APDEJT.si

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da bo Rusija preučila možnost izvedbe novih jedrskih poskusov po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ruski minister za obrambo Andrej Bjelousov je izjavil, da bi se Rusija morala nemudoma začeti pripravljati na izvedbo jedrskih poskusov v polnem obsegu. Putin je dejal, da je treba Trumpove izjave o jedrskih poskusih jemati resno.

Administracija Donalda Trumpa je razvila več načrtov za vojaško operacijo proti Venezueli, ki naj bi vključevala celo odstranitev predsednika Nicolasa Madura, poroča New York Times. Ministrstvo za pravosodje naj bi pripravljalo pravno podlago za takšne akcije. Trump naj bi si želel nadzor nad venezuelskimi naftnimi polji, vendar ni želel ogroziti ameriške vojske. Ena od možnosti je vključevala zračne napade na vojaške objekte, ki naj bi bili povezani s tihotapljenjem drog v ZDA. Ministrstvo za pravosodje naj bi Madura in njegove varnostne uradnike obravnavalo kot ključne figure v kartelu Cartel de los Soles.

Nekdanji vodja kabineta ameriškega državnega sekretarja Colina Powella, upokojeni polkovnik kopenske vojske Lawrence Wilkerson, je izjavil, da razume razloge za začetek ruske specialne vojaške operacije. V intervjuju za RIA Novosti je kritiziral ameriško politiko glede vključevanja Ukrajine v NATO in jo označil za nesmiselno in nevarno.

Vladimir Putin je naročil visokim uradnikom Kremlja, da pripravijo predloge za morebitno ponovno izvedbo jedrskih poskusov, prvič po letu 1990. Razlog za to so bile izjave ZDA o ponovnem izvajanju tovrstnih poskusov.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika, Dmitrij Peskov, je izjavil, da Rusija ne sodeluje v oboroževalni tekmi. Poudaril je, da Rusija načrtno razvija svoje sisteme orožja in sredstva za dostavo.

Rusija bo enako odgovorila, če bo katera koli jedrska sila izvedla poskuse jedrskega orožja, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Poudaril je, da nobeno takšno dejanje Zahoda ne bo ostalo brez odgovora.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da Združene države, Rusija in Kitajska razvijajo načrt za jedrsko razorožitev. Med govorom na poslovnem forumu v Miamiju na Floridi je poudaril, da imajo ZDA najmočnejšo vojsko na svetu.

ZDA krepijo vojaško sodelovanje z Grčijo, vključno s povezovanjem grških oboroženih sil z ameriško nacionalno gardo. Napovedana je tudi vojaška operacija ZDA v zahodni hemisferi, usmerjena proti "narkoteroristom".

Ruske sile protiletalske obrambe so v zadnjih 24 urah sestrelile 247 ukrajinskih brezpilotnih letal, sedem raket HIMARS ameriške proizvodnje in raketo dolgega dosega Neptun, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Ukrajinska raketa "Flamingo", ki jo proizvaja podjetje Fire Point, naj bi po določenih lastnostih presegala ameriško raketo "Tomahawk", predvsem po dosegu, ki znaša do 3000 km, kar je dvakrat več od ameriškega analoga, in velikosti bojne glave. Raketa je že bila uporabljena za napade na cilje v Rusiji.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je pozval predsednika Vladimirja Putina, naj nemudoma začne s pripravami na jedrske poskuse v polnem obsegu. Putin je dejal, da bo Rusija razmislila o ponovni izvedbi jedrskih poskusov, če bodo to storile Združene države. Hkrati pa je ruski zunanji minister Sergej Rjabkov izjavil, da pogoji za srečanje med Putinom in Trumpom še niso izpolnjeni.

Nekdanji predsednik ZDA, Donald Trump, je po poročilih naročil obrambnemu ministrstvu, naj nemudoma začne priprave na ponovne jedrske poskuse. Članek pojasnjuje razloge za to odločitev in kdaj so bili izvedeni zadnji tovrstni poskusi.

Kremelj je reagiral na namero Združenih držav Amerike, da izvedejo poskuse z jedrskim orožjem. Rusija je ZDA opozorila glede morebitnih posledic takšnih dejanj.

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

Alexander Veles-Grin, kandidat za pomočnika namestnika vodje Pentagona za politična vprašanja, je izjavil, da mora Ukrajina ostati dejavnik, ki bo po koncu sedanjega konflikta še naprej zadrževal Rusijo. To mnenje odraža stališče ameriškega obrambnega ministrstva glede prihodnje vloge Ukrajine v regionalni varnosti.

Rusija je sporočila, da je preprečila ukrajinsko-britansko zaroto za ugrabitev ruskega bojnega letala MiG-31, opremljenega s hipersonično raketo Kinžal. Rusija je dejanje označila za provokacijo.

