Pet ameriških zveznih držav pod vodstvom demokratov je v četrtek na zveznem sodišču v New Yorku vložilo tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi zamrznitve desetih milijard dolarjev sredstev za socialno pomoč in varstvo otrok. Države Kalifornija, Kolorado, Minnesota, Illinois in New York so v pravnem zahtevku poudarile, da gre za protiustavno zlorabo oblasti. Odločitev administracije o zaustavitvi financiranja programov za družine z nizkimi prihodki temelji na trditvah o razširjenih goljufijah, zlasti po preiskavi v Minnesoti, vendar tožniki vztrajajo, da je ukrep neutemeljen in krut. Tožba je neposredna posledica stopnjevanja napetosti med zvezno vlado in državami, ki jih vodijo predstavniki Demokratske stranke. Generalni tožilci vpletenih držav trdijo, da administracija uporablja obtožbe o goljufijah kot pretvezo za politično motivirano odrekanje nujnih sredstev najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Ukrep po mnenju tožnikov ogroža stabilnost socialne mreže v času, ko se številne družine zanašajo na te sklade za osnovno preživetje in varstvo otrok. Administracija Donalda Trumpa je zamrznitev sredstev utemeljila z nujnostjo zaščite davkoplačevalskega denarja pred sistemskimi nepravilnostmi v sistemih socialne varnosti v ciljnih državah. Kritiki pa opozarjajo, da je takšna kolektivna kaznovalna politika brez predhodnih dokazov o neposredni vpletenosti državnih organov v goljufije precedens, ki bi lahko trajno spremenil razmerja moči med Washingtonom in posameznimi zveznimi državami. Sodni postopek bo predvidoma določil meje izvršilne oblasti pri nadzoru nad že dodeljenimi proračunskimi sredstvi.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je od zvezne države Georgia uradno zahteval povračilo 6,26 milijona dolarjev za stroške odvetnikov in druge pravne izdatke. Zahtevek se nanaša na obrambo v primeru obtožb o vmešavanju v predsedniške volitve leta 2020, ki so bile v tem delu proti njemu nedavno opuščene. Po navedbah njegovih pravnih zastopnikov so stroški nastali izključno zaradi procesa v okrožju Fulton, ki se je končal brez obsodbe. Zahtevek za povračilo temelji na določilih prava zvezne države Georgia, ki pod določenimi pogoji omogočajo povračilo stroškov obrambe, če je obtožnica zavržena ali če je obtoženec oproščen. Trumpova ekipa trdi, da je bil pregon politično motiviran in neutemeljen, kar naj bi še dodatno upravičevalo finančno kompenzacijo. Okrožna tožilka Fani Willis, ki je vodila primer, se na zahtevo še ni odzvala. Ta pravna poteza predstavlja nov korak v Trumpovih prizadevanjih za sanacijo visokih pravnih stroškov, s katerimi se sooča v številnih sodnih postopkih po celotni državi. Odločitev sodišča o tem, ali je država Georgia dolžna kriti te stroške, bo pod drobnogledom javnosti, saj bi lahko postavila precedens za podobne zahtevke v prihodnosti.

Zvezno sodišče v New Yorku je zavrnilo tožbo, ki sta jo članici legendarne hip-hop skupine Salt-N-Pepa vložili proti glasbeni založbi Universal Music Group (UMG) z namenom ponovne pridobitve lastništva nad svojimi izvornimi zvočnimi posnetki. Cheryl „Salt“ James in Sandra „Pepa“ Denton sta tožbo sprožili maja 2024, pri čemer sta se opirali na določila ameriškega zakona o avtorskih pravicah iz leta 1976. Ta zakon umetnikom pod določenimi pogoji omogoča, da po 35 letih prekinejo pretekle pogodbe in zahtevajo vrnitev lastništva nad svojimi deli. Sodnica je odločila, da glasbenici nimata pravne podlage za uveljavljanje pravic do vrnitve posnetkov, med katerimi so tudi svetovne uspešnice, kot je skladba Push It iz leta 1987. Spor se je zaostril že v preteklosti, ko je založba UMG z platform za pretakanje glasbe umaknila njune zgodnje posnetke, kar sta članici skupine interpretirali kot povračilni ukrep zaradi vložene tožbe. Kljub njunim prizadevanjem, da bi si zagotovili nadzor nad svojo glasbeno zapuščino, odločitev sodišča pomeni, da lastništvo ostaja v rokah založniškega giganta. Primer Salt-N-Pepa je le eden v nizu pravnih bitk med glasbenimi izvajalci in velikimi korporacijami glede nadzora nad intelektualno lastnino v digitalni dobi. Razsodba potrjuje kompleksnost ameriške zakonodaje o avtorskih pravicah, ki pogosto postavlja stroge meje pri poskusih umetnikov, da bi po desetletjih delovanja znova pridobili avtonomijo nad svojimi najuspešnejšimi deli.

