Veleposlaništvo Ukrajine v Združenih državah Amerike je uradno potrdilo, da se med posadko tankerja Marinera (znanega tudi pod imenom Bella 1), ki pluje pod rusko zastavo, nahaja 17 ukrajinskih državljanov. Plovilo je pred kratkim pridržala ameriška obalna straža, kar je sprožilo diplomatsko posredovanje ukrajinske strani. Veleposlanica Ukrajine v ZDA, Olga Stefanišina, je pojasnila, da so ukrajinski organi v stiku s pristojnimi ameriškimi institucijami glede statusa in varnosti svojih državljanov. Kljub dejstvu, da tanker pluje pod zastavo države agresorke, ukrajinska diplomacija zagotavlja konzularno pomoč svojemu osebju na krovu, ki opravlja delo v okviru mednarodnih pomorskih pogodb. Identiteta in natančno zdravstveno stanje članov posadke za zdaj ostajata neznana javnosti, vendar ameriške oblasti tesno sodelujejo z ukrajinskim diplomatskim predstavništvom. Incident poudarja kompleksnost mednarodnih pomorskih odnosov v času zaostrenih geopolitičnih razmer med Zahodom in Rusko federacijo.

Ameriška agencija za zaščito okolja (EPA) je v ponedeljek napovedala, da bo predlagala omejitve za vsebnost perklorata v pitni vodi, čeprav hkrati trdi, da tak ukrep ne bo znatno izboljšal javnega zdravja. Perklorat je kemikalija, ki se uporablja pri proizvodnji raketnega goriva, ognjemetov in drugih eksplozivov, škodljivo pa vpliva predvsem na razvoj dojenčkov. Agencija je priznala, da je do te odločitve prišlo izključno zaradi naloga sodišča, saj sama ocenjuje, da stroški ureditve ne upravičujejo pričakovanih koristi za javnost. Po navedbah agencije bo velika večina od približno 66.000 vodovodnih sistemov, ki bi jih novo pravilo zavezovalo, imela visoke administrativne stroške in stroške spremljanja, medtem ko bo dejanski vpliv na zdravje prebivalstva omejen. Perklorat se je v preteklosti v bližini obrambnih in letalskih objektov pogosto izcedil v podtalnico, kar je povzročilo onesnaženje, zlasti na jugozahodu Združenih držav Amerike. EPA bo zdaj zbirala mnenja o tem, kako stroge naj bodo nove omejitve, hkrati pa bo od komunalnih podjetij zahtevala redno testiranje vode.

Vrednost delnic največjih kanadskih naftnih podjetij se je v začetku trgovanja znatno znižala, potem ko so ameriške vojaške sile čez konec tedna zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Na borzi v Torontu je podjetje Canadian Natural Resources Ltd. zabeležilo približno osemodstotni padec, pri čemer se je vrednost delnice znižala za 3,79 kanadskega dolarja na 43,33 dolarja. Podobno oster padec je doživelo podjetje Cenovus Energy Inc., katerega delnice so izgubile 8,7 odstotka vrednosti in padle na 21,97 dolarja. Dogodek je povzročil takojšen odziv na energetskih trgih, saj vlagatelji ocenjujejo posledice morebitne ponovne vključitve venezuelske nafte na svetovni trg po odstranitvi Madura z oblasti. Kanada, ki velja za eno ključnih izvoznic nafte, se sedaj sooča z negotovostjo glede prihodnjih cen surove nafte, saj bi stabilizacija razmer v Venezueli lahko povečala svetovno ponudbo in s tem dodatno pritisnila na cene energentov.

Po novih žalitvah Donalda Trumpa, ki je Georgea Clooneyja označil za povprečnega in večnega jamrača, je Clooney napovedal boj za prihajajoče volitve in poudaril potrebo po ponovni vzpostavitvi veličine Amerike. Razlogi za pridobitev francoskega državljanstva pa naj bi bili povezani tudi z opozorilom britanske vlade, da Amal Clooney grozijo ameriške sankcije zaradi njene vloge pri izdaji naloga za aretacijo izraelskega premierja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Times poudaril, da so prihodnji odnosi s Tajvanom v rokah kitajskega voditelja Xi Jinpinga, vendar bi bil sam močno nezadovoljen ob morebitnih enostranskih spremembah statusa quo. Trump je pojasnil, da vprašanje Tajvana ostaja ena od osrednjih točk njegove zunanje politike, pri čemer se izogiba dokončnim zavezam o posredovanju, a ohranja močan pritisk na Peking glede stabilnosti v regiji. Ob robu političnih vprašanj je predsednik pozornost medijev pritegnil tudi na dogodku z naftnimi lobisti v Beli hiši, kjer je poleg tradicionalne ameriške zastave nosil novo značko s svojo karikirano podobo, imenovano 'Srečni Trump'. Gre za darilo, ki ga je predsednik izkoristil za komunikacijo z volivci, čeprav je ob tem cinično pripomnil, da dejansko nikoli ni povsem srečen. Poudaril je, da ne bo zadovoljen, dokler Združene države Amerike ne bodo ponovno dosegle želene ravni veličine. Simbolika značk na reverjih ameriških predsednikov ima dolgo zgodovino, ki sega v obdobje po terorističnih napadih septembra 2001. Medtem ko so Trumpovi predhodniki, vključno z Barackom Obamo in Joejem Bidnom, značke uporabljali za izkazovanje domoljubja ali podpore zaveznicam, Trump z novo podobo dodatno utrjuje svojo osebno znamko znotraj gibanja MAGA. Njegove izjave o Tajvanu in osebna retorika kažejo na nadaljevanje nepredvidljivega sloga vodenja, ki prepleta visoko politiko s prvinami pop kulture.

Seulske delnice so v sredo močno porasle, s čimer so dosegle novo rekordno vrednost. Kitajske delnice so v torek dosegle najvišjo raven v zadnjem desetletju, kar so spodbudile kovine in finančne družbe. Indeks strahu in pohlepa CNN Money je pokazal upad splošnega tržnega razpoloženja, medtem ko je indeks v sredo ostal v "nevtralnem" območju. Ameriške delnice so se v sredo umirile nižje, pri čemer je Dow Jones padel za več kot 450 točk.

