Po kitajskih vojaških vajah okoli Tajvana je odbor Kuomintanga (KMT) v mestnem svetu Novega Tajpeja izrazil, da kakršnokoli uničevanje regionalne stabilnosti in stopnjevanje vojaških spopadov ni v interesu tajvanskega ljudstva in bo zagotovo vplivalo na družbeno dojemanje in regionalni mir. Poudarili so, da se morajo izogibati čustvenim odzivom, pragmatično graditi vojsko in se izogibati konfrontacijam s parolami, saj kitajske vojaške vaje niso čustvena dejanja, temveč temeljijo na lastnem strateškem ritmu in taktični postavitvi. Opozorili so tudi, da je po prevzemu oblasti s strani DPP prišlo do nenehnega stopnjevanja kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana, katerih cilj je tudi preprečevanje vmešavanja tujih sil v Tajvansko ožino.

Izrael je sredi decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost odcepljene regije Somaliland, kar je povzročilo ostre mednarodne obsodbe in vojaške grožnje. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odločitev utemeljil s strateškimi interesi, saj naj bi Izrael s tem pridobil ključno oporišče v Rdečem morju in Adenskem zalivu, kar bi mu omogočilo neposreden odgovor na grožnje Irana in njegovih zaveznikov v regiji. Poteza je bila usklajena prek tajnih kanalov obveščevalne službe Mossad, njen cilj pa je zagotoviti varnost plovnih poti skozi ožino Bab el Mandeb, ki je vitalnega pomena za svetovno trgovino. Na odločitev se je ostro odzval Varnostni svet Združenih narodov, kjer so delegacije Alžirije, Gvajane, Sierre Leone in Somalije dejanje označile za nezakonito. Somalija, od katere se je Somaliland odcepil leta 1991, obtožuje Izrael kršenja njene suverenosti in ozemeljske celovitosti. Medtem ko so Združene države Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa poskušale izvajati mirovno diplomacijo, poročilo Mednarodne krizne skupine za leto 2026 opozarja, da takšne enostranske poteze le še dodatno zaostrujejo konflikte v že tako nestabilnih regijah, kot so Jemen, Sudan in Sirija. Jemenski uporniki Hutiji so že napovedali napade na morebitne izraelske cilje v Somalilendu.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana.

Kitajske oborožene sile so v ponedeljek, 29. decembra 2025, sprožile obsežne vojaške manevre v okolici Tajvana, ki vključujejo simulacijo popolne blokade ključnih pristanišč na otoku. Operacija z imenom »Justice Mission-2025« združuje delovanje kopenske vojske, mornarice, letalstva in raketnih sil. Po podatkih tajvanskega obrambnega ministrstva so v bližini otoka zaznali 89 kitajskih letal, 14 vojnih ladij in 14 plovil obalne straže. Peking je vaje označil za »resno opozorilo« separatistom in tujim silam, ki podpirajo neodvisnost Tajvana. Manevri, ki vključujejo tudi streljanje s pravim strelivom, so se pričeli le teden dni po tem, ko so Združene države Amerike odobrile prodajo orožja Tajpeju v vrednosti 11,1 milijarde dolarjev. Kitajska vojska vaje izvaja v Tajvanski ožini, ki predstavlja eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti, vendar pomorski promet za zdaj poteka nemoteno. Predstavniki kitajskega poveljstva so poudarili, da se pripravljajo na obleganje v vseh domenah, vključno z vesoljem in kibernetskim prostorom.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal znatno okrepitev varnostnih ukrepov na meji z Venezuelo, da bi se država pripravila na morebiten množičen prihod beguncev. Odločitev sledi nedavnim vojaškim dejavnostim Združenih držav Amerike, ki so izvedle napade na Caracas in druga venezuelska mesta. Kolumbijske oblasti so se za ta korak odločile preventivno, saj pričakujejo povečan pritisk na obmejna območja zaradi destabilizacije razmer v sosednji državi. Kljub napovedim o povečani pripravljenosti je bila situacija na mejnih prehodih v mestu Cúcuta ob njihovem odprtju povsem mirna. Novinarji na terenu so poročali o običajnem pretoku ljudi brez znakov večjih motenj ali nenadnih migracijskih valov. Kolumbijska vlada sicer pozorno spremlja razmere v Caracasu, saj bi stopnjevanje napetosti lahko povzročilo humanitarno krizo v celotni regiji. Predsednik Petro je poudaril, da je prednostna naloga zagotavljanje varnosti in ustrezna oskrba ljudi, ki bi se morda odločili za beg iz Venezuele.

