Ameriška podjetja so decembra lani ustvarila le 50.000 novih delovnih mest, kar predstavlja zaključek najšibkejšega leta za zaposlovanje v Združenih državah Amerike po začetku pandemije covida-19. Ministrstvo za delo je v petkovem poročilu poudarilo, da se je trend zaposlovanja v letu 2025 močno upočasnil v primerjavi s prejšnjimi leti, ko je gospodarstvo beležilo hitrejše okrevanje. Nizka decembrska številka potrjuje pričakovanja analitikov o ohlajanju največjega svetovnega gospodarstva. Kljub temu da so delodajalci še naprej odpirali nova delovna mesta, je bila dinamika rasti v celotnem letu 2025 najnižja v zadnjih petih letih. To bi lahko vplivalo na prihodnje odločitve ameriške centralne banke glede obrestnih mer in denarne politike v prihodnjem obdobju. Strokovnjaki ocenjujejo, da so na upočasnitev vplivali predvsem visoki stroški zadolževanja in previdnost podjetij pri načrtovanju širitve. Čeprav trg dela ostaja stabilen, podatki kažejo na konec obdobja postpandemičnega razcveta zaposlovanja, kar prinaša nove izzive za ameriško ekonomsko politiko na pragu novega proračunskega leta.

Zohran Mamdani, demokratični socialist, je ob polnoči zaprisegel kot 112. župan New Yorka. Slovesnost je potekala na zapuščeni podzemni postaji Old City Hall, prisega pa je potekala nad Koranom. Prisegel ga je newyorški državni tožilec Letitia James.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da je v kopenski operaciji za zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu sodelovalo približno 200 ameriških vojakov. Operacija, ki je bila izvedena v središču venezuelske prestolnice, je potekala ob sodelovanju lokalnih organov pregona. Hegseth je v svojem nagovoru v ladjedelnici Newport News v Virginiji poudaril, da so ameriške sile uspešno izpolnile pravne naloge brez lastnih žrtev. Akcija je bila usmerjena v privedbo osebe, ki so jo ameriške pravosodne oblasti iskale zaradi številnih obtožb. Po besedah Hegsetha so elitne enote vstopile v samo jedro Caracasa, da bi zagotovile spoštovanje pravnih predpisov Združenih držav Amerike. Minister je sodelujoče vojake označil za »velike Američane«, ki so izpolnili tvegano misijo v tujini.

Ruska federacija je v ponedeljek izvedla silovit napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je pet raketnih izstrelkov zadelo in poškodovalo kritično energetsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so napadi povzročili dodatno škodo na že tako oslabljenem energetskem omrežju države, ki je tarča sistematičnega uničevanja. Poleg napadov na severovzhodu države so ruske sile ciljale tudi jugovzhodno mesto Dnipro, kjer je bilo zadeto podjetje v lasti ameriškega kmetijskega giganta Bunge. Napad na obrat podjetja Bunge predstavlja neposreden udarec gospodarskim subjektom s tujim kapitalom v regiji, kar bi lahko še dodatno zaostrilo napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ukrajinski uradniki so potrdili, da se spopadi in zračni napadi na civilno ter industrijsko infrastrukturo stopnjujejo, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzdrževati oskrbo prebivalstva. Dogodki potrjujejo nadaljevanje ruske strategije uničevanja vitalnih virov pred zimskimi meseci, kar je neposredno povezano s preteklimi obsežnimi napadi na omrežje.

Ameriška služba za ribe in divje živali (U.S. Fish and Wildlife Service) je zagrozila, da bo zvezna vlada prevzela upravljanje programa za obnovo populacije volkov, ki ga trenutno izvaja kolorada agencija za parke in prostoživeče živali (Colorado Parks and Wildlife). Direktor zvezne agencije Brian Nesvik je 18. decembra poslal uradno pismo direktorici koloraške agencije Lauri Clellan, v katerem je izrazil namero po uveljavljanju zvezne avtoritete nad projektom. Spor izvira iz določil zveznega zakona o ogroženih vrstah (Endangered Species Act), ki ameriški službi za ribe in divje živali podeljuje primarno pristojnost nad ohranjanjem vseh vrst, ki so na zvezni ravni uvrščene med ogrožene ali ranljive. Ker volkovi spadajo v to kategorijo, zvezne oblasti trdijo, da imajo zakonsko podlago za prevzem nadzora, če presodijo, da lokalno upravljanje ni v skladu z nacionalnimi standardi ohranjanja narave. Ta poteza predstavlja pomemben pravni in politični pritisk na zvezno državo Kolorado, ki se spopada z izzivi pri ponovni naselitvi teh zveri. Odločitev o morebitnem uradnem prevzemu programa bi lahko korenito spremenila način, kako se v prihodnje na lokalni ravni upravlja z zaščitenimi živalskimi vrstami v Združenih državah Amerike.

Vodja Pentagona, Pete Hegseth, je izjavil, da si ZDA prizadevajo zagotoviti nemoten prehod svoje mornarice po vseh pomembnih vodnih poteh po svetu. Izjava je bila podana med govorom na ladjedelnici v Virginiji.

Zvezni organi v Združenih državah Amerike so vložili obtožnico proti Justinu Salsbureyju, telesnemu stražarju družine republikanskega kandidata za guvernerja Ohia Viveka Ramaswamyja, zaradi suma trgovine s prepovedanimi drogami, vključno s fentanilom. 43-letni Salsburey iz mesta Bellefontaine je bil konec prejšnjega meseca skupaj s svojo soprogo Ruthann Rankin obtožen zarote in posedovanja velikih količin mamil z namenom nadaljnje distribucije. Republikanski politik Vivek Ramaswamy se je na novico odzval z ogorčenjem in zaskrbljenostjo. Njegov tiskovni predstavnik je sporočil, da so Salsbureyja nemudoma odstranili iz ekipe za varovanje družine. Ramaswamy, ki velja za verjetnega republikanskega nominiranca za guvernerja zvezne države Ohio, je poudaril, da takšnih dejanj v svojem krogu ne bo toleriral. Preiskava, ki je privedla do aretacije, je bila del širše operacije zveznih organov pregona proti razpečevanju nevarnih sintetičnih opiatov v regiji. Salsburey je bil do aretacije redno vpet v varovanje kandidata in njegove družine, kar sproža vprašanja o postopkih preverjanja osebja v političnih kampanjah, vendar za zdaj ni dokazov, da bi bila družina Ramaswamy neposredno vpletena v kriminalne dejavnosti.