Ameriška tajna služba in policija v Cincinnatiju sta v ponedeljek, 5. januarja 2025, pridržali 26-letnega moškega, ki je s kladivom razbil več oken na domu ameriškega podpredsednika JD Vancea v zvezni državi Ohio. Osumljenec, ki so ga identificirali kot Williama DeFoorja, je poskušal vdreti v rezidenco nekaj po polnoči, vendar so ga policisti na kraju dogodka fizično obvladali in mu odvzeli prostost. Podpredsednik Vance je prek družbenega omrežja X sporočil, da sta bila z družino v času incidenta v Washingtonu in da niso bili neposredno ogroženi. Po podatkih lokalnih oblasti se DeFoor sooča z obtožbami zaradi poškodovanja tuje stvari, ogrožanja varnosti, oviranja uradnih postopkov, neupravičenega vstopa na tujo posest in vandalizma. Preiskava o motivih za napad še poteka, policija pa primera za zdaj ne povezuje z načrtovanim političnim nasiljem.

Zohran Mamdani je po polnoči zaprisegel kot 112. župan New Yorka na mali zasebni slovesnosti na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall. Prisego je vodila newyorška državna tožilka Letitia James. Kot demokratični socialist je Mamdani obljubil, da se bo spopadel s krizo dostopnosti v mestu.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je pozval latinskoameriške vojske k oblikovanju regionalnega vojaškega zavezništva za boj proti trgovini z drogami, hkrati pa je predlagal tesnejše sodelovanje z Venezuelo. Petro je med svojim nagovorom poudaril, da kriminalne organizacije, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem prepovedanih substanc, delujejo kot ključni dejavnik destabilizacije v celotni regiji. Po njegovih besedah je nujno, da države in njihove oborožene sile uskladijo svoje strategije in se odzovejo s skupnimi močmi. Predsednik Petro je izrazil zaskrbljenost, da se vprašanje narkotikov pogosto uporablja kot pretveza za morebitno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Latinski Ameriki. V luči tega je venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez predlagal neposredno sodelovanje pri zatiranju tega pojava, s čimer želi zmanjšati vpliv zunanjih sil na varnostna vprašanja celine. Njegov predlog predstavlja premik k večji avtonomiji latinskoameriških držav pri upravljanju lastne varnostne politike. Iniciativa prihaja v času, ko se države regije spopadajo z naraščajočim nasiljem, ki je neposredno povezano s karteli. Petrova administracija s tem korakom išče nove načine za stabilizacijo Kolumbije in sosednjih držav, pri čemer poudarja suverenost in regionalno enotnost kot alternativo tradicionalnim metodam boja proti drogam, ki so jih v preteklosti narekovale mednarodne smernice.

Analitična hiša Eurasia Group je v svojem najnovejšem poročilu opozorila, da bo Kanada leta 2026 najbolj izpostavljena država glede na politične pretrese v Združenih državah Amerike. Strokovnjaki za tveganja navajajo, da je dolgoletno stabilno razmerje med sosednjima državama postalo stvar preteklosti, kar prinaša obdobje negotovosti za kanadsko gospodarstvo in politiko. Poročilo izpostavlja, da nobena druga država ne bo tako močno občutila posledic ameriške notranjepolitične dinamike kot prav Kanada. Po navedbah poročila se Kanada spopada z negotovostjo na področju trgovinskih odnosov, kar bi lahko resno ogrozilo njeno gospodarsko stabilnost. Analitiki poudarjajo, da se morajo kanadske oblasti pripraviti na morebitne spremembe v trgovinski politiki in diplomatskih protokolih, ki so bili desetletja samoumevni. Razlog za takšne napovedi so predvsem pričakovane politične spremembe v Washingtonu, ki bi lahko vodile v bolj protekcionistično držo Združenih držav Amerike. Vpliv teh sprememb ne bo omejen le na gospodarstvo, temveč bo posegel tudi v širši strateški okvir sodelovanja. Zaradi tesne integracije obeh trgov bi kakršna koli ohladitev odnosov ali uvedba novih carin neposredno vplivala na kanadski standard in dobavne verige. Eurasia Group zato svetuje kanadskim odločevalcem, naj čim prej diverzificirajo svoje zunanje odnose, čeprav bo odvisnost od ameriškega trga ostala ključen izziv še vrsto let.

Nekdanji predsednik republike Danilo Türk je v izjavi za javnost poudaril, da so Združene države Amerike z vojaško akcijo v Venezueli, med katero so zajele predsednika Nicolasa Madura, kršile mednarodno pravo. Po njegovih besedah v mednarodni skupnosti praktično ni vzvodov, ki bi preprečili tovrstna enostranska dejanja velesil. Türk je odzive mednarodne skupnosti označil za pričakovane, hkrati pa ocenil, da gre za poskus Washingtona, da bi obnovil svoj zgodovinski vpliv na zahodni polobli. Akcija ameriških sil predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so se stopnjevale z vojaško prisotnostjo v regiji in grožnjami z uporabo sile. Türk opozarja, da takšni posegi spodkopavajo temelje mednarodne ureditve, saj gre za neposreden poseg v suverenost tuje države pod pretvezo boja proti kriminalnim strukturam. Po mnenju nekdanjega predsednika in strokovnjaka za mednarodno pravo bodo dolgoročne posledice takšnih ravnanj vplivale na stabilnost celotne regije Latinske Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ambiciozen načrt za povečanje proračuna za obrambo Združenih držav Amerike na 1,5 bilijona dolarjev do prihodnjega leta. Ta predlog, ki ga nekateri analitiki imenujejo "Greenland New Deal", bi pomenil 50-odstotno povečanje sredstev z namenom izgradnje t. i. sanjske vojske. Strokovnjaki iz banke Rabobank opozarjajo, da bi takšna poraba lahko povzročila finančno breme v višini približno 100.000 dolarjev na prebivalca. Hkrati so se v ameriškem kongresu pojavili sumi o neprimernem trgovanju z notranjimi informacijami. Republikanski poslanec Byron Donalds s Floride je lobiral pri davčni upravi (IRS) za ugodnejšo obravnavo kriptovalut ravno na dan, ko je njegova soproga kupila za več kot 50.000 dolarjev bitcoina. Donalds je s skupino zakonodajalcev pozival k ukinitvi obdavčitve nagrad za zavarovanje kriptovalut na blokovni verigi (staking), kar so utemeljili s tezo, da gre za novo lastnino, ki ne bi smela biti obdavčena ob nastanku. Čeprav v pisarni kongresnika trdijo, da pismo ni vplivalo na ceno bitcoina in da je šlo za osebno naložbo njegove soproge, so kritiki in nekdanji kolegi v kongresu poudarili, da je časovni okvir dogodkov izjemno sporen. Primer osvetljuje širše vprašanje etike in regulacije finančnih naložb ameriških politikov, medtem ko se administracija premika proti deregulaciji kripto industrije in povečevanju vojaških izdatkov, kar dopolnjuje prejšnje odločitve o zmanjševanju sredstev za energetske projekte in osredotočanju na azijske investicije.

Podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance je v četrtek napovedal vzpostavitev novega položaja pridruženega generalnega državnega tožilca in ustanovitev posebne zvezne delovne skupine, ki bo delovala v več zveznih državah. Nova funkcija v okviru ministrstva za pravosodje bo imela široka pooblastila za preiskovanje in pregon domnevnih goljufij na nacionalni ravni, kar predstavlja eno od prednostnih nalog nove administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Napoved prihaja po odmevnem škandalu v zvezni državi Minnesota, ki ga je administracija izpostavila kot povod za okrepitev nadzora. Po besedah podpredsednika Vancea bo delovna skupina namenjena izkoreninjenju nepravilnosti, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi lahko Trumpova administracija tovrstne preiskave uporabila kot podlago za omejevanje določenih pravic ali spodkopavanje obstoječih sistemov pod krinko boja proti korupciji. Nova struktura znotraj ministrstva za pravosodje bo po navedbah uradnih virov osredotočena izključno na odkrivanje finančnih in drugih oblik sistemskih goljufij. Pobuda odraža širšo strategijo Bele hiše, ki želi s centralizacijo preiskovalnih organov povečati učinkovitost pregona, hkrati pa vzpostaviti strožji nadzor nad porabo proračunskih sredstev in izvajanjem zveznih programov.

Demokratska senatorka slovenskih korenin Amy Klobuchar je resno preučevala možnost kandidature za položaj guvernerke ameriške zvezne države Minnesota. Odločitev je sledila ponedeljkovi najavi sedanjega guvernerja Tima Walza, da se ne bo potegoval za tretji mandat na čelu te zvezne države. Viri blizu senatorke so potrdili, da Klobucharjeva prejema številne pozive k vstopu v tekmo za izpraznjeni guvernerski stolček. Klobucharjeva, ki v ameriškem senatu zastopa Minnesoto že od leta 2007, velja za eno najvplivnejših demokratskih političark v regiji. Odločitev guvernerja Walza, da se umakne iz tekme za ponovno izvolitev, je v tamkajšnjem političnem prostoru odprla prostor za nove kandidate. Čeprav senatorka uradne napovedi še ni podala, so njeni sodelavci sporočili, da se na pobude odziva resno in pretehtava svoje možnosti za prihodnje politično delovanje na ravni zvezne države.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija v primeru ameriškega zavzetja Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske, ne bi neposredno posegala v spore ali vojne. Poudaril je, da bi Srbija v takšnem primeru sicer zagovarjala spoštovanje mednarodnega javnega prava in ozemeljske celovitosti, vendar bi se vzdržala ostrih izjav. Vučić je ob tem izpostavil dvojna merila mednarodne skupnosti glede vprašanja suverenosti. Kritično se je odzval na retoriko tistih, ki se zdaj sklicujejo na Ustanovno listino Združenih narodov, medtem ko so v preteklosti po njegovih besedah ravnali drugače v primeru srbskih državnih interesov. Njegove izjave so usmerjene v poudarjanje srbske nevtralne drže in opozarjanje na nedoslednost velesil pri uporabi načel mednarodnega prava.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi načrtovane prenove plesne dvorane v Beli hiši, ki jo nasprotniki označujejo kot simbol korupcije. Prav tako je bil deležen kritik zaradi njegovega revizionističnega pogleda na dogodke 6. januarja 2021, ki jih mnogi opisujejo kot napad na ameriški Kapitol. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je poskušal pomiriti skrbi glede Trumpovih groženj o zasegu Grenlandije z uporabo davkoplačevalskega denarja za njen nakup.

George Conway, znan kritik Donalda Trumpa in nekdanji soprog svetovalke Kellyanne Conway, je napovedal kandidaturo za sedež v ameriškem kongresu v 12. okrožju New Yorka kot demokrat. Guverner Minnesote Tim Walz je odgovarjal na vprašanja glede odločitve o umiku iz volilne tekme in zatrdil, da ne bo odstopil predčasno in da se bo osredotočil na Minnesoto do konca svojega mandata.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

Zvezni zdravstveni uradniki v Združenih državah Amerike so v ponedeljek napovedali obsežno spremembo urnika cepljenja otrok, s katero so število bolezni, ki se preprečujejo z rutinskimi cepivi, zmanjšali s 17 na 11. Odločitev je bila sprejeta na pobudo ministra za zdravje Roberta F. Kennedyja mlajšega, ki že dlje časa trdi, da otroci ne bi smeli prejemati tolikšnega števila cepiv. Jim O'Neill, vršilec dolžnosti direktorja Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC), je že posodobil uradni seznam priporočenih cepljenj po navodilih predsednika Donalda Trumpa. Strokovnjaki s področja javnega zdravja in pediatri so do te poteze Trumpove administracije izjemno kritični. Dr. Helen Chu, imunologinja z Univerze v Washingtonu, je poudarila, da so nenadne spremembe alarmantne in nepotrebne ter bodo neposredno ogrozile zdravje otrok. Po njenih besedah takšni ukrepi ne bodo povečali zaupanja v cepljenje, temveč bodo povzročili zmedo med starši in dodatno znižali stopnjo precepljenosti. Administracija po drugi strani trdi, da so spremembe namenjene uskladitvi ZDA z drugimi razvitimi narodi in uresničevanju Kennedyjevih dolgoročnih ciljev glede reforme javnega zdravja.

Ameriški spletni vplivnež in zagovornik gibanja MAGA Nick Shirley je v svojih videoposnetkih na platformah YouTube in X sprožil val dezinformacij, ko je lažno obtožil otroške vrtce v Minneapolisu, ki jih upravljajo somalijski priseljenci, finančnih prevar. Shirley je trdil, da so ustanove prazne in da prejemajo državna sredstva brez dejanskega varstva otrok, kar so analitiki in novinarji hitro demantirali kot neutemeljeno in rasistično motivirano teorijo zarote. Njegovi posnetki, ki so dosegli več deset milijonov ogledov, so temeljili na dejstvu, da ga osebje vrtcev zaradi varnostnih protokolov ni spustilo v prostore. Analitičarka Amanda Marcotte je v svojem zapisu za portal Salon poudarila, da Shirleyjevi napadi odražajo širši odpor ameriške skrajne desnice do organiziranega otroškega varstva in žensk na trgu dela. Posebno pozornost je pritegnil vplivnežev nenavaden zagovor na podkastu PBD, kjer je svojo verodostojnost in odpornost proti obtožbam o lažeh poskušal utemeljiti s svojo spolno vzdržnostjo. Po mnenju kritikov takšna retorika kaže na globoko zakoreninjene psihoseksualne strahove in sovražno nastrojenost do priseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike.