Upokojeni ameriški generali in analitiki so kitajske vojaške manevre v okolici Tajvana označili za obliko javnega ustrahovanja oziroma »buliranja«. Po njihovem mnenju so nedavne obsežne vaje kitajske vojske namenjene ustrahovanju mednarodne skupnosti, zato pozivajo k okrepitvi vojaškega sodelovanja med Washingtonom in Tajpejem. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali Združene države Amerike in Tajvan še naprej krepiti prodajo orožja ter izboljševati zmogljivosti za skupno delovanje, kar bi povečalo stroške morebitne invazije. Poročila ameriških miselnih središč opozarjajo, da bi popuščanje pod pritiskom tovrstnih vaj le še spodbudilo Kitajsko k drznejšim dejanjem. Analitiki menijo, da ustrahovalci ne prenehajo sami od sebe, temveč postanejo agresivnejši, če ne naletijo na ustrezen odpor. Kitajska je vaje, poimenovane »Pravično poslanstvo 2025«, izvedla kot odgovor na politične dogodke na otoku, kar je sprožilo val kritik in zaskrbljenosti v mednarodni skupnosti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na sklenitev uradnega sporazuma z Združenimi državami Amerike za skupen boj proti trgovini z drogami. Madurove izjave prihajajo v času močno zaostrenih odnosov, ko Washington stopnjuje vojaško prisotnost v Karibskem morju, kar uradni Caracas označuje za neposredno grožnjo nacionalni suverenosti. Kljub temu da ameriška stran sumi venezuelski vrh sodelovanja z narkokarteli, je Maduro ponovno zanikal, da bi se v državi proizvajale prepovedane droge. Predsednik Maduro se je v svojih nastopih izogibal neposredni potrditvi poročil o domnevnih ameriških napadih na objekte, povezane s trgovino z drogami v zvezni državi Zulia. Namesto tega je poudaril potrebo po resnem dialogu in sodelovanju, kar nakazuje na poskus umiritve razmer po tem, ko je Donald Trump napovedal možnost kopenskih operacij na venezuelskem ozemlju. Caracas vidi ameriške dejavnosti kot del širšega pritiska na režim, vendar hkrati pušča odprta vrata za tehnično sodelovanje na področju varnosti.

Kanada se je odzvala na kitajske vojaške vaje v Tajvanski ožini in izrazila zaskrbljenost zaradi povečanja napetosti v vzhodni Aziji.

Ameriški marinci so zagnali obsežen program usposabljanja, ki je namenjen hitremu povečanju števila operaterjev majhnih brezpilotnih zračnih sistemov (sUAS). Pobuda se osredotoča predvsem na usposabljanje za upravljanje s komercialno dostopnimi napadalnimi brezpilotnimi letalniki s pogledom v prvi osebi (FPV). Nova strategija odraža prilagajanje sodobnim načinom bojevanja, kjer cenovno ugodna in dostopna tehnologija postaja ključna na bojišču. Program bo omogočil marincem, da v kratkem času usposobijo večje število specialistov, ki bodo sposobni učinkovito uporabljati brezpilotne letalnike za izvajanje natančnih napadov. Gre za strateški premik k integraciji potrošniške elektronike v vojaške namene, kar zmanjšuje stroške in povečuje odzivnost enot na terenu. Uvedba programa kaže na spoznanja iz sodobnih konfliktov, kjer so se majhni napadalni droni izkazali za izjemno učinkovito sredstvo proti težki oborožitvi in pehoti.

Pentagon je v torek uradno potrdil začetek revizije, ki bo proučila učinkovitost žensk na najzahtevnejših bojnih položajih v kopenski vojski, kar se dogaja skoraj desetletje po tem, ko so jim te vloge postale dostopne. Preiskava se bo osredotočila na vprašanje, ali prisotnost žensk v enotah na 'konici kopja' morebiti negativno vpliva na sposobnost ameriške vojske za doseganje zmag v vojnih spopadih. Odločitev obrambnega ministra Peta Hegsetha je v vojaških vrstah sprožila buren odziv in ostre kritike. Nasprotniki revizije trdijo, da gre za ideološko motivirano dejanje, ki ga označujejo za seksistično operacijo, usmerjeno proti tisočem pripadnicam oboroženih sil, ki so v zadnjih letih uspešno opravljale svoje dolžnosti v bojnih enotah. Revizija sledi predhodnim napovedim o ponovnem ocenjevanju standardov v vojski pod novo administracijo. Strokovnjaki in visoki častniki so razdeljeni glede vprašanja, ali bodo rezultati revizije vodili do morebitnega ponovnega zaprtja določenih bojnih položajev za ženske, kar bi pomenilo drastičen zasuk v ameriški obrambni politiki zadnjega desetletja.

Pentagon je potrdil, da je naročil revizijo "učinkovitosti" žensk v bojnih vlogah na kopnem, skoraj desetletje po tem, ko so jim bile te vloge odprte. Ta poteza je sprožila burne odzive, pri čemer nekateri jo označujejo za seksistično operacijo.