Vrhovno sodišče na Manhattnu je zavrnilo predlog nekdanjega filmskega producenta Harveyja Weinsteina za razveljavitev zadnje obsodbe in izvedbo novega sodnega postopka. Weinsteina je porota v novembra končanem procesu spoznala za krivega spolnega napada, medtem ko je bil v drugi točki obtožnice glede posilstva oproščen. Njegova obramba je poskušala izpodbiti veljavnost obsodbe z argumenti o procesnih napakah, vendar je sodišče presodilo, da so bili dokazi zadostni in postopek pravičen. Odločitev sodišča pomeni, da prejšnja razsodba ostaja v veljavi, kar za nekdaj vplivnega mogulja Hollywooda pomeni nadaljevanje prestajanja zaporne kazni. Weinstein, ki je bil nekoč eden najmočnejših mož v filmski industriji, ostaja osrednja figura gibanja #MeToo, njegov primer pa še naprej sproža burne razprave o odgovornosti za spolno nasilje v zabavni industriji. Kljub delno oprostilni sodbi v zadnjem procesu, bo morala obramba iskati druge pravne poti za morebitno izpustitev. Ta pravni razplet sledi dolgotrajnemu obdobju negotovosti, ki je nastalo po presenetljivi razveljavitvi prvotne obsodbe iz leta 2020. Sodnik je z zavrnitvijo novega postopka potrdil, da je bil nedavni proces skladen z vsemi pravnimi standardi, s čimer se je vsaj začasno končalo eno izmed najbolj odmevnih poglavij v zgodovini ameriškega sodstva na področju spolnih deliktov. Weinsteinova ekipa je že napovedala možnost pritožbe na višje stopnje sodišča.

Tehnološki gigant Google in zagonsko podjetje Character.AI sta dosegla načelni dogovor o poravnavi v več tožbah, ki so ju bremenile odgovornosti za samomore in psihološke poškodbe mladoletnikov. Tožbe, vložene v ameriških zveznih državah Florida, Kolorado, New York in Teksas, so podjetjema očitala malomarnost, zavajajoče trgovske prakse in odgovornost za izdelek. Osrednji primer se je nanašal na 14-letnega Sewella Setzerja III s Floride, ki si je februarja 2024 vzel življenje po intenzivnih in seksualiziranih pogovorih s klepetalnim robotom, temelječim na likih iz serije Igra prestolov. Čeprav pogoji poravnave javnosti niso bili razkriti in podjetji nista priznali krivde, dogovor pomeni pomemben mejnik pri ugotavljanju pravne odgovornosti razvijalcev umetne inteligence za vpliv njihovih algoritmov na duševno zdravje uporabnikov. Družina 17-letnika v drugem primeru je podjetjema očitala, da je umetna inteligenca mladoletnika spodbujala k samopoškodovanju in celo predlagala nasilna dejanja proti staršem kot odziv na omejitve uporabe platforme. Sodišče na Floridi je po prejemu obvestila o mediacijskem dogovoru tožbo uradno zavrglo, stranki pa imata sedaj 90 dni časa za končno izpolnitev pogojev. Podjetje Character.AI je po seriji tragičnih dogodkov oktobra že uvedlo strožje omejitve, ki mladoletnikom preprečujejo neomejeno klepetanje z roboti. Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da ta primer predstavlja premik v globalni razpravi o umetni inteligenci, saj se poudarek seli z vprašanja, ali tehnologija povzroča škodo, na vprašanje, kdo je zanjo odgovoren v primerih, ko so bila tveganja predvidljiva.