Ruska vojska je v ponedeljek, 5. januarja, z brezpilotnimi letalniki napadla ukrajinsko mesto Dnipro, pri čemer so zadeli obrat ameriške družbe Bunge. Po besedah župana Dnipra Borisa Filatova je napad povzročil obsežno materialno škodo in okoljsko nesrečo, saj se je na mestne ulice izlilo približno 300 ton rastlinskega olja. Zaradi razlitja so lokalne oblasti zaprle več prometnih poti, sanacija pa naj bi po prvih ocenah trajala vsaj nekaj dni. Napad na industrijski obrat v lasti ameriškega kapitala poudarja nadaljevanje ruske strategije uničevanja gospodarske infrastrukture v Ukrajini. Incident v Dnipru nima le lokalnega ekološkega vpliva, temveč nosi tudi politično težo zaradi neposredne škode na premoženju podjetja iz Združenih držav Amerike. Interventne službe se trenutno spopadajo z odstranjevanjem viskozne tekočine s cestišč, da bi preprečile nadaljnje prometne nesreče in onesnaženje rečnih poti.

Madžarski premier Viktor Orban je v svojem zadnjem javnem nagovoru zatrdil, da se je z letom 2025 končalo obdobje liberalnega svetovnega reda, ki ga po njegovem mnenju nadomešča doba narodov. Orban je v svojem govoru izpostavil ključne izzive, s katerimi se po njegovem mnenju spopadata Madžarska in celotna Evropa, pri čemer je poudarek dal predvsem vprašanjem energetske suverenosti, migracijam in gospodarskemu razvoju. Ob kritičnem pogledu na trenutno politiko Evropske unije je madžarski predsednik vlade ponovil svoje stališče glede razločevanja med politiko vojne in miru. V istem nastopu je izrazil odobravanje nad ameriškimi operacijami v Venezueli, hkrati pa je institucije v Bruslju ponovno obtožil neučinkovitosti. Njegove izjave nakazujejo na nadaljevanje strategije krepitve nacionalne suverenosti in odmikanja od skupnih evropskih liberalnih vrednot, kar utegne dodatno zaostriti odnose znotraj evropskega bloka.

Komunistična partija Grčije (KKE) je ostro kritizirala grško vlado zaradi nedavnega obsežnega izpada sistemov v letalskem prometu, ki je povzročil t. i. black-out na letališčih po državi. Po mnenju stranke so glavni razlogi za kolaps zastarela infrastruktura in pomanjkanje strokovnega osebja, kar naj bi bila neposredna posledica vladne politike, ki daje prednost dobičku pred varnostjo potnikov in zaposlenih. KKE trdi, da vlada namesto jasnih odgovorov o vzrokih ponuja le prazne obljube o modernizaciji in iskanju krivcev. V izjavi za javnost je tiskovni urad centralnega komiteja KKE poudaril, da so kontrolorji zračnega prometa in drugi letališki delavci že dlje časa opozarjali na kritično stanje sistemov, vendar so bila njihova opozorila prezrta. Stranka meni, da gre za sistemski problem privatizacije in varčevalnih ukrepov, ki ogrožajo osnovno varnostno infrastrukturo v prometnem sektorju. Odziv ministra za infrastrukturo in promet so označili za nezadosten, saj se po njihovem mnenju izogiba prevzemu odgovornosti za slabo upravljanje javnega sektorja.

Glede na rezultate javnomnenjske raziskave poljskega centra CBOS so poljski državljani za najvplivnejša politika leta 2025 izbrali domačega predsednika Karola Nawrockega in predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Nawrocki je na nacionalni ravni prejel podporo 16 odstotkov anketirancev, medtem ko je Trump na mednarodni ravni prepričal 11 odstotkov vprašanih. Rezultati ankete, ki je bila izvedena ob koncu leta, odražajo trenutne politične preference Poljakov v obdobju po poljskih predsedniških volitvah. Poleg vodilnih dveh politikov so anketiranci opazili tudi druge osebnosti, med katerimi se je vidneje uvrstil Grzegorz Braun. Izbira Nawrockega in Trumpa kaže na tesno politično usklajenost in konservativne preference poljskega volilnega telesa v letu 2025. Rezultati prav tako potrjujejo pomen mednarodnih odnosov med Varšavo in Washingtonom, ki so se v preteklem letu krepili skozi javne izmenjave pohval med obema voditeljema, kar je vplivalo na percepcijo javnosti o njunem uspehu.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru pohvalil delo srbskih komunalnih služb pri odstranjevanju snega in zatrdil, da so te pri svojem delu hitrejše od služb v svetovnih prestolnicah, kot so New York, Washington in Berlin. Vučić je poudaril, da se sneg v Srbiji očisti bistveno hitreje in prej kot v omenjenih ameriških in nemških mestih, s čimer je želel izpostaviti operativno sposobnost domače infrastrukture v zimskih razmerah. Izjave predsednika prihajajo v času, ko se Srbija spopada z zimskimi vremenskimi razmerami, Vučić pa jih je uporabil za utrjevanje nacionalne samozavesti glede javnih storitev. Primerjava z New Yorkom je še posebej zanimiva glede na njegove nedavne diplomatske dejavnosti v tem mestu, kjer se je septembra mudil na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Čeprav so njegove trditve namenjene predvsem domači javnosti, odražajo širši trend Vučićeve retorike, ki temelji na primerjavi srbskih dosežkov z najrazvitejšimi državami Zahoda.