Ameriško letalstvo je predstavilo spremembe na področju nabav, ki podpirajo Hegsethov mandat. Novi izvršni direktorji za nabavo portfeljev bodo nadzirali ključne programe letalstva, kot so napredna letala in jedrsko poveljevanje ter nadzor.

Po spletu kroži videoposnetek novega prototipa kitajskega šestega generacije bojnega letala J-36 (model uradno ni potrjen), ki ga je izdelala letalska industrijska skupina Chengdu. Analitiki ocenjujejo, da naj bi razvoj letala potekal hitreje od prvotnih načrtov, kar nakazuje izginotje "cevi za merjenje hitrosti zraka".

Evropska unija je obsodila kitajske vojaške vaje okoli Tajvana, pri čemer je poudarila, da te vaje ogrožajo mednarodni mir in stabilnost ter nasprotujejo enostranskim spremembam statusa quo. Kitajski predstavniki so se na izjave EU odzvali z nezadovoljstvom in trdijo, da izjave kršijo načelo "ene Kitajske" in se vmešavajo v notranje zadeve Kitajske.

Podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance je v pogovoru za televizijo Fox News ostro kritiziral Dansko in evropske zaveznice zaradi domnevno pomanjkljivega upravljanja varnosti na Grenlandiji. Vance je poudaril, da je omenjeno ozemlje kritičnega pomena za obrambo ZDA in celotnega zahodnega sveta pred morebitnimi raketnimi napadi iz Rusije ali Kitajske. Po njegovih besedah Evropa in Danska nista opravili dobrega dela pri zagotavljanju varnosti tega strateško pomembnega območja. Vance je v intervjuju izpostavil, da Grenlanda predstavlja bistven del ameriškega protiraketnega ščita. Ameriška administracija meni, da so naložbe v obrambno infrastrukturo na otoku nezadostne, kar povečuje ranljivost zavezništva v času zaostrenih geopolitičnih odnosov z Moskvo in Pekingom. Kritike so uperjene predvsem v pomanjkanje evropskih investicij v vojaške zmogljivosti na severu. Izjave podpredsednika Vancea nakazujejo nadaljevanje pritiska Združenih držav na evropske partnerice glede povečanja obrambnih izdatkov. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono, ostaja v središču ameriških strateških interesov v Arktiki. Danska stran se na očitke o neustreznem varovanju ozemlja za zdaj še ni uradno odzvala, vendar takšna retorika vnaša nove napetosti v transatlantske odnose.

Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

Ameriška vojska je izvedla nove napade na domnevni konvoj treh ladij, ki naj bi tihotapile narkotike. V napadih je bilo ubitih najmanj tri do pet ljudi. Napadi so del širše kampanje ameriške vojske proti tihotapljenju v Karibih in vzhodnem Pacifiku, v kateri je bilo od septembra napadenih že najmanj 30 plovil. Lokacija zadnjih napadov ni bila specificirana.

Kitajska je objavila posnetke izstrelitve hipersoničnega protiladijskega izstrelka YJ-20 z rušilca Type 055, kar je prvi javni prikaz izstrelitve tega izstrelka z vojaške ladje. Objava posnetkov kaže na pripravljenost Kitajske, da izzove Združene države Amerike, saj so pred tem objavili tudi simulacije pomorskih spopadov v Karibskem morju.

Kitajska je sprožila obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, vključno z mornarico, letalstvom in raketnimi enotami. Tajvan je v odgovor razglasil alarmno stanje in ostro obsodil manevre, ki po mnenju analitikov predstavljajo tudi test reakcije ZDA in opozorilo proti separatističnim težnjam.

Ameriška vojska je izvedla nove napade na tri čolne v Karibskem morju, ki naj bi tihotapili droge. V napadih je bilo ubitih najmanj pet ljudi, trije v enem napadu, preživeli pa so zapustili plovila. Od septembra je ameriška vojska napadla že najmanj 30 plovil v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike napadle določeno območje v Venezueli, ki naj bi bilo ključno za logistiko trgovine s prepovedanimi drogami. Po Trumpovih besedah so ameriške sile ciljale pristaniško območje, kjer se po navedbah ameriških obveščevalnih služb droga sistematično nalaga na ladje za nadaljnjo pot proti mednarodnim trgom. Trump je ob tem poudaril, da je prišlo do močne eksplozije in da je bila napadena celotna ciljna regija. Operacija predstavlja neposredno vojaško posredovanje pod pretvezo boja proti narkokartelom, kar dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančni lokaciji niso bile takoj razkrite, predsednikove izjave nakazujejo na obsežnost napada, ki naj bi ohromil ključno infrastrukturo za tihotapljenje drog v tem delu Južne Amerike. Ameriška administracija ta korak opravičuje kot nujno obrambo pred dotokom prepovedanih substanc v državo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile ZDA prejšnji teden izvedle vojaški napad na kopensko infrastrukturo v Venezueli. Po navedbah predsednika je bila v operaciji uničena velika naprava oziroma objekt na venezuelski obali, ki naj bi služil kot ključna točka za nakladanje mamil na plovila. Gre za prvo potrjeno ameriško kopensko vojaško dejanje znotraj venezuelskega ozemlja v okviru okrepljene kampanje proti mednarodni trgovini z drogami, ki jo po mnenju Washingtona vodi režim v Caracasu. Napad je bil izveden v času božičnih praznikov, Trump pa ga je opisal kot pomemben uspeh pri onemogočanju logističnih poti narkokartelov. Čeprav Bela hiša ni razkrila natančne lokacije tarče, so ameriški obveščevalni viri pred tem opozarjali na povečano aktivnost v pristaniških mestih, ki jih nadzorujejo paravojaške skupine, povezane z oblastjo Nicolása Madura. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti, saj je Maduro pred kratkim posvaril, da bi ameriško posredovanje lahko regijo spremenilo v novo krizno žarišče, podobno Gazi.

