitev ustanovne listine Združenih narodov in suverenosti Venezuele ter zahteval nujno sejo Varnostnega sveta ZN, da bi preprečili nadaljnjo eskalacijo nasilja v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in povečane ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle napad na strateško pomembno infrastrukturo v Venezueli, ki naj bi bila povezana z dejavnostmi trgovine z mamili. Po navedbah predsednika je bil cilj napada uničenje velikega objekta, natančneje pomola, ki so ga domnevno uporabljali narkokarteli. Trump ob tem ni razkril natančne lokacije tarče, je pa poudaril, da gre za del širše strategije pritiska na tamkajšnji režim. Obenem je predsednik ZDA razkril, da je nedavno opravil telefonski pogovor z venezuelskim voditeljem Nicolásom Madurom. Trump je komunikacijo označil za neuspešno in neplodno, saj pogovori niso privedli do deeskalacije napetosti med državama ali do napredka pri reševanju vprašanj glede pošiljanja drog in kriminalcev v ZDA. Trumpova administracija tako nadaljuje s politiko ostrega pritiska na Madurov režim, ki ga Washington vse pogosteje neposredno povezuje s transnacionalnim kriminalom.

V letu 2025 so največji avtomobilski proizvajalci v Združenih državah Amerike odpoklicali več kot 24,4 milijona vozil. Seznam odpoklicanih vozil je objavljen, s čimer lahko lastniki preverijo, ali je bil tudi njihov avtomobil odpoklican.

Severna Koreja je v nedeljo izvedla prve letošnje preizkuse hipersoničnih raket, s čimer je nadaljevala svoj program razvoja naprednega oboroževanja. Po navedbah severnokorejskih državnih medijev, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, so rakete zadele cilje v morju približno 1000 kilometrov vzhodno od obale Korejskega polotoka. Preizkusu je osebno prisostvoval severokorejski voditelj Kim Džong Un. Dogodek predstavlja zaostritev regionalnih napetosti, saj gre za prvi tovrstni incident v letošnjem letu. Po poročanju agencije AFP je Kim Džong Un ob robu testiranj podal izjave, s katerimi se je posredno odzval na nedavno ameriško posredovanje v Venezueli. Severnokorejski režim hipersonično tehnologijo ocenjuje kot ključno za prebijanje sodobnih protiraketnih ščitov, kar povzroča zaskrbljenost v sosednjih državah in mednarodni skupnosti.

Potrošnica je med nakupovanjem v Združenih državah Amerike odkrila, da so v trgovini še vedno na voljo izdelki za dojenčke, ki so bili že odpoklicani. To opozarja na nevarnost, da kljub odpoklicem nevarni izdelki še vedno krožijo med potrošniki.

Iransko ministrstvo za obveščevalne dejavnosti je aretiralo sedem ljudi, povezanih s skupinami, ki imajo sedež v ZDA in Evropi. Pet od aretiranih naj bi bilo povezanih s monarhističnimi krogi v ZDA, dva pa sta bila prav tako povezana s tujino.

Donald Trump je ameriške napade na cilje ISIS v Nigeriji označil za 'božično darilo' teroristom. Mediji so omalovaževali preganjanje kristjanov v Nigeriji po napadih Trumpove administracije. ZDA so prvič izvedle vojaške napade v Nigeriji pod Trumpovim vodstvom, ki trdi, da so kristjani soočeni z 'eksistenčno grožnjo'.

Predsednik Trump je napovedal zračne napade v Nigeriji na božični večer, usmerjene proti militantnim pripadnikom ISIS, ki jih je obtožil ubijanja kristjanov. Republikanski zakonodajalci so pohvalili Trumpa za to potezo. Šejk je pozval k prekinitvi odnosov z Washingtonom in k sodelovanju s Kitajsko in Turčijo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto, 3. januarja 2026, zajeta v obsežni vojaški operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v Caracasu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo spremljali siloviti zračni napadi na ključne cilje v venezuelski prestolnici, označil za "briljanten uspeh". Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki elitnih enot Madura in njegovo soprogo odpeljali neposredno iz njune spalnice, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od tam pa v New York. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in Floresovi že vložilo novo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo vzpostavljen varen in pravičen prehod oblasti. Ob tem je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo in izkoristiti bogate zaloge nafte. Medtem ko del venezuelske opozicije in izseljencev slavi padec režima, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.