Šolski sistem v Minneapolisu bo družinam za en mesec omogočil možnost šolanja na daljavo zaradi dejavnosti zveznih priseljenskih organov v mestu. Vodstvo šolskega okrožja je o svoji odločitvi obvestilo učitelje v četrtek pozno zvečer, potem ko je administracija predsednika Trumpa na območje napotila 2000 agentov za priseljevanje. Možnost učenja prek spleta bo staršem in učencem na voljo do 12. februarja. Začasni načrt predvideva, da bodo učitelji sočasno izvajali pouk v učilnicah za prisotne učence in prek spletnih povezav za tiste, ki bodo ostali doma. Ukrep je neposreden odziv na strah v skupnosti, ki se je stopnjeval po nedavnem tragičnem dogodku, v katerem je zvezni agent ustrelil lokalno prebivalko. Starši in izobraževalci opozarjajo, da so poostreni ukrepi priseljenske službe v ameriških mestih že povzročili opazen upad obiska v šolah. Skupnost v Minneapolisu se trenutno spopada z visoko stopnjo negotovosti, saj prisotnost velikega števila zveznih agentov vpliva na vsakodnevno življenje in dostop do izobraževanja. Šolsko okrožje želi z uvedbo hibridnega modela zagotoviti kontinuiteto izobraževalnega procesa za vse otroke, ne glede na njihov pravni status ali strah pred morebitnimi postopki zveznih oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil nujnost vzpostavitve ameriškega nadzora nad Grenlandijo, ki jo je označil za ključno za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je opozoril, da bi pasivnost Washingtona odprla vrata ruskemu in kitajskemu vplivu na Arktiki. Po njegovih besedah bi ti državi brez ameriškega posredovanja postali neposredni sosedi ZDA na severu, kar je označil za nesprejemljiv scenarij. Izjave so bile podane med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne industrije, kjer so razpravljali o vojaškem posredovanju v Venezueli in prizadevanjih za preusmeritev tamkajšnje proizvodnje nafte v korist ameriškega gospodarstva. Trump je ob tem potrdil, da ZDA trenutno obravnavajo Venezuelo kot zaveznico, vendar je poudaril, da je preprečevanje prisotnosti geopolitičnih tekmecev v regiji in na strateških ozemljih, kot je Grenlandija, prednostna naloga njegove administracije. Najnovejše napetosti so neposredno povezane z dogodki iz začetka januarja, ko so evropski zavezniki in Danska ostro zavrnili Trumpove zahteve po priključitvi otoka. Kljub mednarodnemu nasprotovanju Bela hiša Grenlandijo še naprej opredeljuje kot strateško prioriteto, pri čemer se predsednik sklicuje na nacionalno varnost in preprečevanje širitve vpliva Moskve in Pekinga v arktični regiji.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je v Minneapolis in Saint Paul poslala približno 2000 uslužbencev Ministrstva za domovinsko varnost (DHS), ki bodo izvajali obsežno operacijo pregona nezakonitih migracij in preiskovanja domnevnih sistemskih prevar pri socialnih transferjih. Operacija naj bi po poročanju tujih medijev trajala mesec dni, v njej pa sodelujejo agenti urada za priseljevanje in carine (ICE) ter obmejne straže, vključno s poveljnikom Gregoryjem Bovinom. Povečan pritisk na zvezno državo Minnesota sledi prejšnjim izjavam predsednika Trumpa, ki je kritiziral tamkajšnjo somalsko skupnost in napovedal ostrejše ukrepe. Predstavnica ministrstva Tricia McLaughlin je pojasnila, da so zvezne sile že opravile več kot 1000 aretacij oseb, obtoženih težkih kaznivih dejanj, vključno z umori in posilstvi, vendar podrobnosti o točni razporeditvi enot zaradi varnosti niso razkrili. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti med zvezno oblastjo in lokalnimi skupnostmi v mestih, ki jih vodijo demokrati, saj Trumpova administracija poudarja boj proti kriminalu kot prednostno nalogo svoje notranje politike. Ukrep je povzročil precejšnje vznemirjenje med lokalnim prebivalstvom in zagovorniki človekovih pravic.

Evropska komisija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi širjenja pornografskih globokih ponaredkov mladoletnih oseb, ki jih je ustvarilo orodje umetne inteligence Grok na družbenem omrežju X. Tiskovni predstavnik Komisije je poudaril, da so takšni posnetki nezakoniti, odvratni in v Evropski uniji nimajo mesta. Francosko pravosodje je v povezavi z omenjenimi vsebinami že sprožilo uradno preiskavo, saj so se ponaredki hitro razširili po spletni platformi v lasti Elona Muska. Evropska unija zadevo obravnava z največjo stopnjo resnosti, zlasti v luči Akta o digitalnih storitvah (DSA), ki platformam nalaga strogo odgovornost za odstranjevanje nezakonitih vsebin in preprečevanje sistemskih tveganj. Primer poudarja naraščajoče težave, s katerimi se organi pregona in zakonodajalci srečujejo pri nadzoru generativne umetne inteligence, ki omogoča hitro in preprosto ustvarjanje realističnih, a zlonamernih vsebin. Bruselj zdaj preučuje ukrepe, s katerimi bi platformo X prisilil k učinkovitejšemu moderiranju in zaščiti najranljivejših uporabnikov.

Obrambni minister Pete Hegseth je napovedal uradni opomin senatorju Marku Kellyju zaradi njegove udeležbe v videoposnetku, ki poziva vojake k neupoštevanju ukazov. Dva republikanska senatorja sta izrazila zaskrbanost glede ukrepa proti Kellyju. Konzervativni analitik pa je obsodil poskus ustrahovanja s strani Trumpove administracije kot "neroden".

Zohran Mamdani, član skupščine iz Queensa, je ob polnoči zaprisegel kot župan New Yorka. Pri zaprisegi je uporabil stoletja star Koran. Slovesnost je potekala na postaji podzemne železnice, praznovanje pa se bo nadaljevalo tudi na novoletni dan. Njegova ekipa načrtuje dve ločeni zaprisegi. Mamdani naj bi bil prelomni kandidat, od katerega mnogi pričakujejo transformativne spremembe.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno stopnjeval napetosti v mednarodni trgovini z napovedjo možnega povišanja carin na indijsko blago. Razlog za morebitne nove omejitve je indijsko vztrajanje pri nakupih ruske nafte, kar Washington vidi kot neskladje s svojo zunanjo politiko in prizadevanji za mir v Ukrajini. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike zaradi njegove carinske politike postale močnejše in bolj spoštovane, hkrati pa je Indijo pozval k omejitvi nakupov energentov iz Rusije. Predsednik je v ponedeljek objavil, da bodo skupni prihodki iz naslova carin presegli 600 milijard dolarjev. Po njegovih besedah ta sredstva krepijo ameriško gospodarstvo, ki po nekaterih kazalnikih presega ostale države skupine G7. Kljub optimizmu administracije pa kritiki in nekateri kmetijski sektorji opozarjajo na negativne posledice trgovinskih vojn, zlasti na povračilne ukrepe drugih držav, ki bi lahko prizadeli ameriški izvoz in povečali stroške za domače potrošnike.