Kitajski poslovnež, ki naj bi bil povezan z obveščevalnim aparatom Kitajske komunistične partije, je lastnik dveh golf igrišč v neposredni bližini letalskega oporišča v Louisiani, kjer se nahaja poveljstvo ameriških strateških jedrskih sil. Nepremičnini sta locirani severno in južno od oporišča ameriškega letalstva, ki nadzoruje medcelinske balistične rakete in jedrske bombnike Združenih držav Amerike. Dogodek je sprožil ostra opozorila ameriških zakonodajalcev in strokovnjakov za nacionalno varnost, ki v tem vidijo potencialno tveganje za vohunjenje. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da lokacija zemljišč omogoča neoviran fizični nadzor nad ključno vojaško infrastrukturo in premiki osebja. Čeprav so igrišča uradno namenjena rekreaciji, njihova strateška lega vzbuja sume o dolgoročnih namerah kitajskih subjektov pri pridobivanju strateško pomembnih nepremičnin v bližini občutljivih obrambnih objektov. Ameriške oblasti so v preteklosti že obravnavale podobne primere, kjer so tuji državljani kupovali zemljišča v bližini vojaških con. Zadeva stopnjuje napetosti med Washingtonom in Pekingom glede vprašanja gospodarskega vohunjenja in lastništva tujih podjetij nad kritično infrastrukturo. Zakonodajalci zdaj pozivajo k strožjemu nadzoru tujih naložb v nepremičnine, ki mejijo na vojaške objekte, saj menijo, da trenutna zakonodaja ne nudi zadostne zaščite pred tovrstnimi asimetričnimi grožnjami nacionalni varnosti.

Kitajska je začela obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, ki jih obravnava kot odcepljeno provinco. Vaje so se začele danes, pred tem pa je Kitajska napovedala izvedbo strelskih vaj z ostro municijo v petih območjih okoli Tajvana. Do teh dejanj je prišlo zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko ter nedavne dobave ameriškega orožja Tajvanu.

Kim Jong-un je osebno nadzoroval izstrelitev novih strateških križarskih raket dolgega dosega, kar po mnenju medijev zaostruje napetosti glede širitve jedrskega programa Pjongjanga. Kim je izjavil, da bo Severna Koreja še naprej posvečala vse svoje napore razvoju jedrske bojne sile.

Ameriška vojska je v novih napadih na domnevna tihotapska plovila ubila še osem ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev v ameriški kampanji proti trgovcem z mamili povečalo na najmanj enajst. V zadnjih dveh dneh je ameriška vojska napadla pet dodatnih plovil, od septembra pa najmanj 30 plovil v Karibskem morju in vzhodnem Pacifiku. Ameriška obalna straža je bila pozvana k iskanju morebitnih preživelih, poteza, ki sledi kritikam zaradi ravnanja s preživelimi v prejšnjih napadih.

