Direktor ameriškega zveznega urada FBI Kash Patel je v nedeljo napovedal, da bo urad v zvezno državo Minnesoto napotil dodatne vire za razbitje obsežnih mrež finančnih goljufij. Patel je poudaril, da so trenutno odkriti primeri v tej zvezni državi le vrh ledene gore v širšem kontekstu zlorab javnih in zasebnih sredstev. Operacija predstavlja del širše strategije novega vodstva FBI, ki pod vodstvom Patela daje prednost pregonu sistemske korupcije in goljufij, ki neposredno škodujejo davkoplačevalcem. Preiskava v Minnesoti se osredotoča na večje sheme, ki vključujejo pranje denarja in krajo identitete. Po besedah direktorja Patela bo FBI tesno sodeloval z lokalnimi organi pregona, da bi identificiral vse vpletene akterje. Ta odločen pristop sledi obdobju notranjih pretresov v agenciji, ki so jih zaznamovale zamenjave v vrhu in obtožbe o preteklih nepravilnostih pri delovanju urada v političnih procesih.

Ameriško pravosodno ministrstvo je razkrilo, da razpolaga z okoli 5,2 milijona strani dokumentov, povezanih s pokojnim obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom, ki jih še ni pregledalo ali objavilo. Ministrstvo je s tem zamudilo zakonski rok, ki ga je določil zakon o preglednosti datotek Epstein, sprejet lanskega novembra. Zakon je zahteval objavo vseh nerazvrščenih zapisov in komunikacij do 19. decembra, vendar je ministrstvo do tega datuma objavilo le približno 100.000 strani, kar predstavlja manj kot dva odstotka celotnega inventarja. Zaradi obsežnih zamud in obtožb o nezakonitem prikrivanju informacij se v ameriškem kongresu že krepijo pritiski. Republikanski poslanec Thomas Massie in demokrat Ro Khanna vodita razprave o morebitni uveljavitvi postopka zaradi žalitve kongresa zoper pravosodno ministrico Pam Bondi. Ministrstvo je v odziv na kritike začelo pospešeno zbirati skupino 400 pravnikov, ki bi se posvetili izključno pregledovanju dokumentacije. Primer Jeffreyja Epsteina še naprej sproža vprašanja o vpletenosti visokih političnih in družbenih osebnosti, saj so bili v prejšnjih objavah omenjeni posamezniki, kot je nekdanji predsednik Bill Clinton.

Ameriško ministrstvo za pravosodje še ni zaključilo pregleda 5,2 milijona strani dokumentov, povezanih s primerom Jeffreyja Epsteina. Za obdelavo gradiva je angažiranih štiristo dodatnih pravnikov.

Po razkritju obsežnih goljufij v Minnesoti, povezanih s shemami zlorabe zveznih sredstev, se je okrepila politična polarizacija. Republikanci, zavezniki Donalda Trumpa, so se osredotočili na Minnesoto, medtem ko je newyorška novinarka Mara Gay trdila, da preiskave predstavljajo politično motivirano iskanje grešnega kozla v somalski skupnosti. Podjetje moža Ilhan Omar se je znašlo pod drobnogledom, zaradi česar je z njihove spletne strani odstranilo imena. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je objavilo video posnetke preiskave, kar je sprožilo posmeh.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v pričanju pred kongresom izjavil, da se napad na Kapitol 6. januarja ne bi zgodil brez Donalda Trumpa. Republikanci so objavili transkript in video zapisa Smithovega zaslišanja o preiskavah Trumpa, kar je sprožilo odzive Trumpovih podpornikov.

Ameriško pravosodno ministrstvo je sporočilo, da se bo objava preostalih dokumentov iz kazenske preiskave pokojnega finančnika in obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina verjetno zavlekla do konca januarja prihodnjega leta. Po navedbah ministrstva je bilo odkritih dodatnih 5,2 milijona strani gradiva, ki jih morajo preiskovalci še pregledati, preden postanejo dostopni javnosti. Ta zamuda pomeni, da ministrstvo ne bo moglo izpolniti prvotnega roka, ki ga je kongres postavil za 19. december. Zaradi ogromnega obsega na novo odkritih strani so uradniki pravosodnega ministrstva poudarili, da je temeljit pregled nujen za zaščito občutljivih podatkov in zasebnosti vpletenih oseb, ki niso bile neposredno obtožene. Primer Epstein še naprej buri duhove v ameriški in svetovni javnosti, saj so bili v preteklosti z njim povezani številni vplivni posamezniki iz sveta politike, gospodarstva in zabavne industrije. Pričakuje se, da bodo novi dokumenti osvetlili delovanje njegovega omrežja in morebitne povezave z drugimi osebami, vendar bo na te podrobnosti treba počakati vsaj do konca januarja 2025.

Odbor za pravosodje predstavniškega doma ameriškega kongresa je objavil celoten prepis in videoposnetek pričanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha, ki je decembra več kot osem ur odgovarjal na vprašanja o zveznih preiskavah proti Donaldu Trumpu. Smith je med zaslišanjem poudaril, da do vdora v Kapitol 6. januarja 2021 ne bi prišlo brez delovanja takratnega predsednika Trumpa, ki je po njegovih besedah aktivno spodkopaval zaupanje v izide volitev. Pričanje je potekalo v napetem političnem vzdušju, kjer so republikanski člani odbora Smithu očitali politično motiviran pregon. Posebni tožilec je v svojem zagovoru pojasnil, da so bile preiskave glede ravnanja s tajnimi dokumenti in poskusov razveljavitve volitev v letu 2020 utemeljene na dokazih in spoštovanju pravne države. Izpostavil je, da je bila njegova naloga zaščititi integriteto ameriških institucij, kljub vztrajnim kritikam Trumpovih podpornikov v kongresu. Objava teh gradiv omogoča javnosti vpogled v podrobnosti postopkov, ki so zaznamovali ameriško politično in pravno krajino v zadnjem letu. Smith je ob tem ponovil, da so bila njegova dejanja v skladu s pooblastili ministrstva za pravosodje.