Vodja urada Zveznega preiskovalnega urada (FBI) v New Yorku Christopher Raia je bil imenovan na položaj namestnika direktorja agencije. Raia, ki bo na drugem najpomembnejšem položaju v uradu nadomestil Dana Bongina, bo opravljal funkcijo operativnega vodje vsakodnevnih dejavnosti. Njegovo imenovanje s strani direktorja Kasha Patela označuje vrnitev h koreninam agencije, saj bo operacije ponovno vodil karierni agent z dolgoletnimi izkušnjami v biroju. Raia se je FBI-ju pridružil leta 2003, pred tem pa je služil kot častnik obalne straže. Skozi svojo več kot dve desetletji dolgo kariero se je Raia spopadal s preiskavami nasilnega kriminala, preprodaje drog in delovanja tolp, kasneje pa je prevzel vodenje protiterorističnih in nacionalnovarnostnih oddelkov. Pred prihodom na čelo newyorškega urada aprila lani je deloval kot visoki uradnik za protiterorizem na sedežu agencije v Washingtonu. Med njegove vidnejše naloge spada vodenje odziva na smrtonosni napad s tovornjakom v New Orleansu, ki se je zgodil na novo leto prejšnjega leta. Zamenjava na vrhu se dogaja po odhodu Dana Bongina, ki se je na položaju namestnika soočal z notranjimi napetostmi in težavami pri vodenju operacij. Bongino je položaj zapustil po manj kot letu dni, kar je odprlo pot za imenovanje Raie, ki uživa ugled znotraj agencije. Imenovanje je v petek potrdil tiskovni predstavnik FBI, s čimer se stabilizira vodstvena struktura ene najpomembnejših obveščevalnih in varnostnih služb na svetu.

Najnovejša raziskava ekonomistov z univerz Yale in Columbia, naslovljena »Ruling for the Rich«, je razkrila, da Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike v zadnjih desetletjih vse pogosteje razsoja v korist bogatejših strank. Analiza 1.782 primerov od leta 1950 dalje kaže na globoko polarizacijo sodišča, pri čemer so sodniki, ki so jih imenovali republikanski predsedniki, v 70 odstotkih primerov zavzeli stališča, ki koristijo premožnim. To je v močnem kontrastu s sodniki, ki so jih imenovali demokrati, ki so v istem obdobju v prid bogatih glasovali v 35 odstotkih primerov. Ugotovitve potrjujejo opozorila liberalne sodnice Ketanji Brown Jackson, ki je že v preteklosti izpostavila nevarnost dojemanja sodišča kot institucije, ki služi zgolj kapitalskim interesom. Študija poudarja, da se je trend začel izrazito krepiti v zadnjih desetletjih, medtem ko v sredini prejšnjega stoletja statističnih razlik med sodniki različnih političnih polov glede na premoženjski status strank praktično ni bilo. Poleg tega se sodišče pripravlja na odločanje v primeru National Republican Senatorial Committee proti Zvezni volilni komisiji, ki bi lahko dodatno sprostil omejitve pri financiranju političnih kampanj. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna odprava omejitev koordinacije med strankarskimi odbori in kandidati še povečala vpliv najbogatejših donatorjev na ameriški politični proces. Strategi obeh političnih polov se že pripravljajo na morebitne nove razmere, ki bi lahko korenito spremenile način financiranja televizijskih in digitalnih oglasov ter celotno operativno strategijo volilnih kampanj, kar bi še dodatno utrdilo moč kapitala v zakonodajnem procesu.

Najnovejše javnomnenjske raziskave v zvezni državi New Hampshire kažejo, da se republikanska stranka v boju za sedež v zveznem senatu na novembrskih vmesnih volitvah sooča z zahtevnim položajem. Čeprav so nekatere lokalne tekme ostale tekmovalne, podatki razkrivajo, da bi bilo osvajanje izpraznjenega senatorskega mesta za republikance v trenutnih okoliščinah težko dosegljivo. Rezultati anket namreč kažejo na izrazito nizko podporo Donaldu Trumpu, ki je v tej zvezni državi padla na 32 odstotkov. Demokratska stranka ohranja prednost predvsem zaradi upada priljubljenosti ključnih republikanskih osebnosti na nacionalni ravni, kar močno vpliva na razpoloženje volivcev v New Hampshiru. Analitiki ocenjujejo, da so trenutne številke med najslabšimi za republikansko stranko v zadnjem obdobju, kar otežuje njihove načrte za prevzem nadzora nad senatom. Kljub temu obe strani vstopata v sklepno fazo kampanje z močno mobilizacijo baze, vendar trendi trenutno favorizirajo demokratske kandidate.

V zvezni državi Severna Karolina je 36-letni Ryan Camacho, moški z obsežno kriminalno preteklostjo, med vlomom v stanovanjsko hišo do smrti pretepel 57-letno učiteljico Zoe Welsh. Do napada je prišlo v mestu Raleigh v jutranjih urah, ko je žrtev še po telefonu poklicala nujno pomoč, vendar je kasneje v bolnišnici podlegla hudim poškodbam. Osumljenec, ki je bil po poročanju lokalnih medijev v preteklosti deležen ugodnih dogovorov o priznanju krivde kljub dve desetletji dolgemu seznamu kaznivih dejanj, je trenutno v priporu brez možnosti varščine, obtožen pa je umora in vloma. Isti četrtek sta bila v mestu Baton Rouge v Louisiani zabeležena še dva ločena strelska incidenta, povezana z nasiljem v družini. V prvem primeru je bila ubita 18-letna Kassidy Jackson, ki se je sprla s svojo nekdanjo partnerko, 19-letno Pauliso Banks. Banksova se je po dogodku sama predala policiji. V drugem incidentu na nasprotnem koncu mesta je bil v pretepu ubit 27-letni moški Alfred Webster Hyams, pri čemer je bila v času streljanja v neposredni bližini njegova nekdanja partnerka. Policija v obeh primerih še preiskuje natančne okoliščine sporov. Dogodki znova sprožajo razprave o neučinkovitosti pravosodnega sistema pri obravnavi povratnikov ter o pereči problematiki nasilja v družini. Zagovorniki žrtev nasilja ob tem opozarjajo na pomen pomoči pri izstopu iz nevarnih partnerskih zvez, medtem ko policijski načelniki poudarjajo, da kriminalna dejanja ne bodo tolerirana. Napadi se odvijajo v širšem kontekstu povečanega števila strelskih incidentov po celotni državi, ki v zadnjem obdobju zaznamujejo ameriški vsakdan.