Ruska FSB je v Moskvi aretirala 45-letnega moškega, osumljenega državne izdaje. Osumljenec je zbiral podatke o ruskih vojakih in načrtoval sabotažo na železniški postaji v moskovski regiji po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb.

Izrael preučuje različne možnosti za rešitev situacije s približno 200 borci Hamasa, ujetimi v tunelih pod Rafahom. Med možnostmi je deportacija borcev, o čemer naj bi se Benjamin Netanjahu pogovarjal z Jaredom Kushnerjem. Obstaja tudi možnost uničenja tunela s Hamasovimi teroristi znotraj, vendar se država želi izogniti nadaljnjemu izsiljevanju s strani te teroristične skupine. Medtem nobena država ni pripravljena sprejeti deportiranih borcev Hamasa.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Hamas je v skladu s sporazumom o prekinitvi ognja Rdečemu križu izročil posmrtne ostanke dodatnega izraelskega talca. Izraelska vojska je v osrednji Gazi ubila dva Palestinca.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je sporočil, da azerbajdžanska vojska izvaja obsežno posodobitev in prehaja na standarde NATO.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je konec lanskega leta načrtovala atentat na izraelsko ambasadorko v Mehiki, Einat Kranz Neiger. Združene države Amerike in Izrael obtožujejo Iran načrtovanja atentata, vendar so mehiške varnostne službe zaroto preprečile. Trenutno ne obstaja nobena neposredna grožnja.

Kremelj je sporočil, da bo Rusija prekinila prepoved jedrskih poskusov le, če bodo to storile najprej ZDA. To so povedali po tem, ko je Donald Trump nakazal, da bi lahko ZDA ponovno začele jedrske poskuse. Vladimir Putin je medtem napovedal uspešne teste dveh naprednih jedrskih sistemov, Burevestnik, ki ga poganja jedrski reaktor in Poseidon.

Zvezno tožilstvo je v Dortmundu aretiralo nemško-poljskega državljana, ki naj bi v omrežju Darknet pozival k napadom na politike, objavljal smrtne sezname in ponujal nagrade za njihovo likvidacijo. Osumljenec naj bi objavljal tudi navodila za izdelavo bomb.

Visoki uradniki za energijo in jedrsko energijo Trumpove administracije so načrtovali sestanek z Belo hišo in Svetom za nacionalno varnost, da bi odvrnili predsednika Trumpa od ponovnega izvajanja jedrskih poskusov.

Кремљ je sporočil, da bo Rusija ustrezno odgovorila, če bodo ZDA ponovno začele izvajati jedrske poskuse. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je dejal, da bo Rusija sprejela protiukrepe, če bodo ZDA prekršile prepoved jedrskih poskusov.

Izrael, s podporo ZDA, pritiska na Libanon, da bi okrepil iskanje orožja Hezbolaha. Libanonska vojska meni, da bo do konca leta 2025 lahko razglasila jug države za območje brez orožja Hezbolaha. Izrael je zahteval strožje ukrepe, vključno s hišnimi preiskavami, vendar je libanonska vojska to zavrnila, saj se boji nemirov. Hkrati je izraelsko letalstvo izvedlo usklajene napade na cilje Hezbolaha v več regijah Libanona, vključno z dolino Beka, Nabatijo in al-Hermelom, pri čemer je bil ubit terenski poveljnik.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Ameriški strateški bombnik B-52H Stratofortress je med vadbenim poletom nad Finsko vadil napade na cilje na poligonu Sotinpuro, ki se nahaja blizu ruske meje. Po tem je vstopil v estonski zračni prostor in se približal ruski meji na razdaljo približno 50 km. Ta poteza naj bi okrepila prisotnost Nata na vzhodnem krilu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.

Ruski minister Lavrov je zanikal izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnem obnavljanju jedrskih testiranj v Rusiji. Izrazil je zaskrbljenost, ker naj bi ameriški uradniki izjavili, da bodo jedrske poskuse usmerjali v geopolitične cilje. Moskva je izrazila pripravljenost na obravnavo pomislekov ameriške strani.

Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.

Združene države Amerike so iz baze Vandenberg izstrelile interkontinentalno balistično raketo Minuteman III, ki je sposobna nositi jedrsko bojno glavo. Testiranje je potrdilo pripravljenost jedrske triade in je potekalo po tem, ko je predsednik Donald Trump pozval k ponovnemu zagonu testiranja jedrskega orožja. Kljub temu gre za načrtovano preizkušnjo v okviru rednih preverjanj bojne pripravljenosti in natančnosti raketnega sistema, ki je v ameriški oborožitvi že več kot pol stoletja. Raketa je med testiranjem preletela približno 4.200 milj.