Ameriško južno poveljstvo (SOUTHCOM) je v ponedeljek v vzhodnem delu Tihega oceana izvedlo napad na lanco, ki naj bi bila povezana s trgovino z drogami. V vojaški operaciji sta bila ubita oba člana posadke, ki sta se nahajala na krovu plovila. Napad je del širše ameriške operacije, imenovane 'Lanza del Sur', katere namen je zatiranje mednarodnega tihotapljenja prepovedanih substanc na morju. Video posnetek operacije je poveljstvo objavilo na svojem uradnem profilu na družbenem omrežju X, vendar so se v nekaterih medijih že pojavili očitki o pomanjkanju trdnih dokazov za neposredno vpletenost posadke v kriminalne dejavnosti v trenutku napada. Gre za še eno v vrsti akcij ameriških sil v tej regiji, ki so usmerjene proti domnevnim narkokartelom, vendar hkrati sprožajo vprašanja o uporabi smrtonosne sile v mednarodnih vodah.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo morebitno prodajo vodenih protitankovskih raket AGM-114R Hellfire in pripadajoče opreme Danski. Celoten paket, ki vključuje do 100 raket, tri testne rakete ter šest izstrelkov M299, je ocenjen na približno 45 milijonov dolarjev. Agencija za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA) je o tej odločitvi že uradno obvestila ameriški kongres, ki mora prodajo še dokončno potrditi. Danska vlada je zaprosila za nakup z namenom krepitve svojih obrambnih zmogljivosti in izboljšanja interoperabilnosti s silami NATO. Rakete Hellfire, ki se primarno uporabljajo za uničevanje oklepnih ciljev z zračnih platform, bodo danski vojski zagotovile sodobno sredstvo za odvračanje in neposredno delovanje v morebitnih konfliktih. Poleg same oborožitve paket vključuje tudi tehnično podporo, logistiko in usposabljanje osebja. Ta odločitev potrjuje tesno obrambno sodelovanje med Washingtonom in Københavnom v okviru severnoatlantskega zavezništva. Po navedbah ameriških uradnikov bo ta prodaja podprla zunanjepolitične in nacionalnovarnostne cilje Združenih držav Amerike, saj bo izboljšala varnost zaveznice, ki ostaja pomembna sila za politično stabilnost in gospodarski napredek v Evropi.

Pentagon je podjetju Boeing dodelil 8,6 milijarde dolarjev vredno pogodbo za dobavo 25 naprednih lovcev F-15 Izraelu, s potencialom za dodatnih 25 letal. Pogodba je bila sklenjena po srečanju med predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Združene države Amerike so v zadnjih mesecih drastično povečale svojo vojaško prisotnost v Karibskem morju, kjer so v okviru operacije 'Južno kopje' (Joint Task Force Southern Spear) namestile udarno skupino z letalonosilko USS Gerald R. Ford in več kot 4500 marinci. Po poročanju televizije CNN in tiskovne agencije Reuters so ameriške sile v tem obdobju izvedle napade na najmanj 36 plovil, ki so bila osumljena tihotapljenja prepovedanih drog. V teh operacijah je bilo ubitih 115 ljudi, nazadnje pa je ameriška obalna straža ustavila 65-urno iskanje preživelih po napadih v Tihem oceanu, kjer je bilo 31. decembra ubitih pet oseb. Operacija, ki jo Pentagon uradno utemeljuje z bojem proti narkotrafiki, vključuje tudi namestitev rušilcev razreda Arleigh Burke, amfibijsko-desantne skupine Iwo Jima ter ponovno aktivacijo letalske baze Roosevelt Roads v Portoriku, kjer so nameščena lovska letala F-35 in brezpilotni letalniki MQ-9 Reaper. Do okrepitve sil prihaja v času zaostrenih odnosov z Venezuelo, saj je vlada predsednika Nicolása Madura Washington obtožila 'resne vojaške agresije' po nedavnih bombardiranjih, ki so se zgodila v bližini njihovih voda.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v svojem novoletnem nagovoru napovedal, da bo leto 2026 ključno za krepitev vojaškega razvoja države in utrjevanje milic. Po njegovih besedah so ti ukrepi nujni za zaščito Venezuele pred domnevnimi grožnjami in imperialističnimi doktrinami Združenih držav Amerike. Napoved prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, ki so se dodatno poslabšali zaradi prisotnosti ameriških aeronavtičnih sil v Karibskem morju. Maduro je poudaril, da bo Venezuela v prihodnjem letu afirmirala svojo obrambno držo, kar vključuje posodobitev vojaške opreme in povečanje števila pripadnikov milic. Takšna retorika odraža stopnjevanje napetosti, ki so se v zadnjih mesecih kazale skozi ameriške sankcije in vojaške manevre v bližini venezuelskih voda. Venezuelska stran te poteze označuje za neposredno provokacijo, medtem ko ZDA vztrajajo pri pritisku na Madurov režim zaradi vprašanj demokracije in človekovih pravic.

Na stotine pripadnikov Nacionalne garde patruljira po New Orleansu na silvestrovo, eno leto po smrtonosnem terorističnem napadu. Razlog za povečano prisotnost je tudi opozorilo direktorja Nacionalnega centra za boj proti terorizmu Joeja Kenta o tisočih znanih in domnevnih teroristih.