Zvezni sodnik v Združenih državah Amerike je v četrtek zavrnil tožbo, ki so jo vložili Palestinci z ameriškim državljanstvom in njihovi družinski člani, ujeti na območju Gaze. Tožniki so od ameriške vlade zahtevali izvedbo nujnih reševalnih akcij zaradi nevarnih razmer, ki jih je povzročila vojna med Izraelom in Hamasom. V tožbi so vladi očitali kršitev ustavnih pravic, ker naj bi jih v vojnem območju prepustila lastni usodi. Sodišče je v odločitvi pojasnilo pravne razloge za zavrnitev zahtevkov, s čimer se je končal poskus civilistov, da bi preko sodnega sistema prisilili Washington v neposredno posredovanje pri evakuacijah. Tožniki so trdili, da so bili diskriminirani v primerjavi z ameriškimi državljani v drugih kriznih žariščih, kjer so bile izvedene obsežne evakuacije. Odločitev sodišča poudarja omejitve sodne veje oblasti pri poseganju v zunanjepolitične in varnostne odločitve izvršilne veje. Situacija na območju Gaze ostaja kritična za številne tujce, ki se skušajo umakniti pred spopadi. Kljub zavrnitvi tožbe ostaja vprašanje varnosti civilistov z dvojnim državljanstvom v središču javnih razprav v Združenih državah Amerike. Primer prav tako izpostavlja kompleksnost logističnih in političnih izzivov pri izvajanju evakuacij iz obleganega območja pod nadzorom Hamasa.

Podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance je v sredo naznanil, da administracija predsednika Donalda Trumpa uvaja nov položaj pomočnika generalnega tožilca z nacionalno pristojnostjo. Glavna naloga novega uradnika bo preiskovanje in preprečevanje goljufij, povezanih z davkoplačevalskimi sredstvi, s čimer želi vlada okrepiti nadzor nad porabo proračunskega denarja. Vance je ob tem poudaril, da bodo ime kandidata za to funkcijo javnosti razkrili v prihodnjih dneh. Napoved novega položaja prihaja v času, ko se ameriška administracija spopada z vprašanji odgovornosti in preglednosti porabe javnih sredstev na zvezni ravni. Nova funkcija bo imela pooblastila za preiskave po celotnem ozemlju države, kar nakazuje na centralizacijo boja proti finančnim nepravilnostim v okviru ministrstva za pravosodje. Čeprav so podrobnosti o specifičnih prednostnih nalogah še skope, je jasno, da gre za del širših prizadevanj nove vlade za preoblikovanje pravosodnega aparata. Obenem so predstavniki ministrstva za domovinsko varnost in Bela hiša podali izjavo glede ločenega incidenta, v katerem je bil udeležen uradnik agencije ICE. Po njihovih navedbah je uradnik ravnal v samoobrambi. Ti dogodki skupaj odražajo osredotočenost administracije na vprašanja kazenskega pregona, varnosti in finančne integritete v prvem obdobju njihovega mandata.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike se sooča z naraščajočo negotovostjo glede pravočasne razsodbe vrhovnega sodišča v zadevi Louisiana proti Callaisu, ki bi lahko bistveno vplivala na novembrske volitve. Po poročanju medija Politico so znotraj stranke vse glasnejši dvomi, da bo sodišče izdalo odločitev pravočasno za uveljavitev novih volilnih zemljevidov. Razsodba bi potencialno omogočila prerazporeditev volilnih okrajev na način, ki bi zmanjšal vpliv afroameriških in latinskoameriških skupnosti, s čimer bi republikanci pridobili strateško prednost. Strokovnjaki opozarjajo, da se časovno okno za spremembe volilne zakonodaje in tisk glasovnic pred jesenskimi volitvami hitro zapira. Čeprav bi sodišče odločitev lahko sprejelo v kratkem, obstaja velika verjetnost zamika do konca zasedanja v juniju ali juliju. To bi zveznim državam onemogočilo prilagoditev volilnih koledarjev in tehnično izvedbo volitev po novih pravilih, kar bi ohranilo trenutno stanje, ki je za republikance manj ugodno. Analitiki hkrati opozarjajo na širši trend slabljenja institucionalnih varovalk za poštene volitve, kar bi lahko dolgoročno vplivalo tudi na volilne cikle leta 2026. Proces t.i. gerrymanderinga oziroma namensko spreminjanje meja volilnih okrajev po navedbah pravnih strokovnjakov spodkopava odgovornost izvoljenih funkcionarjev in povečuje odtujenost volivcev. Kljub decentraliziranemu ameriškemu volilnemu sistemu, ki velja za odpornega na vmešavanje, bi lahko agresivno strankarsko risanje meja resno ogrozilo preglednost in pravičnost prihodnjih volilnih procesov.