Kalifornijske oblasti so napovedale ostrejše ukrepe proti voznikom, ki na avtocestah drastično prekoračijo omejitev hitrosti in vozijo več kot 100 milj na uro (približno 161 km/h). Po novem bosta kalifornijska avtocestna policija (CHP) in urad za motorna vozila (DMV) sodelovala v pilotnem programu, ki bo omogočal hitrejši odvzem vozniških dovoljenj. Po navedbah prometne agencije bodo vsi primeri tovrstnih kršitev samodejno posredovani oddelku za varnost voznikov pri DMV, ne glede na predhodno nekaznovanost kršitelja. Urad za motorna vozila bo vsak primer preučil in na podlagi voznikove zgodovine določil kazen, ki lahko vključuje takojšen suspenz ali trajni preklic vozniškega dovoljenja še pred prvim narokom na sodišču. Direktor DMV Steve Gordon je poudaril, da je zgodnje posredovanje ključno za reševanje življenj, saj želijo nevarne voznike odstraniti s cest, preden njihova nepremišljenost povzroči usodne nesreče. Po podatkih policije v Kaliforniji vsak mesec izdajo približno 1.600 glob zaradi vožnje nad 100 milj na uro.

Ukrajinska vladna komisija je 8. januarja podelila pravice za izkoriščanje enega največjih državnih nahajališč litija, rudnika Dobra v Kirovogradski oblasti, ameriškemu konzorciju. Med ključnimi vlagatelji je ameriški milijarder in republikanec Ronald Lauder, ki velja za tesnega prijatelja predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. V projektu sodeluje tudi irsko podjetje TechMet, katerega pomemben delničar je ameriška državna investicijska agencija DFC, ustanovljena v času prvega Trumpovega mandata. Odločitev o dodelitvi koncesije je bila po poročanju časnika The New York Times sprejeta v trenutku, ko se Kijev trudi poudariti strateško gospodarsko korist sodelovanja z ZDA. Čeprav posel zahteva še formalno potrditev ukrajinskega kabineta ministrov, viri blizu vlade navajajo, da je dogovor praktično že sklenjen. Litij je ključna surovina za proizvodnjo baterij za električna vozila, zato tovrstni posli predstavljajo pomemben del prihodnje energetske in geostrateške varnosti. S tem korakom ukrajinska vlada pod vodstvom predsednika Zelenskega krepi vezi z republikanskimi krogi v ZDA, medtem ko država ostaja vpeto v vojaški konflikt. Analitiki ocenjujejo, da so tovrstni sporazumi o surovinah del širše strategije Kijeva, da si zagotovi nadaljnjo podporo ameriške administracije po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo.

Trener nemškega prvoligaša Bayerja iz Leverkusna Kasper Hjulmand je v javnosti pojasnil svoje nedavne izjave o Grenlandiji, ki so v medijih sprožile ugibanja o morebitni kritiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Danski strokovnjak je poudaril, da njegovi zapisi na družbenih omrežjih nimajo nobene povezave s politiko ali imperializmom, temveč so bili osebne narave, saj od tam prihaja njegova življenjska sopotnica. Hjulmand je s tem želel končati razprave, ki so njegove besede interpretirale kot odziv na Trumpove pretekle zamisli o nakupu tega avtonomnega danskega ozemlja. Kljub temu da so nekateri mediji njegove objave povezovali z odzivom na ameriško zunanjo politiko, je trener vztrajal, da je šlo zgolj za izraz navezanosti na domovino njegove partnerke. V nogometnem svetu, kjer so politična stališča pogosto pod drobnogledom, je Hjulmand izpostavil, da se spopada z napačnimi interpretacijami svojih besed. Njegov cilj je bil izključno promocija naravnih lepot in kulture otoka, ne pa podajanje političnih sodb ali kritik svetovnih voditeljev. Klub Bayer Leverkusen primera uradno ni komentiral, saj gre za zasebna stališča zaposlenega. Hjulmand se namerava v prihodnje osredotočiti predvsem na vodenje moštva v nemški Bundesligi, medtem ko grenlandsko vprašanje zanj ostaja izključno zasebna tema. Razprava je sicer ponovno obudila spomin na diplomatska trenja med Združenimi državami Amerike in Dansko, vendar brez neposredne vpletenosti športnih akterjev v uradno politiko.

Vrhovni poveljnik sil zveze Nato je poudaril, da je zavezništvo še vedno daleč od kakršne koli krize, kljub napetostim, ki so se pojavile po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega odkupa Grenlandije. Trump je v preteklem tednu večkrat izrazil namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim otokom, kar je v mednarodni javnosti sprožilo ugibanja o diplomatskem sporu znotraj zavezništva. Danska vlada je predloge o prodaji Grenlandije odločno zavrnila in poudarila, da območje ni naprodaj, saj gre za avtonomno ozemlje pod dansko krono. Ker sta tako Danska kot Združene države Amerike ključni članice zveze Nato, so se pojavili pomisleki o vplivu tega dvostranskega nesoglasja na stabilnost in enotnost celotnega obrambnega bloka. Poveljnik sil je v odzivu na dogajanje skušal pomiriti zaveznice in javnost. Kljub nenavadnim diplomatskim okoliščinam vojaški vrh zveze Nato ocenjuje, da odnosi med članicami ostajajo trdni na operativni ravni. Incident sicer odraža nepredvidljivost trenutne ameriške zunanje politike, vendar po mnenju poveljnika ne ogroža temeljnega delovanja zavezništva ali varnosti v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi geopolitičnih interesov.

Francoska vlada je uradno sporočila, da junijski vrh skupine G7 v letovišču Évian ne bo potekal v prvotno predvidenem terminu. Do preložitve dogodka, na katerem se bodo sestali voditelji sedmih gospodarsko najrazvitejših držav, prihaja zaradi usklajevanja urnikov vpletenih strani. Sprememba termina je v nekaterih medijih sprožila ugibanja o morebitni povezavi z interesi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, zlasti glede njegovega zanimanja za borilne veščine, vendar uradni viri teh namigovanj niso potrdili. Glavni poudarek srečanja ostaja na vprašanjih globalne diplomacije in mednarodne stabilnosti. Organizatorji so poudarili, da bodo novi datumi znani v kratkem, pri čemer lokacija v prestižnem zdraviliškem kraju ob Ženevskem jezeru ostaja nespremenjena. Diplomatska prizadevanja so trenutno usmerjena v zagotavljanje polne udeležbe vseh povabljenih državnih voditeljev.