Ameriško ministrstvo za pravosodje (DOJ) je objavilo načrt za pregled in postopno razkritje obsežne zbirke dokumentov, povezanih s pokojnim obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Po navedbah ministrstva ekipa odvetnikov in agentov zveznega preiskovalnega urada FBI pregleduje približno pet milijonov strani gradiva, da bi zagotovili transparentnost ob hkratnem varovanju identitete žrtev. Administracija predsednika Donalda Trumpa je sporočila, da njihovo pravno osebje neprekinjeno pripravlja dokumentacijo za naslednjo fazo objave. Postopek razkritja sledi nedavnim objavam več tisoč dokumentov, ki so vsebovali fotografije, videoposnetke in zapise o poletih, kar je v javnosti sprožilo ugibanja o vpletenosti vplivnih posameznikov. Trenutna prizadevanja ministrstva so usmerjena v redakcijo občutljivih podatkov pred javno objavo. Ta poteza prihaja v času povečanega pritiska javnosti po popolnem razkritju mreže sodelavcev pokojnega finančnika, ki je leta 2019 storil samomor v zveznem zaporu.

Zvezni sodnik Fernando M. Olguin je v soboto zavrgel obtožnico proti Carlitosu Ricardu Pariasu, priljubljenemu ustvarjalcu vsebin na platformi TikTok in novinarju, ki so ga oktobra v Los Angelesu ustrelili agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Sodnik je odločitev utemeljil s kršitvami ustavnih pravic, saj zvezne oblasti Pariasu med bivanjem v priporu niso omogočile dostopa do odvetnikov, kar mu je preprečilo pripravo na sojenje. Poleg tega vlada ni spoštovala sodnega roka za predložitev posnetkov telesnih kamer, ki so bili ključni za razjasnitev okoliščin streljanja. Incident se je zgodil med prometno kontrolo, za katero so agenti ICE sprva trdili, da je potekala po standardnih postopkih. Obtožnica je Pariasa bremenila napada, saj naj bi z vozilom agresivno pospešil proti agentom. Vendar pa je ameriški tožilec Bill Essayli neposredno nasprotoval tem trditvam z razkritjem, da so agenti vozilo blokirali, kar ni del običajnega postopka. Poročila navajajo, da je agent ICE med poskusom aretacije razbil okno vozila, pri čemer se je orožje sprožilo, krogla pa je zadela Pariasa in se nato odbila v namestnika zveznega maršala. Sodnik Olguin je obtožnico zavrgel s trajnim učinkom, kar pomeni, da vlada proti Pariasu ne more ponovno vložiti istih obtožb. Tožilstvo je napovedalo možnost pritožbe, saj se ne strinja z ugotovitvami sodišča.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo, da mora pred objavo pregledati še približno 5,2 milijona strani gradiva, povezanega s pokojnim obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Zaradi izjemnega obsega gradiva bo ministrstvo v proces vključilo približno 400 pravnikov iz štirih različnih uradov, ki bodo dokumentacijo pregledovali do konca januarja. Podatek o obsegu preostalih dokumentov je razviden iz vladnega dokumenta, ki ga je pridobila tiskovna agencija Reuters. Obsežen projekt pregledovanja je neposredna posledica nedavnih odkritij novih dokumentov, ki vključujejo tudi fotografije in videoposnetke. Ministrstvo se spopada z logističnimi izzivi, saj mora pred morebitnim javnim razkritjem zagotoviti ustrezno varstvo podatkov in zaščito identitet žrtev. Objava teh dokumentov bi lahko prinesla nove podrobnosti o Epsteinovih dejavnostih in širšem omrežju vpletenih posameznikov, kar vzbuja precejšnje zanimanje javnosti in politike v Združenih državah Amerike.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo, da mora v okviru preiskave primera Jeffreyja Epsteina pregledati še približno 5,2 milijona strani dokumentacije. Da bi zagotovili učinkovito obdelavo tako obsežnega gradiva, so v postopek vključili 400 pravnikov iz štirih različnih oddelkov ministrstva. Celoten proces pregledovanja naj bi se po trenutnih načrtih zaključil do konca januarja. Najnovejše številke kažejo na znatno razširitev preiskave, saj so nove ocene o količini gradiva močno presegle prvotna pričakovanja. Dokumentacija vključuje spise o Epsteinu in njegovi nekdanji partnerici Ghislaine Maxwell. Ministrstvo je v uradnem dokumentu priznalo, da so že presegli zakonski rok za objavo dokumentov, ki ga je določil kongres, kar dodatno stopnjuje pritisk na pravosodne organe glede preglednosti celotnega primera in vpletenosti vplivnih posameznikov.

Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Wyoming je v torek razsodilo, da sta zakona o prepovedi splava, vključno s prvo izrecno prepovedjo tabletk za prekinitev nosečnosti v ZDA, v nasprotju z državno ustavo. Sodniki so s štirimi glasovi proti enemu pritrdili edini kliniki za splave v državi in drugim tožnikom, ki so izpodbijali zakonodajo iz leta 2022. Ironično je, da je odločitev temeljila na ustavnem dopolnilu iz leta 2012, ki so ga republikanci takrat uveljavili z namenom blokiranja reforme zdravstvenega sistema nekdanjega predsednika Obame, znanega kot Obamacare. Dopolnilo določa, da ima vsak polnoleten državljan pravico do sprejemanja lastnih zdravstvenih odločitev, kar je sodišče zdaj interpretiralo kot zaščito pravice do splava. Sodba pomeni velik udarec za republikanske prizadevanja v eni najbolj konservativnih zveznih držav, kjer so želeli popolnoma omejiti dostop do postopka, razen v izjemnih primerih posilstva, incesta ali ogroženosti življenja matere. Odločitev je presenetljiva tudi zato, ker so vse sodnike vrhovnega sodišča imenovali republikanski guvernerji, vendar so ti kljub temu sledili pravni precedenci in ustavnim določilom. Ta pravna zmaga zagotavlja, da splav in uporaba abortivnih tablet v Wyomingu ostajata zakonita, medtem ko se drugod po Združenih državah Amerike nadaljujejo ostri politični in pravni spopadi glede reproduktivnih pravic po padcu primera Roe proti Wadu.