Sodnik v New Yorku je zavrnil zahtevo Harveyja Weinsteina za novo sojenje. Weinstein razmišlja o priznanju krivde za nerešeno obtožbo posilstva, da bi se izognil tretjemu sojenju v New Yorku.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Avstralske oblasti so vložile obtožnico za dvojni umor proti osmim najstnikom, ki so osumljeni brutalnega napada z maščevalnim motivom. Žrtvi, dva dečka, sta bila lani v zahodnem Melbournu napadena z mačetami, ko sta se peš vračala s košarkarskega treninga. Policija sumi, da je bil napad načrtovan kot povračilni ukrep, kar poudarja naraščajočo problematiko nasilja med mladostniškimi tolpami v mestnih predmestjih. Sočasno se je na sodišču znašel tudi moški, obtožen umora sojetnika v zaporu. Obtoženec je pred sodnikom dejal, da je ubil svojo žrtev, ker naj bi šlo za storilca spolnih kaznivih dejanj nad otroki. Ta primer znova odpira vprašanja o varnostnih protokolih v avstralskih kaznilnicah in pojavu tako imenovane zaporniške pravičnosti, kjer zaporniki sami izvajajo nasilne ukrepe proti obsojenim pedofilom. Dogodka odražata širši trend nasilnih kaznivih dejanj z maščevalnim motivom, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo v različnih oblikah kazenskopravnih postopkov. Medtem ko se oblasti spopadajo z nasiljem z noži med mladostniki, sodni sistem obravnava primere, kjer posamezniki jemljejo pravico v svoje roke, kar vodi v dodatno stopnjevanje brutalnosti v družbi.

Nekdanji igralec filma Pleše z volkovi, Nathan Chasing Horse, je bil v ponedeljek začasno odstranjen iz sodne dvorane v Las Vegasu, potem ko je motil postopek le teden dni pred začetkom sojenja zaradi spolnih zlorab. Chasing Horse je med obravnavo zahteval, da se mu odobri zamenjava zagovornika, kar je povzročilo prekinitev postopkov. Sodnica Jessica Peterson je po incidentu odločila, da se bo sojenje pred poroto kljub obtoženčevim zahtevam nadaljevalo po predvidenem urniku. Obtožbe proti Chasingu Horsu so izjemno težke in vključujejo vodenje kulta ter spolno izkoriščanje domorodnih žensk in deklet v obdobju več desetletij. Incident v dvorani se je zgodil v ključnem trenutku priprav na sojenje, ko obramba in tožilstvo urejata zadnje podrobnosti pred začetkom glavne obravnave. Sodnica je z odstranitvijo obtoženca jasno nakazala, da ne bo dopustila zavlačevanja postopka ali neustreznega vedenja, ki bi spodkopalo integriteto sodišča le teden dni pred izborom porote.