Podpredsednica francoske narodne skupščine Clémence Guetté iz vrst levičarske stranke Nepokorna Francija je 9. januarja vložila predlog resolucije, ki predvideva načrtovanje izstopa države iz Severnoatlantskega zavezništva (Nato). Guettéjeva je v svoji utemeljitvi poudarila, da je vprašanje francoskega članstva postalo kritično, saj je po njenem mnenju zavezništvo pod popolnim nadzorom in v službi Združenih držav Amerike. Kot glavne razloge za tovrstno radikalno spremembo zunanjepolitičnega tečaja je poslanka navedla nestrinjanje z dejanji Washingtona, predvsem v povezavi z vojaškim posredovanjem v Venezueli in prijetjem predsednika Nicolása Madura. Poleg tega je izpostavila ameriško podporo Izraelu v spopadih na območju Gaze ter kontroverzne zamisli o morebitni priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar bi po mnenju dela francoske politike resno ogrozilo odnose med Evropsko unijo in ZDA. Predlog resolucije se začne z zahtevo po umiku Francije iz Natovega integriranega vojaškega poveljstva, kar predstavlja prvi korak k polnemu izstopu. Čeprav predlog prihaja iz opozicijskih vrst, odraža vse večje napetosti med Parizom in Washingtonom, ki jih je dodatno zaostril francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot z izjavami o krepitvi lastnih obrambnih zmogljivosti v odgovor na kršitve mednarodnega prava s strani ZDA v Južni Ameriki.

V ameriški zvezni državi Minnesota se obeta obsežna operacija zveznih organov, saj v somestje Minneapolis in Saint Paul (Twin Cities) prihaja približno 2.000 agentov Ministrstva za domovinsko varnost. Po informacijah virov, na katere se sklicuje mreža ABC News, bodo agenti, ki prihajajo iz različnih uradov po celotni državi, sodelovali pri izvajanju ukrepov na področju priseljevanja in preiskovanju obsežnih goljufij v socialnih programih. Ministrstvo za domovinsko varnost natančnega števila napotenih uslužbencev zaradi zagotavljanja njihove varnosti ni želelo potrditi, vendar so navedli, da je število podvrženo spremembam glede na operativne potrebe. Zvezna država Minnesota se je v zadnjih mesecih znašla pod strogim nadzorom zvezne vlade tako zaradi vprašanj nezakonitega priseljevanja kot tudi zaradi obtožb o razširjenih finančnih prevarah v okviru socialnih storitev. Decembra lani je urad za priseljevanje in carine (ICE) že sprožil operacijo Metro Surge, ki je bila v veliki meri usmerjena proti tamkajšnji somalijski skupnosti. Nova napotitev agentov predstavlja nadgradnjo teh prizadevanj in odziv na kritike o pomanjkljivem nadzoru nad porabo javnih sredstev v zvezni državi, kar je v zadnjem času postalo predmet nacionalne razprave v Združenih državah Amerike.

Nova javnomnenjska raziskava inštituta Ipsos, ki je bila izvedena za potrebe tiskovne agencije, je razkrila, da le tretjina prebivalcev Združenih držav Amerike podpira vojaški napad na Venezuelo z namenom odstavitve predsednika Nicolása Madura. Rezultati kažejo na precejšnjo zadržanost ameriške javnosti do neposrednega vpletanja v notranje zadeve latinskoameriške države, saj večina vprašanih ne soglaša z agresivnim pristopom Washingtona. Poleg nizke podpore samemu napadu je raziskava izpostavila tudi globoko zaskrbljenost glede dolgotrajnosti morebitnega konflikta. Kar 72 odstotkov vprašanih Američanov je izrazilo strah pred možnostjo, da bi se Washington zapletel v dolgotrajno in izčrpavajoče vojaško posredovanje v Venezueli. Ti podatki kažejo na močan odpor javnosti do scenarijev, ki spominjajo na pretekle dolgotrajne ameriške intervencije v tujini, kar bi lahko vplivalo na nadaljnje zunanjepolitične odločitve ameriške administracije glede venezuelske krize.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je javno izpostavil neučinkovitost ruskih sistemov zračne obrambe, ki so nameščeni v Venezueli. Po nedavnem ameriškem letalskem napadu na cilje v tej latinskoameriški državi je Hegseth poudaril, da ruska tehnologija, ki bi morala varovati venezuelski zračni prostor, ni izpolnila pričakovanj oziroma ni preprečila operacije sil Združenih držav Amerike. Minister je v svojih izjavah neposredno naslovil kakovost ruske vojaške opreme in dejal, da se omenjeni sistemi niso izkazali za učinkovite. Njegovi komentarji so sledili analizi operativnih podatkov po napadu, ki so potrdili, da venezuelska obramba ni uspela pravočasno zaznati ali nevtralizirati ameriških zračnih sil. S tem je Washington poslal jasno sporočilo o tehnološki premoči zahodnega orožja nad ruskimi obrambnimi sistemi, ki jih Ruska federacija prodaja svojim zaveznikom po svetu. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom ter hkrati postavlja pod vprašaj zanesljivost ruske vojaške pomoči v regiji.

Namestnik direktorja ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI Dan Bongino je 3. januarja 2026 uradno odstopil s svojega položaja po manj kot letu dni vodenja agencije pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Njegov odhod sledi napetemu obdobju, ki so ga zaznamovali notranji pretresi in javni spori z ministrstvom za pravosodje, predvsem glede ravnanja z dokumentacijo v primeru pokojnega Jeffreyja Epsteina. Bongino, nekdanji komentator in podcaster, se je v središču kritik znašel predvsem zaradi nasprotujočih si trditev glede Epsteinovega seznama strank in okoliščin njegove smrti. Mandat namestnika direktorja je dodatno obremenilo poročanje o številnih konfrontacijah s pravosodno ministrico Pam Bondi, pri čemer so se nesoglasja nanašala predvsem na domnevne napake pravosodnega ministrstva pri preiskavi mreže spolnih zlorab. Bongino je ob slovesu prek družbenih omrežij izrazil hvaležnost predsedniku Trumpu in direktorju FBI Kashu Patelu ter napovedal vrnitev v civilno življenje. Njegov odstop velja za zaključek kratkega, a kontroverznega poglavja reform v vrhu zvezne policije, ki so močno polarizirale ameriško javnost.