Zvezni sodnik David J. Novak je Lindsey Halligan, zvesto zaveznico Donalda Trumpa, pozval, naj v sedmih dneh pojasni svoje ravnanje, potem ko se je v uradnih dokumentih še naprej izdajala za zvezno tožilko, čeprav je bilo njeno imenovanje predhodno razglašeno za nezakonito. Sodnica Cameron McGowan Currie je že novembra 2025 razsodila, da je Ministrstvo za pravosodje ZDA s postavitvijo Halliganove na ta položaj kršilo ustavo, saj so bila Trumpova zaporedna začasna imenovanja v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zaradi njene neustrezne funkcije je sodišče že zavrglo dva odmevna primera, ki ju je Halliganova sprožila proti Trumpovima nasprotnikoma, nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyju in generalni tožilki New Yorka Letitii James. Sodnik Novak, ki ga je sicer imenoval Trump, je opozoril, da bi njeno vztrajanje pri uporabi naziva zvezne tožilke lahko predstavljalo dajanje zavajajočih ali lažnih izjav, kar bi lahko vodilo do disciplinskih postopkov. Primer poudarja stopnjevanje napetosti med sodstvom in izvršilno oblastjo pod Trumpovo administracijo glede vprašanj zakonitosti kadrovanja v pravosodju.

V Združenih državah Amerike je administracija predsednika Donalda Trumpa sprožila vrsto obsežnih pravnih postopkov, ki so usmerjeni tako proti nekdanjim visokim obveščevalnim uradnikom kot proti določenim skupinam priseljencev. Zvezni tožilec Jason Reding Quiñones, ki velja za tesnega zaveznika predsednika Trumpa in pravosodne ministrice Pam Bondi, vodi preiskavo proti nekdanjim vodilnim osebam FBI in obveščevalnih služb, vključno z Johnom Brennanom in Jamesom Clapperjem. Preiskava se osredotoča na njihovo vlogo pri preučevanju ruskega vmešavanja v volitve leta 2016, medtem ko kritiki, kot je nekdanja tožilka Barbara McQuade, opozarjajo na politično motivirano maščevanje brez ustrezne pravne podlage. Hkrati je ministrstvo za domovinsko varnost začelo izvajati revizije državljanstev ameriških državljanov somalijskega porekla zaradi sumov priseljenskih prevar. Pomočnica sekretarja Tricia McLaughlin je potrdila, da lahko ugotovljene nepravilnosti vodijo do odvzema državljanstva oziroma denaturalizacije. Direktor FBI Kash Patel je ob tem napovedal povečanje števila preiskovalcev v Minnesoti, ki velja za središče somalijske skupnosti, zaradi domnevnih zlorab zveznih sredstev. Ti ukrepi odražajo zaostreno politiko Trumpove administracije na področju priseljevanja in notranjega nadzora, kar sproža burne odzive v ameriški pravni in politični javnosti.

V Združenih državah Amerike se stopnjuje politični pritisk zaradi načina ravnanja z dokumentacijo o pokojnem spolnem prestopniku Jeffreyju Epsteinu. Demokratska senatorja Sheldon Whitehouse in Dick Durbin sta na vodjo kabineta Bele hiše Susie Wiles naslovila uradno zahtevo po pojasnilih, kako in pod kakšnimi pooblastili je pridobila dostop do zaupnih datotek še pred njihovo javno objavo. Wilesova je namreč v intervjuju za revijo Vanity Fair priznala, da je dokumente prebrala in potrdila, da se ime predsednika Donalda Trumpa pojavlja na seznamih potnikov Epsteinovega zasebnega letala. Istočasno se Ministrstvo za pravosodje ZDA spopada s kritikami zaradi zamud pri objavi celotnega arhiva, ki ga je kongres zahteval z zakonom. Vodja senatne manjšine Chuck Schumer je napovedal zakonodajne ukrepe proti ministrstvu, ker to ni izpolnilo decembrskega roka za vzpostavitev javno dostopne baze podatkov. Medtem ko namestnik pravosodne ministrice Todd Blanche zamude opravičuje z zaščito identitete žrtev, so se pojavili očitki o nedoslednem prikrivanju imen, pri čemer naj bi bili nekateri domnevni sozarotniki, vključno s princem Andrewom, zaščiteni, medtem ko imena žrtev ostajajo vidna. Politični analitiki ob tem opozarjajo na zaostrovanje odnosov med Trumpom in poslanko Marjorie Taylor Greene, ki trdi, da jo je predsednik pozval k nasprotovanju objavi datotek, da bi zaščitil svoje prijatelje.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi se je znašla pod valom kritik zaradi domnevnega zavlačevanja pri objavi dokumentov, povezanih s pokojnim obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Strokovnjaki in opozicijski politiki opozarjajo, da ministrica s svojim ravnanjem krši zakon o preglednosti datotek Epstein (Epstein Files Transparency Act), ki ga je podpisal predsednik Donald Trump. Zakon zahteva, da Ministrstvo za pravosodje v tridesetih dneh objavi vse nerazvrščene zapise, vendar Bondi po navedbah pravnih strokovnjakov postopek namerno upočasnjuje. Nekdanja zvezna tožilka Joyce Vance je opozorila, da bi se Bondi lahko soočila z resnimi sankcijami, vključno z denarno kaznijo v višini 5.000 dolarjev na dan, če ministrstvo ne bo izpolnilo zakonskih obveznosti. V skrajnem primeru bi ministrica lahko tvegala celo odvzem pravniške licence, podobno kot se je to zgodilo nekdanjemu Trumpovemu odvetniku Rudyju Giulianiju. Kritiki trdijo, da administracija poskuša prikriti določene informacije, medtem ko se v javnosti vrstijo pozivi k popolni transparentnosti glede vpletenosti vplivnih posameznikov v Epsteinove dejavnosti.

Vodja kabineta Bele hiše Susie Wiles se je znašla pod drobnogledom ameriškega senata, potem ko je v javnosti razkrila, da se ime predsednika Donalda Trumpa pojavlja v doslej nerazkritih dokumentih obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Senatorja Sheldon Whitehouse in Dick Durbin sta od Wilesove zahtevala pojasnila, na podlagi katerih pooblastil je imela dostop do teh datotek pred njihovo uradno objavo. Wilesova je v enem od intervjujev priznala, da je prebrala 'Epsteinov dosje' in potrdila Trumpovo prisotnost na manifestih poletov Epsteinovega zasebnega letala. Istočasno je kongresnica Marjorie Taylor Greene navedla, da je Trump burno reagiral na njene napovedi o razkritju imen zlorabnikov iz omenjenih datotek. Po besedah Greenove naj bi jo Trump poklical v njeno pisarno na Capitol Hillu in nanjo vpil, češ da bodo ti dokumenti škodovali njegovim prijateljem. Čeprav je Trump podpisal zakon o objavi vseh dokumentov, povezanih z Epsteinom, njegovo pravosodno ministrstvo še vedno zadržuje določene dele gradiva, kar v političnih krogih sproža obtožbe o prikrivanju informacij in selektivnem objavljanju.