V Phoenixu so v ponedeljek evakuirali stavbo vrhovnega sodišča zvezne države Arizona, potem ko so v prostorih za sprejem pošte odkrili sumljiv paket. Po navedbah lokalnih oblasti in zveznega urada za alkohol, tobak, strelno orožje in eksplozive (ATF) je preliminarni preizkus vsebine paketa pokazal prisotnost doma izdelanih eksplozivnih snovi. Zaradi incidenta so vse zaposlene preventivno napotili domov, območje pa so zavarovali strokovnjaki za eksplozivna sredstva. Preiskavo dogodka vodi urad ATF v sodelovanju z lokalno policijo v Phoenixu. Organi pregona trenutno preverjajo izvor pošiljke in morebitne motive za napad na pravosodno institucijo. Do zdaj o poškodovanih ne poročajo, stavba pa ostaja zaprta za javnost, dokler pristojne službe ne opravijo temeljitega varnostnega pregleda vseh prostorov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede varnosti pravosodnih funkcionarjev v Združenih državah Amerike.

Po usodnem streljanju ameriške državljanke s strani agenta ICE v Minneapolisu so se napetosti še stopnjevale. Predsednik Trump se je ob soočenju z novinarji izogibal jasnim odgovorom glede dogodka. Poročali so, da so zvezni agenti izzivali protestnike, medtem ko je prisotnost vodje mejne službe na protestih sprožila vprašanja. Jimmy Kimmel in Stephen Colbert sta v svojih oddajah obravnavala streljanje, medtem ko se zdi, da je Trump po ogledu videoposnetka dogodka spremenil svoje stališče.

Zvezni sodnik je v ponedeljek izdal razsodbo, ki Ministrstvu za zdravje in socialne zadeve ZDA (HHS) ponovno dovoljuje deljenje osebnih podatkov določenih prejemnikov programa Medicaid z uradniki za deportacijo. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v pravnem sporu med več zveznimi državami in administracijo predsednika Trumpa glede vprašanj zasebnosti in zaščite migrantov. Države, ki so vložile tožbo, so opozarjale na resne kršitve zasebnosti in morebitne negativne posledice za javno zdravje, če bi se migranti iz strahu pred deportacijo izogibali zdravstveni oskrbi. Kljub odločitvi v prid administracije je sodnik v razsodbi postavil stroge omejitve glede obsega podatkov, ki jih ministrstvo lahko posreduje službam za priseljevanje. S tem je delno omejil prvotne načrte ministrstva pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega, ki si je prizadevalo za širši dostop do zbirk podatkov o prejemnikih socialne pomoči. Razsodba je razveljavila prejšnjo začasno odredbo, ki je takšno deljenje podatkov popolnoma ustavila zaradi sumov o neustavnosti postopkov.

Poleg Barryja Pollacka bo Nicolása Madura v ZDA zastopal tudi odvetnik Mark Donnelly. Oba odvetnika bosta vodila obrambo Madura in Cilie Flores pred obtožbami ZDA. Pollack se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega v imenu Madura.

McDonald's je zavrnil trditve v skupinski tožbi, ki podjetje obtožuje zavajanja potrošnikov s trženjem sendviča McRib kot izdelka iz svinjskih reber, medtem ko naj bi vseboval druge kose svinjine. Tožba izpostavlja ime in obliko sendviča kot elementa zavajanja.

Evropska komisija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi širjenja pornografskih globokih ponaredkov mladoletnih oseb, ki jih je ustvarilo orodje umetne inteligence Grok na družbenem omrežju X. Tiskovni predstavnik Komisije je poudaril, da so takšni posnetki nezakoniti, odvratni in v Evropski uniji nimajo mesta. Francosko pravosodje je v povezavi z omenjenimi vsebinami že sprožilo uradno preiskavo, saj so se ponaredki hitro razširili po spletni platformi v lasti Elona Muska. Evropska unija zadevo obravnava z največjo stopnjo resnosti, zlasti v luči Akta o digitalnih storitvah (DSA), ki platformam nalaga strogo odgovornost za odstranjevanje nezakonitih vsebin in preprečevanje sistemskih tveganj. Primer poudarja naraščajoče težave, s katerimi se organi pregona in zakonodajalci srečujejo pri nadzoru generativne umetne inteligence, ki omogoča hitro in preprosto ustvarjanje realističnih, a zlonamernih vsebin. Bruselj zdaj preučuje ukrepe, s katerimi bi platformo X prisilil k učinkovitejšemu moderiranju in zaščiti najranljivejših uporabnikov.