Južna Afrika je branila enotedenske pomorske vaje z Rusijo, Iranom in Kitajsko ter drugimi državami kot »bistvene« za zaščito »pomorskih gospodarskih dejavnosti«. Vaje so se začele le nekaj dni po tem, ko so Združene države zasegle rusko naftno cisterno v severnem Atlantiku.

V Venezueli je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela predsedniške funkcije po tem, ko so sile Združenih držav Amerike ugrabile dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale iz države. Rodriguezova, ki velja za ključno figuro chavizma, se je znašla v središču političnega preobrata, kjer mora krmariti med ohranitvijo režimske kontinuitete in pritiski administracije Donalda Trumpa. Država se trenutno spopada z izjemno gospodarsko stisko, množičnim izseljevanjem prebivalstva in neposredno grožnjo nove ameriške vojaške akcije. Nova voditeljica se sooča z zahtevami Washingtona po podreditvi venezuelskih energetskih interesov ameriškim ciljem. Analitiki ocenjujejo, da bo pragmatizem Rodriguezove ključen za preprečitev popolnega kaosa v državi, ki ga povzroča nastali vakuum moči. Njene prihodnje poteze bodo pokazale, ali bo državo uspela stabilizirati ali pa bo prisiljena v popolno kapitulacijo pred zahtevami ZDA, medtem ko v režimskih krogih vlada precejšnja negotovost glede prihodnosti političnega sistema.

Zvezna država Kolorado je v letu 2025 vstopila v drugo leto izvajanja programa ponovne naselitve volkov, ki se je izkazalo za izjemno kompleksno in polno izzivov. Program, ki se je začel z ambicioznimi cilji za obnovitev ekosistema, je že v prvih dneh novega leta naletel na številne dogodke, ki so zahtevali hitro ukrepanje pristojnih služb. Oblasti v Koloradu so leto 2025 označile za ključno obdobje, v katerem se bodo pokazali dolgoročni učinki sobivanja divjih zveri z lokalnim prebivalstvom in živinorejo. V prvih tednih leta so poročali o povečani dinamiki znotraj volčjih klanov, kar je povzročilo dodatne pritiske na upravljavce prostoživečih živali. Program ostaja pod drobnogledom javnosti, saj se mnenja o njegovi uspešnosti in vplivu na lokalno okolje še vedno močno razlikujejo. Strokovnjaki poudarjajo, da je upravljanje populacije volkov v naseljenem okolju proces, ki zahteva nenehno prilagajanje in spremljanje bioloških ter družbenih dejavnikov. Drugo leto naselitve tako predstavlja preizkušnjo za odpornost zastavljenih strategij upravljanja z zvermi.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

V Phoenixu so v ponedeljek evakuirali stavbo vrhovnega sodišča zvezne države Arizona, potem ko so v prostorih za sprejem pošte odkrili sumljiv paket. Po navedbah lokalnih oblasti in zveznega urada za alkohol, tobak, strelno orožje in eksplozive (ATF) je preliminarni preizkus vsebine paketa pokazal prisotnost doma izdelanih eksplozivnih snovi. Zaradi incidenta so vse zaposlene preventivno napotili domov, območje pa so zavarovali strokovnjaki za eksplozivna sredstva. Preiskavo dogodka vodi urad ATF v sodelovanju z lokalno policijo v Phoenixu. Organi pregona trenutno preverjajo izvor pošiljke in morebitne motive za napad na pravosodno institucijo. Do zdaj o poškodovanih ne poročajo, stavba pa ostaja zaprta za javnost, dokler pristojne službe ne opravijo temeljitega varnostnega pregleda vseh prostorov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede varnosti pravosodnih funkcionarjev v Združenih državah Amerike.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se sooča z ostrimi kritikami in naraščajočimi civilnimi nemiri po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaški poseg, v katerem je sodelovalo približno 150 letal, je po prvih poročilih zahteval najmanj 80 življenj, med katerimi so bili tudi civilisti. Medtem ko Washington trdi, da je bila operacija nujna zaradi boja proti narkoterorizmu in domnevnih povezav Madura s karteli, kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Operacija je sprožila obsežen odziv levega političnega pola in nevladnih organizacij, ki so v nekaj urah po ugrabitvi organizirale proteste in digitalne kampanje proti ameriškemu imperializmu. Javnomnenjska raziskava agencije Ipsos je razkrila, da 72 odstotkov Američanov izraža strah pred pregloboko vpletenostjo v venezuelske notranje zadeve. Kljub zajetju vodstva države venezuelski varnostni aparat, vključno z vojsko in obveščevalnimi službami, ostaja nedotaknjen, kar povečuje tveganje za nastanek nevarnega političnega vakuuma in morebitne državljanske vojne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je že napovedal uporabo pomorske blokade za nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami.

Papež Leon XIV. je v svojem letnem zunanjepolitičnem nagovoru diplomatskemu zboru v Vatikanu obsodil naraščajočo uporabo vojaške sile za uveljavljanje prevlade nad suverenimi državami. Sveti oče je poudaril, da takšno vojno hujskanje popolnoma spodkopava mir in mednarodno pravno ureditev, vzpostavljeno po drugi svetovni vojni. Čeprav papež ni izrecno poimenoval posameznih držav, je njegov govor veljal za doslej najostrejšo kritiko ameriških, ruskih in drugih vojaških vdorov v tuja ozemlja. Sveti oče je v nagovoru, ki ga je v nasprotju s tradicionalnim protokolom večinoma podal v angleščini, izrazil globoko zaskrbljenost nad šibkostjo mednarodnih organizacij ob spopadanju z globalnimi konflikti. Po njegovih besedah je vojna ponovno postala modna, mednarodna skupnost pa se vse pogosteje zateka k sili namesto k diplomaciji. Papež Leon XIV., ki je sicer prvi Američan na čelu katoliške cerkve, je pozval k vrnitvi k spoštovanju suverenosti in pravnega reda. Dogodek predstavlja pomemben premik v vatikanski diplomaciji, saj so papeževe besede odražale nenavadno odločnost in neposrednost. Letni nagovor diplomatom velja za ključen trenutek, v katerem Vatikan predstavi svoje prioritete in poglede na svetovno dogajanje. S tem ko je papež poudaril neučinkovitost obstoječih struktur, je nakazal nujnost reforme mednarodnih institucij, ki bi zagotovile dolgotrajno stabilnost.

Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Združene države Amerike so v usklajeni operaciji v Karibskem morju presregle in zasegle tanker Olina, ki je prevažal nafto iz Venezuele. Akcija se je odvila v petek pred svitom, ko so pripadniki ameriške mornariške pehote s helikopterji poleteli z letalonosilke USS Gerald R. Ford in izvedli vstop na krov plovila. Operacija je bila izvedena v sodelovanju z več ameriškimi vladnimi resorji, kar kaže na stopnjevanje pritiska na venezuelski energetski izvoz. Ameriške oblasti trdijo, da so takšni ukrepi nujni za preprečevanje kršitev sankcij in nezakonitega trgovanja z viri, ki financirajo tamkajšnji režim. Tanker Olina je le eden v nizu plovil, ki so jih ameriške sile v zadnjem obdobju ustavile v mednarodnih vodah zaradi sumov o vpletenosti v tihotapljenje energentov pod venezuelsko zastavo ali v njihovem imenu. Dogodek dodatno zaostruje diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom ter vpliva na stabilnost naftnih poti v regiji. Čeprav podrobnosti o tovoru in končni destinaciji tankerja niso bile v celoti razkrite, zaseg pomeni neposreden poseg v logistične verige Venezuele, ki se kljub mednarodnim omejitvam trudi ohraniti izvoz nafte na svetovne trge.

Družba Naftna industrija Srbije (NIS) je ugovorila uvoz prvih količin surove nafte prek Jadranskega naftovoda (Janaf), kar bo omogočilo ponovni zagon proizvodnje v rafineriji Pančevo. Prve pošiljke nafte pričakujejo že v prihodnjem tednu, družba pa namerava v kratkem uvoziti še dodatne količine surovin. S tem se končuje zastoj v proizvodnji, ki je trajal od decembra lani, ko so bila postrojenja v Pančevu ustavljena zaradi pomanjkanja surovin. Prekinitev dobave in proizvodnje je bila neposredna posledica sankcij, ki jih je Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike uvedlo proti družbi NIS. Kljub sankcijam je Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) izdal posebno licenco, ki velja do 31. decembra 2025, podjetju pa do 23. januarja tekočega leta omogoča izvajanje ključnih operativnih dejavnosti. Te vključujejo uvoz surove nafte, predelavo in transakcije, nujne za varnost oskrbe in tehnično vzdrževanje sistema. Dogovor z Janafom predstavlja pomemben preobrat v oskrbi Srbije z energenti, saj je bil srbski energetski sektor močno omejen zaradi mednarodnih ukrepov glede ruskega lastniškega deleža v podjetju NIS. Nova licenca OFAC-a vključuje tudi podaljšanje roka za pogajanja o prodaji ruskega deleža do konca marca, kar naj bi dolgoročno stabiliziralo lastniško strukturo in poslovanje podjetja brez stalnih groženj s sankcijami.

Papež Leon XIV. je v petek v svojem letnem nagovoru o zunanji politiki ostro obsodil uporabo vojaške sile kot sredstva za doseganje diplomatskih ciljev in pozval k zaščiti človekovih pravic v Venezueli. Sveti oče je v nenavadno kritičnem tonu poudaril, da je diplomacija, ki temelji na sili, popolnoma nesprejemljiva, ter izrazil nezadovoljstvo nad odzivom mednarodnih organizacij na trenutno krizo. Papež je v svojem govoru opozoril, da je vojna v mednarodnih odnosih znova postala »modna«, kar ogroža temeljne civilizacijske norme. Poglavar Rimokatoliške cerkve je poudaril nujnost zaščite venezuelskega naroda, ki se spopada z dolgotrajno politično in gospodarsko nestabilnostjo. Njegove besede odražajo zaskrbljenost Vatikana nad nemočjo mednarodne skupnosti, da bi učinkovito naslovila kršitve človekovih pravic in preprečila stopnjevanje napetosti. Papež je pozval k vrnitvi k pristnemu dialogu, ki ne vključuje vojaškega pritiska, ter izpostavil, da mora biti mir prednostna naloga vseh vpletenih strani. Govor predstavlja pomemben zunanjepolitični premik Vatikana k bolj neposrednemu nagovarjanju konkretnih kriznih žarišč. S kritiko mednarodnih organizacij je papež Leon XIV. nakazal, da trenutni globalni mehanizmi za reševanje konfliktov ne delujejo ustrezno, kar vodi v trpljenje civilnega prebivalstva. Poziv k spoštovanju mednarodnega prava in človekovega dostojanstva ostaja osrednja točka papeževega prizadevanja za mir v regiji.

V četrtek, 8. januarja 2025, je bilo nad Los Angelesom opaženo ameriško vojaško letalo E-4B Nightwatch, ki je v javnosti znano pod imenom "letalo sodnega dne". Pojava tega letečega poveljniškega centra, ki je neposredno podrejen Pentagonu, je na družbenih omrežjih sprožila val ugibanj in zaskrbljenosti, saj se tovrstna letala le redko pojavljajo v javnosti. Letalo je opremljeno z napredno tehnologijo za delovanje v primeru jedrske vojne ali popolnega uničenja zemeljske infrastrukture. Kmalu po dogodku so uradni viri potrdili, da je bila prisotnost letala del načrtovane poti ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austina. Kljub pojasnilom so nekateri mediji in opazovalci poudarili simbolno težo letala, ki je bilo v operativne namene nazadnje v širšem obsegu uporabljeno ob terorističnih napadih 11. septembra 2001. Tokratni polet je služil kot logistična podpora obrambnemu sekretarju, vendar je specifična narava plovila pritegnila pozornost zaradi trenutnih globalnih napetosti. E-4B Nightwatch je predelan Boeing 747-200, ki služi kot mobilno poveljniško mesto za predsednika ZDA, obrambnega ministra in načelnika združenega štaba oboroženih sil. Njegova konstrukcija omogoča odpornost na elektromagnetne impulze ob jedrskih eksplozijah, kar omogoča vodenje države tudi v najbolj ekstremnih razmerah. Čeprav so poleti rutinski, so v mestnih središčih, kot je Los Angeles, redki in zato vedno predmet intenzivne javne razprave.