Združene države Amerike so po poročanju časnika The New York Times začele zmanjševati obseg svojih sil v Karibskem morju in premestile dve ključni vojni ladji na območje severno od Kube. Operacija vključuje premik dvoživnih transportnih plovil USS Iwo Jima in USS San Antonio, kar hkrati pomeni zmanjšanje števila ameriških vojakov v regiji za približno 3.000 oseb. Po tej reorganizaciji bo v karibskem bazenu ostalo približno 12.000 pripadnikov ameriške vojske. Ta strateška prerazporeditev sil sledi obsežni vojaški operaciji, ki je bila izvedena 3. januarja in v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Odločitev za umik dela flote in vojaštva kaže na prehod iz faze aktivnega posredovanja v fazo stabilizacije oziroma strateškega nadzora iz oddaljenejših točk. Premik plovil proti severu Kube bi lahko služil tudi kot nov signal regionalnim akterjem v času spremenjenih varnostnih razmer. Analitiki ocenjujejo, da Washington s to potezo poskuša optimizirati svoje vire v latinskoameriški regiji, potem ko je bil dosežen eden glavnih operativnih ciljev glede Venezuele. Čeprav se skupno število vojakov zmanjšuje, ZDA ohranjajo znatno vojaško moč v regiji, ki omogoča hiter odziv na morebitne nove krize v Srednji ali Južni Ameriki. Uradni Pentagon premikov še ni podrobno komentiral, vendar viri znotraj vojske potrjujejo novo razporeditev sil.

V Združenih državah Amerike obeležujejo peto obletnico dogodkov 6. januarja 2021, ki jih kritiki označujejo za enega najbolj sramotnih dni v ameriški zgodovini. Posebni tožilec Jack Smith je pred odborom za pravosodje predstavniškega doma pričal, da so preiskave potrdile načrtovan poskus Donalda Trumpa za razveljavitev izidov volitev leta 2020 in preprečitev mirnega prenosa oblasti. Kljub resnim obtožbam Trump ostaja na prostosti, predvsem zaradi odločitve vrhovnega sodišča o predsedniški imuniteti, ki je ustavila kazenski pregon sedaj ponovno izvoljenega predsednika. Hkrati so ameriško javnost razdelile nedavne akcije Trumpove administracije v tujini, predvsem aretacija in izročitev venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Kritiki v oddaji The View, med njimi nekdanja tožilka Sunny Hostin, so dejanje označili za nezakonito ugrabitev in piratstvo, ki krši mednarodno pravo, saj kongres ni uradno napovedal vojne Venezueli. Dogajanje odseva globoko politično polarizacijo v državi, kjer se prepletajo vprašanja ustavne legitimnosti domačih procesov in agresivne zunanje politike administracije, ki ponovno zaseda Belo hišo.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je uradno obtožil Združene države Amerike in Izrael neposrednega vmešavanja v notranje zadeve države ter podpihovanja množičnih protivladnih protestov, ki trenutno pretresajo Iran. Aragči je med obiskom v Libanonu poudaril, da so nemiri posledica tujega posredovanja, in označil poskuse destabilizacije države za neuspešen eksperiment. Po njegovih besedah sta Tel Aviv in Washington neposredno vpletena v organizacijo uličnih protestov, ki so sprva izbruhnili zaradi gospodarskih težav. Izraelska stran je medtem zavzela nasprotno stališče; izraelski veleposlanik v Indiji Reuven Azar je izjavil, da protesti odražajo globoko in dolgo potlačeno jezo iranskega ljudstva do verskih oblasti. Izrael trdi, da si prebivalci Irana želijo svobode, hkrati pa so se v javnosti pojavile izjave nekaterih izraelskih ministrov o delovanju njihovih agentov znotraj iranskega ozemlja. Te trditve so dodatno zaostrile retoriko med državama, saj Teheran te dejavnosti vidi kot potrditev svojih obtožb o tuji sabotaži. Napetosti se stopnjujejo v času, ko Iran poudarja svoje vojaške zmogljivosti in zavezništvo z gibanjem Hezbolah kot ključna dejavnika za odvračanje morebitne vojne. Iranski uradniki trdijo, da so vojaške sile pripravljene na obrambo suverenosti, medtem ko mednarodni opazovalci opozarjajo na nevarnost širitve konfliktov v regiji, če se bodo obtožbe o neposrednem vojaškem ali obveščevalnem vmešavanju nadaljevale.

Teheran in Caracas sta v zadnjem obdobju močno okrepila strateško in geopolitično sodelovanje, ki temelji predvsem na prenosu iranske vojaške tehnologije v Južno Ameriko. Po najnovejših poročilih se je iranska strategija širjenja t. i. osi upora razširila na venezuelska tla, kjer so identificirali proizvodne zmogljivosti za iranska brezpilotna letala. Takšen razvoj dogodkov predstavlja neposreden izziv ameriškim varnostnim interesom v regiji in potrjuje tesno povezanost obeh držav pod pritiskom mednarodnih sankcij. Vojaško partnerstvo med državama omogoča Iranu vzpostavitev strateškega uporišča na zahodni polobli, medtem ko Venezuela pridobiva napredno oborožitev za utrditev lastnega režima. Analitiki opozarjajo, da so ta prizadevanja kljub ameriškim poskusom izolacije obeh držav dobila nov zagon. Razkritja o proizvodnji dronov v Venezueli kažejo na neuspeh dosedanjih diplomatskih in gospodarskih pritiskov, ki so bili namenjeni omejevanju vojaškega vpliva Teherana izven Bližnjega vzhoda.

Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve Združenih držav Amerike je v okviru novih prehranskih smernic opustilo petintridesetletno prakso določanja strogih omejitev dnevnega uživanja alkohola. Dr. Mehmet Oz je ob predstavitvi pojasnil, da so dosedanja priporočila, ki so moškim svetovala največ dve pijači, ženskam pa eno pijačo na dan, nadomestili s splošnim pozivom k zmernosti. Odločitev naj bi sledila intenzivnemu lobiranju alkoholne industrije, katere letna globalna prodaja je ocenjena na približno 1.200 milijard dolarjev. Po navedbah nekaterih virov je Trumpova administracija zavrnila osnutek predloga, ki bi prvotne omejitve celo prepolovil. Kritiki opozarjajo, da so trditve o pomanjkanju raziskav na tem področju netočne, vendar uradna politika sedaj poudarja socialni vidik uživanja alkohola kot sredstva za povezovanje. Dr. Oz je izpostavil, da alkohol deluje kot sredstvo za druženje, in se pri tem skliceval na t. i. modra območja po svetu, kjer ljudje kljub občasnemu pitju dosegajo visoko starost. Kljub spremembam uradne politike v ZDA se trendi v sosednji Kanadi gibljejo v nasprotno smer. Podatki kažejo, da vse več mladih Kanadčanov, zlasti v mestih, kot je Toronto, opušča alkohol in posega po brezalkoholnih alternativah. Sprememba ameriške politike predstavlja pomemben odklon od dolgoletnih zdravstvenih standardov. Medtem ko uradniki poudarjajo svobodo izbire in socialne koristi, zdravstvena stroka izraža zaskrbljenost zaradi vpliva industrije na javnozdravstvene smernice. Razkorak med državno politiko in dejanskimi trendi potrošnje med mladimi nakazuje na spreminjanje družbenega odnosa do alkohola, ki ga zakonodaja v tem primeru ne sledi več v smeri omejevanja, temveč sproščanja.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v petek v Rimu izrazila prepričanje, da Združene države Amerike ne bodo uporabile vojaške sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Ob tem je pozvala h krepitvi vloge zveze Nato v arktični regiji, s čimer bi naslovili varnostne pomisleke ZDA in zagotovili stabilnost na tem strateško pomembnem območju. Premierka je v svojem nagovoru poudarila, da je Arktika postala stičišče geopolitičnih interesov, kjer se prepletajo gospodarske ambicije in varnostna tveganja. Po njenih besedah bi moralo severnoatlantsko zavezništvo delovati kot osrednji koordinator varnostne politike na severu, s čimer bi preprečili enostranske poteze posameznih velesil in ohranili mednarodni pravni red. Izjave Melonijeve prihajajo v času povečanih napetosti glede naravnih virov in plovnih poti, ki se odpirajo zaradi taljenja ledu. Italija, ki si prizadeva za aktivnejšo vlogo znotraj zavezništva Nato, s temi stališči utrjuje svojo pozicijo zagovornice multilateralizma v okviru čezatlantskega sodelovanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ponovno ostro posvaril iranske oblasti pred morebitnim nasilnim zatrtjem protestnikov, ki že drugi teden zapored na ulicah izražajo nezadovoljstvo. Trump je poudaril, da Združene države Amerike pozorno spremljajo dogajanje, in napovedal resne posledice, če bi režim zoper civiliste uporabil smrtonosno silo. Grožnja je odziv na stopnjevanje napetosti in strah mednarodne javnosti pred krvavim obračunom z demonstranti. Iransko pravosodje je v odgovor na mednarodne pritiske in notranje nemire napovedalo, da do udeležencev shodov, ki jih označujejo za izgrednike, ne bo prizanesljivosti. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranske varnostne sile po ukazu vrhovnega voditelja skušajo vzpostaviti red, medtem ko Trumpova administracija ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja v podporo protestnikom, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Teheranom.

Obrambni minister Pete Hegseth je sprožil upravni postopek proti demokratskemu senatorju Marku Kellyju zaradi njegovega sodelovanja v videoposnetku, v katerem je s še petimi demokrati opozarjal pripadnike ameriške vojske, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Hegseth je Kellyju izdal uradni opomin in ukazal mornarici, naj preveri njegov čin in pokojnino. Ukrep je sprožil razpravo o političnem vplivu na vojsko.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuelska vlada je obsodila napade in obtožila ZDA agresije zaradi venezuelskega bogastva. Nicolás Maduro je ZDA obtožil vojaškega napada na Venezuelo.

V Atenah se je z zaslišanjem Marie Marangeli, nekdanje tajnice nekdanjega podpredsednika družbe Novartis Hellas Konstantinosa Frouzisa, nadaljevalo sojenje na drugi stopnji v odmevni zadevi Novartis. Marangelijeva, ki je v preteklosti pričala kot zaščitena pričevalka pod psevdonimom 'Aikaterini Kelesi', je pred sodiščem prvič javno potrdila, da je za svoje pričevanje o spornih praksah farmacevtskega giganta prejela finančno nagrado s strani ameriških pravosodnih organov. Sodišču je pojasnila, da so jo ameriške oblasti ocenile za verodostojno pričo, medtem ko se v Grčiji sooča s pravnim pregonom zaradi domnevno lažnega pričanja. Obtoženka je v svojem zagovoru poudarila, da se počuti krivično obravnavano s strani grškega pravosodja, ki jo je na prvi stopnji obsodilo na 33 mesecev zapora s triletno preizkusno dobo. Vztrajala je pri svojih prvotnih navedbah o podkupovanju grških politikov, čeprav te obtožbe v preiskavah niso bile potrjene. Marangelijeva je izpostavila neskladje med mednarodnim priznanjem njenih informacij in domačo obsodbo, pri čemer je izrazila pričakovanje, da bo pritožbeno sodišče sprejelo pravično odločitev in upoštevalo njeno vlogo pri razkritju neustreznih praks v farmacevtski industriji.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi ostro zavrnilo dejanje župana New Yorka Zohrana Mamdanija, ki je poslal pismo zaprtemu indijskemu aktivistu Umarju Khalidu. Tiskovni predstavnik ministrstva Randhir Jaiswal je poudaril, da bi se morali javni predstavniki vzdržati posegov v zadeve drugih držav in spoštovati neodvisnost tujih sodnih sistemov. Mamdani je pismo napisal po decembrskem srečanju s Khalidovimi starši v Združenih državah Amerike, v javnost pa je prišlo v začetku januarja po objavi na družbenih omrežjih. Aktivist Umar Khalid je v indijskem priporu brez sojenja že več kot pet let, kar v mednarodni skupnosti sproža številne polemike glede človekovih pravic in svobode govora. Indijska vlada vztraja, da gre za notranjepolitično vprašanje in da so tovrstna pisma tujih uradnikov neprimerna oblika pritiska na njihovo pravosodje. Jaiswal je Mamdanija neposredno pozval, naj se raje posveti svojim odgovornostim v New Yorku, namesto da komentira pravosodne postopke v Indiji. Incident predstavlja nov vrhunec napetosti med indijsko administracijo in zahodnimi kritiki, ki opozarjajo na krčenje demokratičnih standardov pod trenutno oblastjo. Kljub mednarodnim opozorilom Indija ohranja neomajno držo glede obravnave političnih aktivistov in zavrača kakršnokoli vmešavanje v svoje pravne postopke, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose z določenimi predstavniki v Združenih državah Amerike.

Zohran Mamdani je ob začetku novega leta uradno postal župan New Yorka. Kot mlad, levi politik in nasprotnik Trumpa želi dokazati sposobnost levice za vodenje mesta. Pričakujejo se politični konflikti zaradi njegovih ambicioznih načrtov.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene ukrepati, če bo Iran ubil več protestnikov, in dodal, da je Washington pripravljen na odziv. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo celotno regijo.