Ameriško južno poveljstvo (SOUTHCOM) je sporočilo, da so v ponedeljek zvečer izvedli nov letalski napad v okviru operacije Južni sulica (Operation Southern Spear). Napad se je zgodil v mednarodnih vodah Vzhodnega Pacifika, tarča pa je bilo plovilo, ki so ga upravljale skupine, opredeljene kot teroristične organizacije. Po uradnih navedbah vojske sta bila v operaciji ubita dva narkoterorista, ki sta bila vpletena v dejavnosti tihotapljenja prepovedanih drog. Operacija predstavlja nadaljevanje okrepljenih prizadevanj ameriških oboroženih sil pod vodstvom Trumpove administracije za zajezitev čezmejnega kriminala in trgovine z drogami. Plovilo je delovalo v mednarodnih vodah, ko so ga ameriške sile nevtralizirale s pomočjo kinetičnega udara. Incident poudarja vse večjo vlogo vojaških sil v boju proti mamilarskim kartelom, ki so zaradi svoje nevarnosti in organiziranosti s strani ZDA klasificirani kot teroristične entitete. Poveljstvo SOUTHCOM podrobnejših informacij o natančni lokaciji ali identiteti ubitih ni razkrilo.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Izraelska vojska je v začetku tedna izvedla tri nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer je po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) prišlo do novih kršitev sirske suverenosti. Operacija je vključevala več oklepnih vozil, ki so prodrla na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya. Po zadnjih dostopnih informacijah so izraelske enote med vdorom aretirale štiri mlade moške in jih odvedle na območje pod njihovim nadzorom. Ti dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti na razmejitvenem območju, kjer Izrael v zadnjih dneh pogosteje izvaja kopenske vdore in aretacije. Po navedbah virov so bile v operacijo vključene specializirane enote z vojaškimi vozili, ki so prestopile mejo pod pretvezo zagotavljanja varnosti na obmejnem pasu. Sirski državni mediji tovrstna dejanja označujejo za agresijo na njihovo državno ozemlje. Najnovejši incidenti so neposredno povezani s širšim povečanjem izraelskih vojaških aktivnosti v regiji, ki smo jim priča od začetka januarja. Ti vdori se časovno ujemajo z izraelskimi operacijami v sosednjem Libanonu, kar kaže na koordinirano vojaško strategijo Izraela za nevtralizacijo domnevnih groženj vzdolž celotne severne in vzhodne meje. Sirske oblasti zaenkrat niso neposredno vojaško odgovorile na vdore, vendar je situacija na terenu ostala izjemno napeta.

Severna Koreja je pod vodstvom Kim Džong Una izvedla preizkus strateških manevrirnih raket dolgega dosega, kar predstavlja nov korak v krepitvi njenih jedrskih zmogljivosti. Po navedbah severnokorejske tiskovne agencije KCNA so vaje potekale 28. decembra v Zahodnem morju, njihov namen pa je bil preveriti sposobnost za protinapad in delovanje strateških enot. Severnokorejski voditelj je ob tem poudaril pomen teh sistemov za odvračanje morebitnih sovražnih groženj. Poleg raketnih preizkusov je Pjongjang javnosti pokazal tudi napredek pri gradnji svoje prve podmornice na jedrski pogon. Razvoj tovrstnega plovila bi Severni Koreji omogočil večjo mobilnost in prikritost pri morebitni uporabi jedrskega orožja. Ta dejanja so neposredno povezana s preteklimi ukazi Kim Džong Una o pospešitvi proizvodnje orožja in širitvi vojaškega arzenala, kar dodatno zaostruje varnostne razmere na Korejskem polotoku in povečuje napetosti z Združenimi državami Amerike ter Južno Korejo.

Ameriške vojaške sile so v sredo v okviru operacije Lanza del Sur uničile tri čolne, ki naj bi bili vpleteni v trgovino z drogami v bližini obal Venezuele in Kolumbije. Po uradnih podatkih ameriške vojske so v napadu umrle najmanj tri osebe. Operacija je bila izvedena kot del širših prizadevanj Bele hiše za boj proti mednarodnemu tihotapljenju mamil v karibskih in pacifiških vodah. Akcija pa nima zgolj varnostne komponente, temveč tudi izrazito politično ozadje. Bela hiša je potrdila, da je namen tovrstnih vojaških dejavnosti v regiji tudi stopnjevanje pritiska na venezuelsko vlado pod vodstvom predsednika Nicolása Madura. ZDA si s tem prizadevajo za njegovo odstranitev s oblasti, medtem ko obtožujejo njegov režim neposrednega sodelovanja pri razpečevanju prepovedanih substanc v regiji.

Severna Koreja je pod osebnim nadzorom voditelja Kim Džong Una uspešno izvedla preizkus nove hiperzvočne rakete. Pjongjang je ob tem poudaril, da so bili testi neposreden odgovor na trenutne mednarodne okoliščine in naraščajoče geopolitične napetosti. Severnokorejske oblasti so kot ključen razlog za krepitev svojih odvračalnih zmogljivosti navedle nedavne vojaške dejavnosti Združenih držav Amerike v Venezueli. Režim v Pjongjangu trdi, da je razvoj tovrstnega naprednega orožja nujen za zagotavljanje nacionalne varnosti v luči zunanjih groženj. Hiperzvočne rakete zaradi svoje izjemne hitrosti in manevrskih sposobnosti predstavljajo velik izziv za obstoječe sisteme protiraketne obrambe, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Pjongjang s stopnjevanjem pogostosti raketnih preizkusov jasno sporoča svojo namero po nadaljnji modernizaciji vojaškega arzenala kljub mednarodnim sankcijam in obsodbam.