Vrednost ameriškega dolarja je v petek, 9. januarja 2026, ostala stabilna oziroma se je v nekaterih latinskoameriških državah, vključno z Argentino, Perujem in Venezuelo, rahlo povečala. V Argentini so finančni trgi pozorno spremljali različne tipe menjalnih tečajev, vključno z uradnim in t.i. »blue dolarjem«, medtem ko je v Peruju centralna banka (BCRP) določila tečaj pri 3,36 solesa za dolar. Stabilnost oziroma nihanje valut je tesno povezano s širšimi geopolitičnimi pritiski in napovedmi iz Združenih držav Amerike. Mehiški peso se je spopadal s pritiski in se gibal okoli vrednosti 17,97 pesa za dolar. Negotovost na mehiškem trgu je bila v veliki meri posledica nedavnih groženj Donalda Trumpa glede vojaškega ukrepanja proti mamilarskim kartelom, kar vnaša dodatno tveganje v regionalno gospodarstvo. Kljub manjšemu, 0,07-odstotnemu popravku vrednosti navzgor, mehiška valuta ostaja ranljiva na retoriko prihajajoče ali aktualne ameriške administracije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje trenda rasti dolarja v regiji, ki se je stopnjeval že v preteklem letu. V Venezueli centralna banka še naprej prilagaja uradni tečaj glede na razmere na menjalnem trgu, kjer inflacijski pritiski in povpraševanje po tuji valuti ne popuščajo. Regionalni trgi tako ostajajo v stanju visoke pripravljenosti na morebitne nove ekonomske ukrepe iz Washingtona, ki bi lahko dodatno destabilizirali lokalne valute.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je izrazil pripravljenost, da od nje sprejme Nobelovo nagrado za mir, če mu jo bo ta podarila, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bi moral priznanje prejeti že prej zaradi svojih zaslug pri preprečevanju oboroženih spopadov. Kljub Trumpovemu navdušenju nad predajo nagrade so iz Norveškega Nobelovega inštituta sporočili, da takšen prenos ni mogoč. Tiskovni predstavnik inštituta je pojasnil, da so Nobelove nagrade neprenosljive in da jih po razglasitvi dobitnika ni mogoče odvzeti ali predati tretji osebi. Nagrajenka lahko prosto razpolaga le z denarnim delom nagrade, ne pa tudi z uradnim statusom lavreata. Politične napetosti so se v regiji stopnjevale po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čeprav so podporniki Machadove upali, da bo podelitev nagrade Trumpu utrdila njeno vlogo v Venezueli, je Trump presenetljivo podprl podpredsednico Delcy Rodríguez kot vršilko dolžnosti predsednice države. Rodríguezova, sicer zaveznica pokojnega Huga Cháveza, zdaj vodi državo, medtem ko Trumpova administracija oblikuje novo politiko do Venezuele.

Kubanske oblasti so spustile zastave v znak žalovanja za 32 varnostniki, ki naj bi umrli v ameriškem napadu v Venezueli. Kuba je potrdila, da so med žrtvami tudi pripadniki vojaškega in obveščevalnega osebja, kar kaže na pomembno vlogo kubanskih državljanov v Venezueli.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je dokončala dogovor o globalnem minimalnem davku, ki pa vključuje pomembno izjemo za multinacionalne korporacije s sedežem v Združenih državah Amerike. Po določilih končnega načrta, o katerem se je uskladilo skoraj 150 držav, ta podjetja v tujini ne bodo obvezana k plačevanju višjih davkov na dobiček. Sporazum je bil prvotno zasnovan leta 2021 z namenom preprečevanja selitve dobičkov velikih svetovnih podjetij v države z nizko davčno stopnjo oziroma v davčne oaze. Izjema za ameriška podjetja predstavlja pomemben preobrat v večletnih pogajanjih, saj je bil osnovni cilj pobude vzpostavitev pravičnejših pogojev na svetovnem trgu. Čeprav naj bi mehanizem zagotovil minimalno 15-odstotno obdavčitev dobičkov korporacij, bodo ameriški giganti zaradi specifičnih določil sporazuma obdržali trenutni davčni status pri svojem poslovanju na tujih trgih. Odločitev bo verjetno sprožila razprave o učinkovitosti globalnega davčnega okvira, če največji igralci na trgu niso v celoti vključeni v sistem dopolnilnih obdavčitev.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil so korporacije iz Združenih držav Amerike sprožile vrsto pravnih postopkov za uveljavljanje odškodnin, ki so nastale zaradi pretekle nacionalizacije premoženja, mednarodnih sankcij in politične nestabilnosti v državi. Nova oblast v Caracasu, ki uživa podporo administracije Donalda Trumpa, bi lahko bistveno spremenila delovanje sodišč v korist ameriških podjetij, kar postavlja pod vprašaj prihodnost milijard sodčkov nafte, na katere so do sedaj računala ruska in kitajska državna podjetja. Ameriški naftni velikani se pripravljajo na prevzem nadzora nad ključnimi energetskimi viri, medtem ko se Kitajska in Rusija soočata z izgubo strateških naložb v državi z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Procesi so neposredna posledica stopnjevanja pritiska Washingtona, ki se je s prejšnjih gospodarskih sankcij in zračnih napadov prelevil v popoln politični preobrat. Analitiki ocenjujejo, da bo nova struktura upravljanja venezuelske naftne industrije služila predvsem ameriškim gospodarskim interesom, kar bo dolgoročno preoblikovalo svetovni energetski trg.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je v nedavnih izjavah poudaril, da bodo nove sankcije Združenih držav Amerike za Rusijo neprijetne, vendar ne bodo povzročile nepopravljive škode. Po njegovih besedah bo Moskva kljub omejitvam preživela pritisk, pri čemer je nove ukrepe označil za poskus Zahoda, da bi Rusijo prisilil v nesprejemljive kompromise. Medvedjev trdi, da bo Zahod te zahteve uporabil kot opravičilo za nadaljnje stopnjevanje gospodarskega pritiska, če Rusija ne bo popustila. Ob tem je Medvedjev pojasnil konkretne prilagoditve ruskih podjetij na mednarodne ukrepe, med katerimi je izpostavil primer naftnega tankerja Marinera. Plovilo je začasno spremenilo zastavo Ruske federacije, da bi se izognilo neposrednim ameriškim sankcijam in zagotovilo nadaljnje delovanje na svetovnem trgu. Ta poteza kaže na operativne težave, s katerimi se sooča ruska energetska flota, medtem ko se Moskva trudi ohraniti izvozne poti. Retorika Medvedjeva ostaja v skladu z njegovimi prejšnjimi stališči o "popolni vojni" Zahoda proti Rusiji. Poudaril je, da so trenutne napetosti del širšega prizadevanja ZDA za izolacijo Moskve, vendar vztraja, da se Rusija ne bo uklonila tujim pogojem. Izjave prihajajo v času, ko administracija Donalda Trumpa krepi pritiske na države, ki trgujejo z Rusijo, kar povečuje negotovost na mednarodnih energetskih trgih.