Podjetje Google je obtoženo, da je z orodjem za umetno inteligenco Gemini nezakonito sledilo zasebni komunikaciji uporabnikov Gmaila. Obtožbe se nanašajo na kršitve zasebnosti pri uporabi orodja Gemini za spremljanje sporočil in videokonferenc.

Kremelj je sporočil, da je Rusija zavezana prepovedi jedrskih poskusov, vendar jih bo izvajala, če jih bo izvajala tudi katera druga država. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja, Dmitrija Peskova, bo v tem primeru šlo za enakovreden odziv.

Izrael je izvedel zračni napad na južni del Libanona, pri čemer je ena oseba umrla, devet pa je bilo ranjenih. Napad naj bi bil usmerjen na cilje Hezbollaha. Po prvih podatkih je umrla ena oseba, osem pa je ranjenih.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.

Na sojenju v Moskvi sta dva od štirih obtoženih priznala krivdo v primeru terorističnega napada, v katerem je umrl general Igor Kirillov. Drugi zahodni okrožni vojaški sodišče je obravnavo zaprlo za javnost. Ahmajdžon Kurbonov, ki je na seznamu teroristov in ekstremistov, je prav tako priznal krivdo za umor.

Donald Trump je v osmih mesecih svojega drugega predsedniškega mandata v ZDA temeljito spremenil percepcijo Amerike in sveta, s čimer je ustvaril vtis, da oba odražata njega bolj kot prej.

Načrtovano srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je bilo preloženo, a stiki med stranema se nadaljujejo, je sporočil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov. Dodal je, da Moskva in Washington aktivno razpravljata o rešitvi ukrajinske krize in da so bile ugotovitve aljaškega vrha posredovane Kijevu.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da imajo Združene države Amerike vso pravico do vojaškega delovanja na "svoji hemisferi" in da Evropa ni tista, ki bi določala zakonitost operacij proti čolnom na Karibih, ki naj bi bili polni mamil. Rubio je tudi dejal, da se na srečanju G7 ni razpravljalo o napadih na plovila na Karibih.

Kremlj je zanikal, da bi Vladimir Putin ukazal začetek priprav na jedrske poskuse. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da sta Moskva in Peking zavezana prepovedi testiranja jedrskega orožja in da mora biti morebitna odločitev o testiranjih "dobro utemeljena in skrbno pretehtana".

Severne in baltske države Nata so namenile sredstva za nakup ameriškega orožja za Ukrajino v vrednosti 500 milijonov dolarjev, ki ga ta nujno potrebuje za obrambo pred Rusijo.

Ameriška obveščevalna služba je lani zbrala informacije o izraelskih uradnikih, ki so razpravljali o incidentih, v katerih so Palestince pošiljali v tunele v Gazi, za katere so izraelske sile sumile, da bi lahko vsebovali eksploziv. Izrael je prejel truplo enega od zadnjih štirih talcev iz Gaze, ki je bil predan Rdečemu križu. Hamas zahteva dokaz o življenju in takojšnjo izpustitev svojih članov, medtem ko se Izrael sooča z zahtevnim preizkusom zaradi sprememb v regionalnih pritiskih.

Severna Koreja je napovedala, da bo po nedavnem preizkusu balistične rakete, ki so ga ZDA in Južna Koreja obsodile, bolj ofenzivna proti Washingtonu in Seulu. Severnokorejski obrambni minister No Kwang Chol je obtožil ZDA, da z vojaškimi manevri ogrožajo varnost Severne Koreje in namerno zaostrujejo politične in vojaške napetosti v regiji. Kritiziral je tudi prihod ameriške letalonosilke USS George Washington v južnokorejsko pristanišče Busan.

Na odprtju foruma NATO-Industry Forum 2025 v Bukarešti je minister za obrambo Ionuț Moșteanu izpostavil, da se zavezništvo sooča s sočasnimi grožnjami, od vojne v Evropi do terorizma. Poudaril je, da je odgovor Romunije pospešitev razvoja obrambne industrije in investicije v odvračanje, pri čemer je proizvodne linije označil za nove frontne črte.

Elita v New Yorku se v tajnosti pripravlja na morebitno nasilno prevzetje oblasti v mestu s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Oblasti v New Yorku so začele priprave na verjetno uvedbo enot Nacionalne garde ZDA v mestu, poroča Politico.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Evropska unija pripravlja načrt za vzpostavitev 'vojaškega Schengena', ki bi omogočil hitrejše premikanje vojakov in vojaške opreme po Evropi v primeru ruskega napada. Cilj je zmanjšati birokracijo in pospešiti transport enot zaradi dvomov o zanesljivosti ZDA in novih ruskih groženj.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika je izjavil, da odločitev glede Putinovega sporočila Federalni skupščini še ni bila sprejeta. Napovedal je, da je neposredna linija s Putinom načrtovana za sredino decembra.