Najnovejša raziskava ekonomistov z univerz Yale in Columbia, naslovljena »Ruling for the Rich«, je razkrila, da Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike v zadnjih desetletjih vse pogosteje razsoja v korist bogatejših strank. Analiza 1.782 primerov od leta 1950 dalje kaže na globoko polarizacijo sodišča, pri čemer so sodniki, ki so jih imenovali republikanski predsedniki, v 70 odstotkih primerov zavzeli stališča, ki koristijo premožnim. To je v močnem kontrastu s sodniki, ki so jih imenovali demokrati, ki so v istem obdobju v prid bogatih glasovali v 35 odstotkih primerov. Ugotovitve potrjujejo opozorila liberalne sodnice Ketanji Brown Jackson, ki je že v preteklosti izpostavila nevarnost dojemanja sodišča kot institucije, ki služi zgolj kapitalskim interesom. Študija poudarja, da se je trend začel izrazito krepiti v zadnjih desetletjih, medtem ko v sredini prejšnjega stoletja statističnih razlik med sodniki različnih političnih polov glede na premoženjski status strank praktično ni bilo. Poleg tega se sodišče pripravlja na odločanje v primeru National Republican Senatorial Committee proti Zvezni volilni komisiji, ki bi lahko dodatno sprostil omejitve pri financiranju političnih kampanj. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna odprava omejitev koordinacije med strankarskimi odbori in kandidati še povečala vpliv najbogatejših donatorjev na ameriški politični proces. Strategi obeh političnih polov se že pripravljajo na morebitne nove razmere, ki bi lahko korenito spremenile način financiranja televizijskih in digitalnih oglasov ter celotno operativno strategijo volilnih kampanj, kar bi še dodatno utrdilo moč kapitala v zakonodajnem procesu.

V Atenah se je z zaslišanjem Marie Marangeli, nekdanje tajnice nekdanjega podpredsednika družbe Novartis Hellas Konstantinosa Frouzisa, nadaljevalo sojenje na drugi stopnji v odmevni zadevi Novartis. Marangelijeva, ki je v preteklosti pričala kot zaščitena pričevalka pod psevdonimom 'Aikaterini Kelesi', je pred sodiščem prvič javno potrdila, da je za svoje pričevanje o spornih praksah farmacevtskega giganta prejela finančno nagrado s strani ameriških pravosodnih organov. Sodišču je pojasnila, da so jo ameriške oblasti ocenile za verodostojno pričo, medtem ko se v Grčiji sooča s pravnim pregonom zaradi domnevno lažnega pričanja. Obtoženka je v svojem zagovoru poudarila, da se počuti krivično obravnavano s strani grškega pravosodja, ki jo je na prvi stopnji obsodilo na 33 mesecev zapora s triletno preizkusno dobo. Vztrajala je pri svojih prvotnih navedbah o podkupovanju grških politikov, čeprav te obtožbe v preiskavah niso bile potrjene. Marangelijeva je izpostavila neskladje med mednarodnim priznanjem njenih informacij in domačo obsodbo, pri čemer je izrazila pričakovanje, da bo pritožbeno sodišče sprejelo pravično odločitev in upoštevalo njeno vlogo pri razkritju neustreznih praks v farmacevtski industriji.