Po tem, ko je hotel Hilton v Minneapolisu zavrnil namestitev uslužbencem Službe za priseljevanje in carine (ICE), se je hotel opravičil in pojasnil, da je hotel v neodvisni lasti in upravljanju. Everpeak Hospitality, ki upravlja hotel, je prevzel odgovornost za nastalo situacijo. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) se je odzvalo z ogorčenjem in obtožilo hotelsko verigo, da namerno spodkopava zvezno kazenski pregon. V bizarnem odzivu je Ministrstvo za domovinsko varnost primerjalo ICE z Jezusom, Marijo in Jožefom.

Marco Antonio Figueroa je uradno postal trener kluba Comunicaciones pred turnirjem Clausura 2026. Giovani Lo Celso je bil kljub zadetku razočaran, ker Betis ni zmagal proti Oviedu. Manuel Pellegrini meni, da so glede na statistiko blizu uvrstitvi v Evropo, čeprav so proti Oviedu zapravili dve točki.

Trumpova administracija se je redko zahvalila medijem. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je pohvalil medije za poročanje o nedavni vojaški akciji ZDA v Venezueli.

Analiza je pokazala, da Trumpove obljube o ustvarjanju delovnih mest za modre ovratnike niso bile izpolnjene. Kljub temu se je zaupanje potrošnikov v januarju dvignilo z rekordno nizkih vrednosti, potem ko so se zmanjšali strahovi glede carin. Federal Reserve Bank of Atlanta je skoraj podvojila svojo oceno rasti za četrto četrtletje na 5,4 % na podlagi novih podatkov.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v četrtek opravil ločena telefonska pogovora s kanadskim premierjem Markom Carneyjem in mehiško predsednico Claudio Scheinbaum, s katerima je razpravljal o zaostrenih političnih razmerah v Venezueli. Lula je ob tem ostro obsodil ravnanje Združenih držav Amerike do Venezuele, kar odraža prizadevanja regionalnih in mednarodnih akterjev za stabilizacijo razmer v tej južnoameriški državi. Med pogovorom s kanadskim premierjem je Lula podal povabilo za uradni obisk, ki ga je Mark Carney sprejel in naj bi Brazilijo obiskal aprila prihodnje leto. Srečanje bo namenjeno krepitvi dvostranskih odnosov in nadaljnjemu usklajevanju glede venezuelske krize, ki pomembno vpliva na stabilnost celotne regije. Brazilija pod Lulovim vodstvom še naprej išče diplomatsko pot, ki bi vključevala čim širši krog mednarodnih partnerjev. Sodelovanje z Mehiko ostaja ključno pri oblikovanju skupnega latinskoameriškega odziva na dogajanje v Caracasu. Predsednica Claudia Scheinbaum in Lula sta poudarila pomen suverenosti in mirnega reševanja sporov brez zunanjega vmešavanja, kar je v skladu z njuno kritiko nedavnih potez Washingtona.

Zvezni sodnik je v ponedeljek izdal razsodbo, ki Ministrstvu za zdravje in socialne zadeve ZDA (HHS) ponovno dovoljuje deljenje osebnih podatkov določenih prejemnikov programa Medicaid z uradniki za deportacijo. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v pravnem sporu med več zveznimi državami in administracijo predsednika Trumpa glede vprašanj zasebnosti in zaščite migrantov. Države, ki so vložile tožbo, so opozarjale na resne kršitve zasebnosti in morebitne negativne posledice za javno zdravje, če bi se migranti iz strahu pred deportacijo izogibali zdravstveni oskrbi. Kljub odločitvi v prid administracije je sodnik v razsodbi postavil stroge omejitve glede obsega podatkov, ki jih ministrstvo lahko posreduje službam za priseljevanje. S tem je delno omejil prvotne načrte ministrstva pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega, ki si je prizadevalo za širši dostop do zbirk podatkov o prejemnikih socialne pomoči. Razsodba je razveljavila prejšnjo začasno odredbo, ki je takšno deljenje podatkov popolnoma ustavila zaradi sumov o neustavnosti postopkov.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil nedavno ameriško pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga označil za ugrabitev ter "vesoljno katastrofo" v mednarodnih odnosih. Po Medvedjevih besedah dejanje Združenih držav Amerike predstavlja moralni propad in nezaslišano nespoštovanje mednarodnih norm, ki bo zaznamovalo začetek leta 2026 kot izjemno burno obdobje na svetovnem političnem prizorišču. Medvedjev je v svojem odzivu na kanalu Telegram napovedal dva možna scenarija za prihodnost venezuelskega voditelja. Po njegovem mnenju bodo ZDA Madura bodisi izpustile bodisi bo postal "latinskoameriški Nelson Mandela", s čimer bi se njegovo ime v zgodovino zapisalo ob bok Simonu Bolivarju in Hugu Chavezu. Ruski uradnik je ob tem opozoril, da bi morebitna kopenska vojaška operacija v Venezueli povzročila še večje krvavite kot sama aretacija, hkrati pa je izrazil dvom o takšni potezi zaradi omejitev, ki jih je ameriški senat postavil predsedniku Donaldu Trumpu. Ob analizi razmer v Venezueli se je Medvedjev dotaknil tudi položaja Rusije, pri čemer je poudaril, da se bo ameriška politika sankcij nadaljevala ne glede na politične okoliščine. Izpostavil je, da bodo ZDA poskušale Moskvo prisiliti v nesprejemljive kompromise glede varnostnih jamstev in ozemelj, vendar je zatrdil, da bo Rusija te pritiske vzdržala. Omenil je tudi primer tankerja t. i. flote v senci, ki je zaradi sankcij zaprosil za rusko zastavo, kar ponazarja širše razsežnosti gospodarskih sporov med velesilami.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik New York Times izjavil, da se pri sprejemanju zunanjepolitičnih odločitev čuti zavezanega izključno svoji vesti. Po njegovih besedah v mednarodnem pravu ne vidi avtoritete, ki bi morala usmerjati njegovo delovanje, temveč se zanaša na lastna moralna načela. Trump je poudaril, da je njegova moč v vlogi vrhovnega poveljnika ameriških oboroženih sil omejena zgolj z njegovo osebno etiko in ne z mednarodnimi pravnimi akti. Izjave predsednika Združenih držav Amerike nakazujejo na premik k izrazitemu unilateralizmu, kjer se osebna presoja voditelja postavlja nad uveljavljene globalne norme. Takšen pristop bi lahko pomenil odmik od tradicionalnih zavezništev in multilateralnih sporazumov, ki so desetletja predstavljali temelje mednarodnega reda. Njegova interpretacija pristojnosti vrhovnega poveljnika nakazuje na široko polje delovanja pri uporabi vojaške sile brez zunanjih pravnih omejitev. Kritiki in pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšno zanemarjanje mednarodnega prava povzročilo nestabilnost v globalnih odnosih. Trumpovo vztrajanje pri avtonomnem odločanju na podlagi lastne morale odpira vprašanja o prihodnji vlogi ZDA v mednarodnih organizacijah in spoštovanju konvencij, ki so bile ustanovljene prav z namenom preprečevanja samovoljnega delovanja velesil.