Demokratska kongresnica iz New Jerseyja, LaMonica McIver, je vložila pritožbo na zvezno sodišče, potem ko je bila zavrnjena njena zahteva za opustitev obtožb, ki jih je proti njej sprožila Trumpova administracija. McIverjeva je obtožena napada na organe pregona med protestom pred zasebnim pridržalnim centrom ICE v Newarku v začetku leta. Kongresnica vztraja, da ni storila ničesar nezakonitega in da je le izvajala svojo zakonsko pristojnost za nadzor nad imigracijskimi objekti. V izjavi je poudarila, da se bo borila proti poskusom administracije, da bi utišala nadzor in kritiko. Hkrati se v pravosodnih krogih stopnjuje pritisk na Jeanine Pirro, ki jo je predsednik Donald Trump imenoval za glavno tožilko v Washingtonu D.C. Nekdanji zvezni tožilec Ankush Khardori je pozval k njeni izločitvi iz primera Briana J. Cola, obtoženega nastavitve eksplozivnih naprav pred sedeža obeh večjih političnih strank pred nemiri 6. januarja. Kritiki opozarjajo, da Pirrova zaradi svojih preteklih stališč in tesne povezanosti s Trumpom ne more objektivno voditi primera, ki vključuje politično motivirano nasilje in teorije o volilnih prevarah.

Direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI Kash Patel je napovedal znatno okrepitev preiskovalnih virov v zvezni državi Minnesota po razkritju obsežnih finančnih goljufij. Preiskava se osredotoča na domnevne zlorabe v somalski skupnosti v Minneapolisu, ki naj bi po prvih ocenah vključevale več kot 250 milijonov dolarjev proračunskih sredstev. Patel je v uradni izjavi poudaril, da so dosedanja odkritja le vrh ledene gore in da bo urad preiskal vse razpoložljive sledi, ki so postale širše javno znane po viralnih objavah neodvisnih poročevalcev na družbenih omrežjih. Operacija FBI vključuje napotitev dodatnih agentov in tehnične opreme v regijo, kjer bodo podrobneje preučili tokove denarja, namenjenega socialnim programom. Vodstvo FBI se je za ta korak odločilo po pritisku javnosti in novih dokazih o sistematičnem izkoriščanju zveznih skladov. Preiskovalci se spopadajo z zahtevno nalogo razpletanja mreže podjetij in posameznikov, ki so sodelovali pri nezakonitem prisvajanju javnega denarja, pri čemer Patel obljublja popolno preglednost in strogo uveljavljanje zakonodaje proti vsem odgovornim za oškodovanje davkoplačevalcev.

Oblasti na Havajih zaostrujejo ukrepe proti uporabi prepovedanih ognjemetov po tragični eksploziji, ki je ob lanskem novem letu zahtevala šest življenj, med njimi tudi življenje triletnega dečka. Mike Lambert, direktor oddelka za kazenski pregon na Havajih, je opazil zmanjšanje uporabe prepovedanih ognjemetov po tragediji, vendar oblasti upajo, da bo strožja zakonodaja še dodatno omejila to nevarno prakso.

Nemška farmacevtska družba Bayer je vložila tožbe proti vodilnim proizvajalcem cepiv proti covidu-19, vključno s podjetji Pfizer, BioNTech in Moderna, zaradi domnevne nepooblaščene uporabe tehnologije informacijske ribonukleinske kisline (mRNK). Bayer trdi, da so omenjena podjetja pri razvoju svojih cepiv uporabila tehnološke rešitve, ki jih je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razvila njegova hčerinska družba Monsanto. Tožbe so bile vložene na zveznem sodišču v ameriški zvezni državi Delaware. Jedro spora se nanaša na patente za stabilizacijo mRNK, ki jih je Monsanto prvotno razvijal za uporabo v kmetijstvu oziroma za izboljšanje odpornosti poljščin. Bayer v tožbenih zahtevkih navaja, da so proizvajalci cepiv brez ustreznega dovoljenja ali plačila licenčnin uporabili te specifične znanstvene metode, ki so se kasneje izkazale za ključne pri izdelavi učinkovitih cepiv proti virusu SARS-CoV-2. Po navedbah tožnika so kršitve patentov neposredno vplivale na uspeh in komercialno vrednost cepiv. Predstavniki podjetij Pfizer, Moderna in BioNTech se na obtožbe še niso uradno odzvali, vendar se v industriji pričakuje dolgotrajen pravni spor. Tožba bi lahko imela širše posledice za farmacevtski trg in prihodnji razvoj mRNK terapij, saj se postavlja vprašanje lastništva nad temeljnimi biotehnološkimi procesi. Bayer sicer s tožbo ne želi ustaviti distribucije cepiv, temveč zahteva finančno odškodnino za uporabo svoje intelektualne lastnine.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v decembrskih ustnih zagovorih nakazalo pripravljenost na uveljavitev teorije o enotni izvršni oblasti, kar bi predsedniku Donaldu Trumpu omogočilo večji nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Primer Trump proti Slaughter bi lahko odpravil zakonske zaščite, ki predsedniku preprečujejo poljubno odpuščanje članov neodvisnih komisij in odborov. To bi pomenilo korenit zasuk v ustavnem ravnovesju, ki je bilo vzpostavljeno po aferi Watergate za preprečevanje političnega vmešavanja v izvršne organe. Istočasno se Trumpova administracija spopada z naraščajočimi vprašanji o predsednikovem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti. Po poročilu časnika Wall Street Journal o njegovih znakih staranja in domnevnem dremanju na sestankih je Trump na omrežju Truth Social zatrdil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napake opravil kognitivni test. Analitiki in kritiki opozarjajo na protislovja v uradnih pojasnilih glede njegovih zdravniških pregledov, vključno z zmedo o tem, ali je opravil slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali računalniško tomografijo (CT), ter na opazne modrice na njegovih rokah. Politične napetosti se stopnjujejo tudi znotraj republikanskih vrst, kjer Steve Bannon predsedniku očita prevzemanje zunanjepolitičnih strategij Hillary Clinton glede Irana. Medtem ko se Trump zapleta v javne spore z osebnostmi, kot je George Clooney, se republikanci pripravljajo na vmesne volitve leta 2026, kjer bi lahko ekonomske težave in upadanje podpore ogrozili njihovo prevlado v kongresu. Analitiki ocenjujejo, da bo leto 2026 ključno za zapuščino Trumpovega drugega mandata, saj se sooča z obtožbami o rušenju demokratičnih norm in korupciji pri financiranju kampanj.