Kitajska nadaljuje s pošiljanjem sporočil prek javne propagande, s čimer nakazuje svojo pripravljenost na neposreden izziv ZDA. Državni mediji so objavili posnetke simuliranih pomorskih spopadov na Karibih, sledila pa je objava videa, ki prikazuje hipersonično protiladijsko raketno zmogljivost. Kitajski medij Global Times je na platformi X objavil video, na katerem je prikazana hipersonična protiladijska raketa YJ-20.

Nekdanji uslužbenci ameriške Uprave za varnost v prometu (TSA) so javno opozorili na sumljive dejavnosti na letališčih v zvezni državi Minnesota. Po njihovih navedbah skupine moških somalijskega porekla redno potujejo z letališči z velikimi količinami gotovine, ki je shranjena v kovčkih. Žvižgači trdijo, da so te operacije povezane z obsežnimi goljufijami na račun davkoplačevalskih sredstev, pri čemer obstaja sum, da se denar uporablja za financiranje terorističnih skupin v tujini. Nekdanji agent iz Minnesote je opisal primere, ko so posamezniki potovali z nenavadno visoko količino gotovine, kar sproža vprašanja o nadzoru in varnostnih protokolih na ameriških tleh. Čeprav uradne preiskave še niso potrdile vseh navedb, pričevanja uslužbencev izpostavljajo morebitne pomanjkljivosti v sistemu preprečevanja pranja denarja in financiranja ekstremističnih organizacij. Organi pregona so bili o sumih obveščeni, vendar podrobnosti o nadaljnjih ukrepih še niso znane javnosti.

Somalijska nacionalna armada je v nočni operaciji na območju Jabad Godane v regiji Srednji Šabeli uspešno eliminirala 29 borcev teroristične skupine Al-Šabab. Operacija, ki so jo izvedli ob podpori neimenovanih mednarodnih partnerjev, je bila usmerjena proti skrivališčem militantov v osrednjem delu države. Po navedbah varnostnih uradnikov in nacionalne obveščevalne službe so bili napadi izvedeni v sredo, 1. januarja, z namenom nevtralizacije groženj na tem strateško pomembnem območju. Vojaške sile so vdrle v oporišča, kjer so se zbirali pripadniki skrajne skupine, ki je tesno povezana z Al-Kajdo. Uspeh operacije poudarja pomen stalnega sodelovanja med somalijsko vlado in mednarodnimi silami pri prizadevanjih za stabilizacijo države ter preprečevanje širjenja terorizma na Afriškem rogu. Gre za eno izmed številnih protiterorističnih akcij, ki so se v zadnjem obdobju okrepile v regijah Srednja in Spodnja Šabela.

Alaeddin Borujerdi, član parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko Irana, je v javnem nagovoru napovedal, da se bo raketna zmogljivost države v prihodnje še povečala. Iranski predstavnik se je s tem odzval na pritiske mednarodne skupnosti in posebej izpostavil ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Po Borujerdijevih besedah so prizadevanja Združenih držav Amerike, da bi iranske jedrske in obrambne zmogljivosti zmanjšali na ničlo, neuspešna in nerealna. Izjava odraža zaostrovanje retorike Teherana v odnosu do Washingtona, pri čemer iranski uradniki vztrajajo pri suverenosti nad svojim obrambnim programom. Borujerdi je poudaril, da strateški cilji Irana ostajajo nespremenjeni kljub grožnjam s sankcijami ali diplomatskimi pritiski. Takšne napovedi dodatno zapletajo odnose na Bližnjem vzhodu in povečujejo napetosti glede mednarodnega nadzora nad iranskim vojaškim arzenalom.

Kolumbijska zunanja ministrica Rosa Yolanda Villavicencio je v uradni izjavi poudarila, da bo država na vsako kršitev svoje suverenosti odgovorila z vojaškimi sredstvi. Opozorilo je bilo neposredno usmerjeno proti morebitnim tujim agresijam, pri čemer je ministrica izpostavila pripravljenost kolumbijskih oboroženih sil za zaščito nacionalnega ozemlja in integritete države. Napetosti so se stopnjevale po nedavnih izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Kolumbiji zagrozil z določenimi ukrepi, kar je sprožilo diplomatski odziv v Bogoti. Villavicenciova se bo v kratkem sestala z voditelji Združenih držav Amerike, da bi razpravljala o nastalem položaju in poskušala umiriti retoriko, ki bi lahko ogrozila stabilnost v regiji. Kolumbijska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava, hkrati pa poudarja, da ne bo dopustila zunanjega vmešavanja v notranje zadeve države.