Grška komunistična partija (KKE) je ostro kritizirala sporazum EU-Mercosur in ga označila za "sovražno dejanje" proti grškim kmetom, živinorejcem, čebelarjem in ribičem. KKE je za sprejetje sporazuma okrivila grško vlado.

Nemška vlada je v Berlinu ostro obsodila izjave nekdanjega ruskega predsednika in sedanjega namestnika predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je v svojem zadnjem javnem nastopu namignil na možnost ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je te grožnje izrekel v kontekstu odziva na nedavno operacijo ameriških specialnih enot, ki so po navodilih predsednika ZDA Donalda Trumpa ugrabile venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in dejal, da bi bila njegova ugrabitev odličen zasuk v mednarodnem dogajanju. Tiskovni predstavnik nemške vlade Sebastian Hille je poudaril, da Berlin tovrstna dejanja najodločneje obsoja, vendar vlada kljub agresivni retoriki Kremplja za zdaj ne namerava dodatno zaostriti varnostnih ukrepov za zaščito kanclerja. Hille je dodal, da so varnostne službe, ki skrbijo za kanclerjevo varnost, med najboljšimi na svetu in da je Merz dobro zaščiten. Medvedjev, ki je v zadnjih letih postal eden najbolj radikalnih glasov v Rusiji, je še navedel, da bi bil takšen scenarij realističen in da bi nemški državljani zaradi Merzove politike trpeli manj, če bi bil odstranjen.

Več kot 145 držav je doseglo soglasje o posodobitvi mednarodnega okvira za globalni minimalni davek v višini 15 odstotkov. Novi dogovor vključuje ključne prilagoditve, ki neposredno obravnavajo pomisleke Združenih držav Amerike glede davčne obravnave njihovih podjetij. S spremembami so države omogočile posebne izjeme za določena ameriška podjetja, kar je omogočilo nadaljevanje projekta, ki je bil prej v slepi ulici. Ta uskladitev je ključnega pomena za vzpostavitev pravičnejšega mednarodnega davčnega okolja, saj preprečuje selitev dobičkov v davčne oaze. Sprejeti okvir predstavlja pomemben korak k stabilizaciji mednarodnih finančnih tokov in zagotavljanju, da multinacionalne korporacije plačujejo pravičen delež davkov v državah, kjer dejansko ustvarjajo prihodke. Kljub številnim pogajanjem in prvotnim neskladjem med Evropsko unijo in ZDA je sedanja različica dogovora prejela široko mednarodno podporo, kar nakazuje na pripravljenost držav za skupno reševanje davčnih utaj na globalni ravni. Izjeme, ki so bile dogovorjene za ameriški trg, so bile nujne za zagotovitev podpore Washingtona, brez katerega bi bil celoten sistem neizvedljiv.

Ameriška aretacija venezuelskega predsednika Madura je sprožila mednarodno pozornost in razhajanja. Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega in se označil za »vojnega ujetnika«, s čimer je po mnenju strokovnjakov poskušal izpodbijati Trumpovo razlago operacije kot izvajanje zakona. Poteza ZDA je povzročila razkol v mednarodni skupnosti in sprožila vprašanja o legitimnosti ameriškega posredovanja v Venezueli.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo morebitno prodajo vodenih protitankovskih raket AGM-114R Hellfire in pripadajoče opreme Danski. Celoten paket, ki vključuje do 100 raket, tri testne rakete ter šest izstrelkov M299, je ocenjen na približno 45 milijonov dolarjev. Agencija za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA) je o tej odločitvi že uradno obvestila ameriški kongres, ki mora prodajo še dokončno potrditi. Danska vlada je zaprosila za nakup z namenom krepitve svojih obrambnih zmogljivosti in izboljšanja interoperabilnosti s silami NATO. Rakete Hellfire, ki se primarno uporabljajo za uničevanje oklepnih ciljev z zračnih platform, bodo danski vojski zagotovile sodobno sredstvo za odvračanje in neposredno delovanje v morebitnih konfliktih. Poleg same oborožitve paket vključuje tudi tehnično podporo, logistiko in usposabljanje osebja. Ta odločitev potrjuje tesno obrambno sodelovanje med Washingtonom in Københavnom v okviru severnoatlantskega zavezništva. Po navedbah ameriških uradnikov bo ta prodaja podprla zunanjepolitične in nacionalnovarnostne cilje Združenih držav Amerike, saj bo izboljšala varnost zaveznice, ki ostaja pomembna sila za politično stabilnost in gospodarski napredek v Evropi.