Britanske in ameriške oblasti so sprožile kazenske postopke proti posameznikom, vpletenim v nasilne incidente med novoletnimi praznovanji. V kraju Bury v bližini Manchestra je bil 25-letni Anthony Junior Murray obtožen umora 23-letnega Joeja Burtona, ki je zaradi vbodnih ran umrl le pet minut pred polnočjo na silvestrovo. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb Burtonu ni bilo več pomoči, Murray pa bo moral na vprašanja o dogodku odgovoriti pred sodiščem. Istočasno so o nasilju poročali iz ameriške zvezne države Indiana, kjer je policija v mestu Mishawaka ustrelila 55-letnega Stephena Sherwooda. Sherwood, ki je bil leta 1995 že obsojen zaradi umora štiriletnega otroka, se zdaj sooča z novimi obtožbami, vključno s poskusom umora. Dogodki v obeh državah odražajo širši vzorec prazničnega nasilja, ki so ga organi pregona poskušali zajeziti z večjimi policijskimi akcijami in takojšnjimi aretacijami osumljencev.

Zvezno sodišče za južno okrožje New Yorka je uradno vložilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Ameriški tožilci ju bremenijo narko-terorizma in sodelovanja pri mednarodnem tihotapljenju kokaina v Združene države Amerike. Obtožbe temeljijo na navedbah, da je Maduro vodil operacije v sodelovanju z narkokartelom Los Soles, ki naj bi pošiljke prepovedanih drog uporabljal kot orožje za spodkopavanje ameriške nacionalne varnosti. Oblast v Caracasu se je na obtožbe odzvala z izjavo, da je država tarča napadov s strani Združenih držav Amerike. Stopnjevanje pravnega pritiska sledi dolgotrajnim prizadevanjem Washingtona za politično menjavo v Venezueli, pri čemer so ameriški uradniki Madura že predhodno označili za vodjo teroristične organizacije. Vlada v Venezueli vztraja, da gre za politično motiviran pregon, katerega namen je destabilizacija države in strmoglavljenje trenutnega režima, medtem ko tožilstvo v New Yorku napoveduje nadaljnje postopke proti visokim venezuelskim uradnikom.

Preživela žrtev Jeffreyja Epsteina, Danielle Bensky, je javno kritizirala predsednika Donalda Trumpa in njegovo administracijo zaradi neizpolnitve zakonskega roka za objavo vseh vladnih dokumentov, povezanih s primerom pokojnega spolnega prestopnika. Kljub zakonu o preglednosti datotek Epstein, ki je zahteval polno objavo do 19. decembra, se dokumenti v javnosti pojavljajo postopoma, kar Benskyjeva označuje za malomarno in frustrirajoče ravnanje. Medtem se Trumpova administracija sooča z dodatnim pritiskom v senatu, kjer demokratska voditelja Dick Durbin in Sheldon Whitehouse zahtevata pojasnila od vodje kabineta Bele hiše Susie Wiles glede njenega dostopa do teh datotek in morebitne vloge pri njihovi delni objavi. Predsednik Trump je medtem na svoji novoletni zabavi v Mar-a-Lagu pozornost poskušal preusmeriti na domnevne goljufije s socialno pomočjo v Minnesoti, ki naj bi jih izvajali pripadniki somalijske skupnosti. Kritiki ocenjujejo, da gre za načrtno odvračanje pozornosti od razkritij v datotekah Epstein, ki mečejo slabo luč na njegovo preteklo znanstvo s finančnikom. Hkrati se je v pravosodnem postopku pojavil nekdanji posebni tožilec Jack Smith, ki je med zaprtim zaslišanjem v kongresu podvomil o verodostojnosti pričanja ključne priče v preiskavi napada na Kapitol, Cassidy Hutchinson, kar Trumpovi zavezniki interpretirajo kot potrditev svojih stališč o politično motiviranih procesih. Trump naj bi prav tako razmišljal o novih pomilostitvah, ki vključujejo osebe, povezane z mafijo in preiskavo Roberta Muellerja.

Nicolása Madura in njegovo ženo so aretirali v Caracasu in ju prepeljali v New York. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Maduro je na sodišču v New Yorku izjavil, da je nedolžen. V Caracasu potekajo množični protesti njegovih podpornikov, ki zahtevajo njegovo izpustitev. Zelenski se je odzval z ironičnim komentarjem na aretacijo.

Po Trumpovem posredovanju v Venezueli se je cena bitcoina dvignila proti 93.000 dolarjem, saj je Trump opozoril Kolumbijo in Mehiko. Kritiki so opazili Trumpovo zaspanost med tiskovno konferenco o napadu. Intervencija je sprožila razpravo o spremembi režima v Veliki Britaniji, pri čemer nekateri mediji kritizirajo poročanje BBC in Guardiana. Trumpova izjava o "vodenju" Venezuele s strani ZDA je spodbudila zanimanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron. Uvedba izraza "Donroejeva doktrina" za upravičevanje invazije pa je sprožila zaskrbljenost med zavezniki.

Strokovnjak za pravo Stephen Vladeck je opozoril na naraščajočo uporabo 'senčnega registra' pri Vrhovnem sodišču ZDA, kjer sodišče izdaja odločitve brez ustnih obravnav, pojasnil ali pisnih mnenj. Od začetka mandata Donalda Trumpa je sodišče ta postopek uporabilo več kot desetkrat, pogosto v primerih, ki so preizkušali predsednikovo moč, pri čemer je v večini primerov odločilo v Trumpovo korist. Hkrati se zvezni sodni sistem sooča s številnimi pravnimi vprašanji in izzivi politik Donalda Trumpa.