Umetna inteligenca (UI) je postala ključno gonilo sprememb v maloprodajnem sektorju in na trgu dela, so pokazala najnovejša poročila in napovedi za leto 2026. V Kanadi so se inženirji za UI in svetovalci za to področje uvrstili na vrh seznama najhitreje rastočih poklicev, kar kaže na strukturne premike v gospodarstvu, kjer več kot polovica strokovnjakov načrtuje menjavo zaposlitve. Tehnološki velikani, kot so SAP, Blue Yonder in NVIDIA, so hkrati predstavili nove rešitve, ki z uporabo agentne UI in prostorske inteligence optimizirajo dobavne verige ter personalizirajo nakupovalno izkušnjo. Podjetja v sektorju maloprodaje in blaga za široko porabo (CPG) so znatno povečala proračune za UI, pri čemer se 91 odstotkov podjetij že poslužuje teh tehnologij ali pa jih aktivno preučuje. Napredne rešitve vključujejo digitalne nakupovalne asistente in sisteme za natančno napovedovanje povpraševanja, kar neposredno vpliva na večjo produktivnost zaposlenih in donosnost poslovanja. Prevzem podjetja Pathr.ai s strani Standard AI še dodatno potrjuje trend integracije računalniškega vida za analizo gibanja kupcev v fizičnih trgovinah. Ob hitrem razvoju pa so se odzvali tudi regulatorji. Britanski urad informacijskega pooblaščenca (ICO) je objavil obsežno poročilo o izzivih, ki jih prinaša agentna UI pri varstvu osebnih podatkov. Ker ti sistemi vse pogosteje samostojno opravljajo transakcije in finančne operacije, ICO poziva razvijalce k vgradnji transparentnosti in varnostnih protokolov že v začetni fazi razvoja. Poudarek je na vzpostavitvi orodij za revizijo in avtentikacijo, ki bodo preprečila morebitne zlorabe v okolju, kjer UI deluje kot avtonomen agent.

Ameriška vojska je v ponedeljek v vzhodnem delu Tihega oceana izvedla nov smrtonosni napad na plovilo, ki naj bi ga uporabljali tihotapci prepovedanih drog. Po navedbah združene delovne skupine Southern Spear je šlo za kinetični napad, v katerem sta bila ubita dva moška na krovu. Vojaška operacija je bila usmerjena proti plovilu, ki je bilo označeno kot del mreže za nezakonito trgovino z drogami v regiji. Operacija predstavlja nadaljevanje agresivne strategije Združenih držav Amerike pri zatiranju pomorskih poti za tihotapljenje narkotikov. Napad se je zgodil le nekaj dni po podobnem incidentu, v katerem je bilo ubitih osem ljudi, kar kaže na stopnjevanje uporabe smrtonosne sile s strani ameriških vojaških enot v Pacifiku. Prizorišče napada in videoposnetek operacije, ki so ga objavile oblasti, potrjujeta intenzivnost prizadevanj za prekinitev dobavnih verig mamil v mednarodnih vodah.

Severna Koreja je pod osebnim nadzorom voditelja Kim Jong-una izvedla preizkusno izstrelitev hipersonične rakete, kar predstavlja prvo tovrstno vojaško aktivnost Pjongjanga v letu 2026. Kot je poročala državna tiskovna agencija KCNA, so raketo izstrelili iz okrožja Ryokpo v prestolnici Pjongjang proti Japonskemu morju. Po uradnih navedbah je izstrelki uspešno zadel tarčo, ki je bila oddaljena 1000 kilometrov od mesta izstrelitve, s čimer so preverili pripravljenost in operativne zmogljivosti oborožitvenega sistema. Kim Jong-un je ob tem poudaril, da je bil preizkus nujen za vzdrževanje jedrskega odstraševanja v luči naraščajočih geopolitičnih kriz in mednarodnih razmer. Namen vojaške vaje je bila tudi praktična usposobitev raketnih enot za izvajanje bojnih nalog. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, ko so sosednje države in Združene države Amerike pozorno spremljale premike severnokorejske vojske, ki kljub mednarodnim sankcijam nadaljuje z razvojem napredne raketne tehnologije.

Hongkonško gospodarstvo naj bi leto končalo z močno rastjo, ki presega pričakovanja, pozitivni trend pa naj bi se nadaljeval v leto 2026, je dejal finančni sekretar Paul Chan. Rast v letu 2025 naj bi dosegla 3,2 odstotka. Azijske delnice so bile mešane po med prazniki na Wall Streetu, medtem ko so kitajske sile izvajale vojaške vaje okoli Tajvana. Hongkonški delniški trg je padel zaradi signalov kitajske politike.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ZDA v ponedeljek izvedle kopenski napad na Venezuelo. CNN je poročal, da je CIA izvedla bombni napad z dronom na venezuelskem ozemlju, kar je prvi znan ameriški napad znotraj države.