Donald Trump je med skupnim dogodkom s tujim voditeljem napadel Federal Reserve zaradi prenove kampusa in hkrati hvalil svoj načrt za plesno dvorano v Beli hiši. Napovedal je tudi, da bo njegova administracija leta 2026 vsaki ameriški zvezni državi namenila med 147 in 281 milijoni dolarjev za program preoblikovanja podeželskega zdravstva, katerega cilj je izboljšati dostop do oskrbe in kakovost storitev. Poleg tega je Washington Post poročal, da je socialna varnost pod Trumpovim vodstvom v 'nemirih'.

Donald Trump je izjavil, da je goljufija v Kaliforniji, New Yorku in Illinoisu hujša kot v Minnesoti. Te tri države, ki jih vodijo demokrati, so pogoste tarče Trumpove administracije.

Ameriški pravni strokovnjaki in tožilci so začeli podrobno proučevati primer nekdanjega panamskega diktatorja Manuela Noriege, ki bi lahko služil kot ključno vodilo v prihajajoči pravni bitki proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru. Noriega je bil pred več kot tremi desetletji tarča odmevne ameriške operacije, ki se je končala z njegovo aretacijo in sojenjem v Združenih državah Amerike, kar predstavlja redek zgodovinski precedens pregona tuji državi vladajočega voditelja na ameriških tleh. Analitiki poudarjajo, da so izkušnje iz primera Noriega neprecenljive za trenutne tožilce, obrambne odvetnike in sodnike, ki so vključeni v postopek proti Maduru. Čeprav so se mednarodne okoliščine in pravni okviri od devetdesetih let prejšnjega stoletja spremenili, osnovni izzivi glede imunitete državnih voditeljev, pridobivanja dokazov v tujih jurisdikcijah in izvedbe samega procesa ostajajo podobni. Primera obeh voditeljev sta tesno povezana z obtožbami o trgovini z drogami in korupciji, kar Združenim državam Amerike omogoča uveljavljanje svoje jurisdikcije nad tujimi uradniki.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z naraščajočo negotovostjo glede pravočasne razsodbe vrhovnega sodišča v zadevi Louisiana proti Callaisu, ki bi lahko bistveno vplivala na novembrske volitve. Po poročanju medija Politico so znotraj stranke vse glasnejši dvomi, da bo sodišče izdalo odločitev pravočasno za uveljavitev novih volilnih zemljevidov. Razsodba bi potencialno omogočila prerazporeditev volilnih okrajev na način, ki bi zmanjšal vpliv afroameriških in latinskoameriških skupnosti, s čimer bi republikanci pridobili strateško prednost. Strokovnjaki opozarjajo, da se časovno okno za spremembe volilne zakonodaje in tisk glasovnic pred jesenskimi volitvami hitro zapira. Čeprav bi sodišče odločitev lahko sprejelo v kratkem, obstaja velika verjetnost zamika do konca zasedanja v juniju ali juliju. To bi zveznim državam onemogočilo prilagoditev volilnih koledarjev in tehnično izvedbo volitev po novih pravilih, kar bi ohranilo trenutno stanje, ki je za republikance manj ugodno. Analitiki hkrati opozarjajo na širši trend slabljenja institucionalnih varovalk za poštene volitve, kar bi lahko dolgoročno vplivalo tudi na volilne cikle leta 2026. Proces t.i. gerrymanderinga oziroma namensko spreminjanje meja volilnih okrajev po navedbah pravnih strokovnjakov spodkopava odgovornost izvoljenih funkcionarjev in povečuje odtujenost volivcev. Kljub decentraliziranemu ameriškemu volilnemu sistemu, ki velja za odpornega na vmešavanje, bi lahko agresivno strankarsko risanje meja resno ogrozilo preglednost in pravičnost prihodnjih volilnih procesov.

Urednica New York Timesa je izjavila, da Trump 'izgleda šibek', ker se republikanci od njega 'začenjajo odmikati'. Poročali so, da Trump ve, da ne more ponovno kandidirati, a se zdi, da nihče ne želi biti njegov naslednik. Pojavile so se kritike glede njegovega 'osredotočanja' na marmorne naslone za roke za Kennedy Center. Ponovno so izpostavili, da je Trump prekršil pravila obnašanja, mediji pa so znova potvorili resnico.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je od zvezne države Minnesota zahtevalo predložitev podrobnih evidenc o registraciji volivcev zaradi pomislekov glede skladnosti tamkajšnje zakonodaje z zveznimi volilnimi pravili. Oddelek za državljanske pravice se je osredotočil predvsem na sistem t. i. jamstva (angl. vouching), ki posameznikom omogoča, da na dan volitev potrdijo prebivališče drugih oseb, ki se želijo registrirati za glasovanje. Pomočnica generalnega tožilca Harmeet Dhillon je v dopisu poudarila, da bi takšna praksa lahko bila v nasprotju z zveznimi standardi. Zakonodaja v Minnesoti trenutno dovoljuje, da registrirani volivec jamči za do osem drugih oseb, medtem ko lahko uslužbenci domov za starejše občane in drugih skupinskih bivališč jamčijo za neomejeno število svojih stanovalcev. Ministrstvo je od državnega sekretarja Steva Simona zahtevalo vse zapise o registracijah na dan volitev in oddanih glasovih za obdobje zadnjih 22 mesecev, kar vključuje primarne volitve v marcu in splošne volitve v novembru 2024. Zahteva temelji na pooblastilih iz zakona o državljanskih pravicah, ki zveznim oblastem omogoča nadzor nad integriteto volilnih postopkov.

Ameriško ministrstvo za pravosodje (DOJ) je sporočilo, da zaradi izjemno velikega obsega gradiva, ki obsega približno 5,2 milijona strani, ne bo moglo izpolniti roka za objavo vseh dokumentov, povezanih s pokojnim finančnikom in obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Čeprav se je rok, ki ga je določil kongres, iztekel že pred več kot tednom dni, ministrstvo trdi, da za pregled gradiva potrebuje pomoč 400 pravnikov iz štirih različnih oddelkov. Postopek pregleda se bo po njihovih napovedih zavlekel vsaj do konca januarja prihodnjega leta. Zaradi zamude so se že odzvali ameriški zakonodajalci in žrtve Epsteinovih zlorab, ki ministrstvu očitajo pomanjkanje preglednosti in pretirano redigiranje informacij. Kritiki poudarjajo, da nenehno prestavljanje rokov vzbuja sume o namernem prikrivanju ključnih podatkov. Ministrstvo za pravosodje po drugi strani vztraja, da je temeljit pregled nujen za zagotovitev zasebnosti in spoštovanje pravnih postopkov, vendar se pritisk javnosti na institucijo stopnjuje.

Zvezni uslužbenci so vložili pritožbo zoper administracijo predsednika Trumpa zaradi prepovedi kritja zdravstvene oskrbe za potrditev spola. V pritožbi zatrjujejo, da je zavrnitev kritja oskrbe za potrditev spola diskriminacija na podlagi spola in pozivajo kadrovsko službo, da razveljavi politiko.

Sodnik okrožnega sodišča v okrožju Lee, Jeffrey Tickal, je razveljavil obsodbo Brooke Shoemaker iz leta 2020 in odredil novo sojenje. Shoemakerjeva je bila prvotno obsojena na 18-letno zaporno kazen zaradi kemičnega ogrožanja otroka, potem ko je rodila mrtvorojenega otroka, v krvi katerega so našli sledi prepovedanih substanc. Njeni zagovorniki so med postopkom za pridobitev novega sojenja predložili ključne dokaze, ki kažejo, da smrt ploda ni bila posledica uživanja drog, temveč hude okužbe oziroma vnetja posteljice. Shoemakerjeva je v zaporu že odslužila del svoje dolgoletne kazni, vendar so novi izsledki medicinskih strokovnjakov prepričali sodišče, da prvotna sodba morda ne temelji na dejanskem vzroku smrti. Primer je sprožil številne razprave o pravni odgovornosti nosečnic in interpretaciji zakonov o kemičnem ogrožanju v primerih izgube nosečnosti. Odločitev sodnika za razveljavitev obsodbe pomeni pomemben pravni preobrat v prizadevanjih za pravičnejšo obravnavo žensk, ki se spopadajo z zapleti med nosečnostjo in so kljub temu kazensko preganjane.

Ameriška kongresnica s Floride Sheila Cherfilus-McCormick je pred zveznim sodiščem v Miamiju ponovno zatrdila, da je nedolžna glede obtožb o zaroti za krajo petih milijonov dolarjev zveznih sredstev, namenjenih za odpravljanje posledic pandemije covida-19. Tožilci ji očitajo, da je leta 2021 sodelovala pri nezakoniti pridobitvi pomoči, ki bi morala biti namenjena podjetjem v težavah. Prvotno predvideni zagovor oziroma uradna seznanitev z obtožnico je bila na zahtevo njenega odvetnika preložena na 20. januar 2026. Razlog za preložitev je potreba po dokončni ureditvi pravnega zastopstva. Cherfilus-McCormickova, ki v kongresu zastopa demokratsko stranko, je po odhodu s sodišča javnosti sporočila, da namerava sprati svoje ime in da so obtožbe neutemeljene.

Tričlanski senat zveznega pritožbenega sodišča za deveto okrožje je v petek odločil, da je kalifornijska prepoved odkritega nošenja strelnega orožja v gosto poseljenih okrožjih v nasprotju z ameriško ustavo. Sodnika sta v razsodbi Baird proti Bonta poudarila, da omejitve zvezne države Kalifornije kršijo drugi amandma, ki državljanom zagotavlja pravico do nošenja orožja. Odločitev delno potrjuje in delno razveljavlja predhodne sodne odločitve, kar predstavlja pomemben pravni premik na področju nadzora nad orožjem v tej zvezni državi. Sodna veja oblasti je s to odločitvijo neposredno posegla v zakonodajo, ki je bila zasnovana za zmanjšanje prisotnosti orožja na javnih mestih v večjih mestih. Pritožbeni senat je pojasnil, da se pravice iz drugega amandmaja prek štirinajstega amandmaja uveljavljajo tudi na ravni zveznih držav, kar omejuje njihovo avtonomijo pri uvajanju strogih prepovedi. Tožniki so v postopku uspešno dokazali, da so bile njihove ustavne pravice neupravičeno omejene, kar bo verjetno sprožilo nove pravne bitke na vrhovnem sodišču.

Predsednik odbora za nadzor in vladne reforme v predstavniškem domu ameriškega kongresa James Comer je napovedal, da se bodo 7. januarja pričela javna zaslišanja glede domnevnih obsežnih goljufij v programih socialnega varstva v zvezni državi Minnesota. Preiskava se osredotoča na nepravilnosti v javnih programih pomoči, pri čemer republikanski člani odbora pozivajo guvernerja Minnesote Tima Walza k pričanju o delovanju domnevnih kriminalnih združb, ki naj bi izkoriščale državna sredstva. Na prvem zaslišanju bodo poleg zveznih preiskovalcev nastopili tudi državni predstavniki Minnesote, vključno s Kristin Robbins, Walterjem Hudsonom in Marion Rarick. Republikanska večina v odboru zahteva pojasnila o nadzoru nad porabo proračunskega denarja, saj sumijo, da so bile državne institucije pod vodstvom Walza premalo pozorne na sistemske zlorabe. Zaslišanja bodo ključna za določitev morebitne kazenske odgovornosti in uvedbo strožjih zveznih predpisov za preprečevanje finančnih malverzacij v socialnih programih.

Odbor za pravosodje predstavniškega doma ameriškega kongresa je na zadnji dan leta objavil videoposnetek in celoten prepis zaslišanja Jacka Smitha, nekdanjega posebnega tožilca, ki je vodil dva neuspešna pregona proti bivšemu predsedniku Donaldu Trumpu. Smith je na zaprtem zaslišanju pred kongresnim odborom pričal več kot osem ur, pri čemer je odgovarjal na vprašanja o ozadju in metodah svojih preiskav proti republikanskemu politiku. Objava gradiva je del širših prizadevanj republikanske večine v spodnjem domu kongresa, ki Smithu očita politično motiviran pregon. Smith se je v preteklosti sicer sam ponudil za javno pričanje, vendar so se republikanski člani odbora odločili za zaprto sejo, ki so jo izvedli v začetku decembra. S to objavo želi odbor javnosti predstaviti podrobnosti Smithovega zagovora in preiskovalnih postopkov, ki so bili predmet številnih kritik in pravnih sporov.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je v Minnesoti znatno povečal število agentov in sredstev za preiskavo obsežnih goljufij v programih socialne pomoči in zdravstvenega zavarovanja Medicaid. Direktor FBI Kash Patel je napovedal ostre ukrepe, vključno z morebitnimi deportacijami, potem ko so preiskave razkrile mrežo navideznih podjetij in centrov za varstvo otrok, ki so služili kot krinka za krajo zveznega denarja. Po navedbah tožilstva bi lahko skupna vrednost goljufij v zvezni državi dosegla do devet milijard dolarjev, čeprav guverner Tim Walz in drugi državni uradniki tem številkam oporekajo. Preiskava se je intenzivirala po objavi videoposnetka, ki je prikazoval prazne prostore otroških centrov, ki so prejemali visoke državne subvencije. Patel je poudaril, da so sredstva, namenjena prehrani otrok med pandemijo in zdravstveni oskrbi najšibkejših, sistematično odtekala prek slamnatih podjetij. FBI se trenutno osredotoča na identifikacijo vseh vpletenih v shemo, ki je vključevala tudi zlorabo programov za pomoč ob covidu-19.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da mora pred naslednjo fazo objave pregledati še približno 5,2 milijona strani dokumentov, povezanih s pokojnim finančnikom in obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Zaradi obsežnosti gradiva bo v proces pregledovanja vključenih 400 pravnikov iz štirih različnih uradov ministrstva, delo pa naj bi trajalo vsaj do konca januarja. Ta številka predstavlja znatno povečanje v primerjavi s prejšnjimi ocenami obsega gradiva, ki so temeljile na 300 gigabajtih podatkov iz arhivov zveznega preiskovalnega urada FBI. Zaradi zamud pri objavi, ki so posledica obsežnega postopka redakcije in zagotavljanja zasebnosti, so se že odzvali ameriški kongresniki in žrtve, ki ministrstvu očitajo pomanjkanje preglednosti. Intenzivno pregledovanje dokumentacije, ki vključuje besedila, videoposnetke in zvočne posnetke iz preiskav v New Yorku in na Floridi, naj bi po poročanju medijev že vplivalo na razpoložljivost virov za druge tekoče primere ministrstva. Dokumenti so postali predmet političnih polemik tudi zaradi navedb o morebitnih povezavah z visokimi političnimi osebnostmi.

Vrhovno sodišče Wyominga je odločilo, da sta dva zakona, ki prepovedujeta splav, vključno s prepovedjo splava z zdravili, neustavna, ker sta v nasprotju z zakonom iz leta 2012, ki ženskam zagotavlja pravico do odločanja o zdravstveni oskrbi.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo, da mora pregledati približno 5,2 milijona strani dokumentov, povezanih s pokojnim financerjem in obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Pri tem procesu sodeluje 400 odvetnikov iz štirih različnih oddelkov. Ministrstvo za pravosodje zamuja z zakonsko določenim rokom za objavo dokumentov in je bilo obtoženo nezakonitih redakcij.

Sojenje nekdanjemu predsedniku Yoon Suk-yeolu zaradi obtožb o notranji vstaji se bo nadaljevalo, z izrekom sodbe pričakovano februarja. Sojenje vključuje osem kazenskih postopkov, pri čemer bo prva sodba v zvezi z oviranjem aretacije uradnika visokega ranga izrečena 16. januarja. Medtem je kandidatko za ministrico Lee Hye-hoon obremenila obtožba o lažni prijavi za stanovanje v Seulu, kar je sprožilo pozive k umiku njene kandidature in preiskavi.

Po spletu kroži videoposnetek novega prototipa kitajskega šestega generacije bojnega letala J-36 (model uradno ni potrjen), ki ga je izdelala letalska industrijska skupina Chengdu. Analitiki ocenjujejo, da naj bi razvoj letala potekal hitreje od prvotnih načrtov, kar nakazuje izginotje "cevi za merjenje hitrosti zraka".

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

V New Yorku se je pričel sodni proces proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, ki ga vodi 92-letni zvezni sodnik Alvin Hellerstein. Sodnika, ki na položaju vztraja že več desetletij, je leta 1998 imenoval tedanji ameriški predsednik Bill Clinton. Hellerstein velja za izkušenega pravnika, ki je v preteklosti že obravnaval odmevne primere, povezane z najvišjimi političnimi predstavniki. Pozornost javnosti je sodnik pritegnil predvsem zaradi svojih preteklih odločitev, ki so neposredno vplivale na delovanje administracije in osebne interese Donalda Trumpa. Mediji poudarjajo, da Hellerstein nima zadržkov pri vodenju zahtevnih postopkov proti svetovnim voditeljem. Proces proti Maduru, ki se spopada z obtožbami o trgovini z drogami in korupciji, predstavlja enega najpomembnejših mednarodnih kazenskih postopkov na ameriških tleh v zadnjem obdobju.

Zvezni tožilci so vložili obtožnico proti nekdanji poslanki zvezne države Georgia Karen Bennett, ki ji očitajo goljufivo pridobitev sredstev za brezposelnost v času pandemije bolezni covid-19. Bennettova naj bi po navedbah Ministrstva za pravosodje ZDA neupravičeno prejela 13.940 ameriških dolarjev nadomestil, medtem ko je dejansko opravljala delo od doma. Obtožnica navaja, da je nekdanja demokratska poslanka podala lažne izjave o izgubi zaposlitve zaradi zdravstvene krize, čeprav je bila v tem obdobju še vedno zaposlena. Primer predstavlja del širših prizadevanj ameriških oblasti pri pregonu zlorab nujnih finančnih pomoči, ki so bile namenjene pomoči državljanom v stiski. V kolikor bo spoznana za krivo, se sooča s kazenskimi sankcijami zaradi goljufij in lažnega prikazovanja podatkov zveznim organom.