Richard Cottingham, eden najbolj zloglasnih serijskih morilcev na območju New Yorka, je uradno priznal odgovornost za umor 18-letne Alys Eberhardt, ki se je zgodil leta 1965. Policija v New Jerseyju je v torek sporočila, da je Cottingham, ki je v javnosti znan pod vzdevkom Torso Killer, priznal dejanje po skoraj šestih desetletjih od dogodka. Eberhardtova je bila najdena mrtva v hiši svoje družine v kraju Fair Lawn, predmestju New Jerseyja, kjer je delala kot medicinska sestra. Cottingham, ki trenutno prestaja več dosmrtnih zapornih kazni, je policiji in preiskovalcem zatrdil, da je pred svojo aretacijo umoril več kot 80 žensk. Njegov vzdevek izhaja iz grozljivega načina iznakaženja nekaterih žrtev, saj je v več primerih po umoru odstranil okončine in glave žrtev, kar je otežilo njihovo identifikacijo in preiskavo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Najnovejše priznanje prinaša določen zaključek za družino žrtve, hkrati pa organom pregona omogoča zaprtje enega najstarejših nerešenih primerov na tem območju. Preiskovalci še naprej preverjajo morebitne povezave med Cottinghamom in drugimi nerešenimi primeri iz tega obdobja, medtem ko se število potrjenih žrtev pod njegovimi rokami še naprej povečuje.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Demokrati v odboru za pravosodje predstavniškega doma ameriškega kongresa so objavili podrobno poročilo, ki razkriva, da so številni udeleženci napada na Kapitol 6. januarja 2021 po tem dogodku storili nova kazniva dejanja. Poročilo navaja vsaj 23 oseb, ki so bile že obtožene zaradi vpletenosti v nemire, nato pa so v obdobju do druge inauguracije predsednika Donalda Trumpa ponovno kršile zakon. Med ugotovljenimi kaznivimi dejanji so načrtovanje umorov agentov zveznega preiskovalnega urada FBI iz maščevanja, nasilni napadi, davljenje in posest gradiv s spolno zlorabo otrok. Dokumentacija prav tako vključuje primere uboja zaradi nevarne vožnje pod vplivom substanc, kar po navedbah avtorjev poročila kaže na nadaljevanje nezakonitega ravnanja določenih posameznikov tudi po neuspešnem poskusu spodkopavanja demokratičnih procesov. Preiskava izpostavlja varnostna tveganja, ki jih predstavljajo radikalizirani posamezniki, vključeni v takratne nemire. Podatki so bili zbrani z namenom osvetliti dolgoročne posledice dogodkov iz leta 2021 in vpliv na splošno javno varnost v Združenih državah Amerike. Poročilo je bilo posredovano ključnim medijskim hišam in služi kot uradni dokumentacijski povzetek dejanj, ki so sledila prvotnim obtožnicam. Avtorji poudarjajo, da gre za resne kršitve zakonodaje, ki presegajo zgolj politično motivirano delovanje in neposredno ogrožajo življenja državljanov in uradnih oseb.

Administracija Donalda Trumpa je umaknila prizadevanja za ohranitev nadzora nad nacionalno gardo v Kaliforniji. Ministrstvo za pravosodje je tožilo Illinois zaradi zakona, ki omejuje zvezne imigracijske ukrepe. Kljub prvotnemu nasprotovanju, je Trumpova administracija umaknila vojake iz ameriških mest po odločitvi vrhovnega sodišča. ZDA so opozorile indijske državljane na kazenske sankcije za nezakonite migracije v ZDA. Agencija ICE ne načrtuje ponovnega pridržanja Kilmarja Abrego Garcia, dokler velja sodna odredba.

Zvezna sodnica Amy Berman Jackson je v Washingtonu zavrnila poskus administracije predsednika Donalda Trumpa, da bi ustavila financiranje Urada za varstvo finančnih potrošnikov (CFPB). Sodnica je v odločitvi ostro kritizirala trditve Bele hiše in poudarila, da agencija lahko še naprej prejema sredstva neposredno od zveznih rezerv (Fed), čeprav slednje zadnja tri leta poslujejo z izgubo. Ta odločitev neposredno izpodbija namero vršilca dolžnosti direktorja CFPB Russella Voughta, ki je hkrati vodja urada za proračun v Beli hiši in je poskušal s sklicevanjem na izgubo Feda prekiniti denarni tok agenciji. Vought je trdil, da črpanje sredstev krši ustanovno listino agencije, vendar je sodnica Jacksonova njegovo razlago označila za neutemeljeno in poudarila, da je bila finančna kriza agencije namerno povzročena s strani toženih strank. CFPB je pod Trumpovo administracijo v zadnjem letu skoraj povsem prenehal z delovanjem, zaposlenim pa je bilo v veliki meri prepovedano izvajati redne naloge. Sodnica je v razsodbi poudarila, da je Fed agencijo podpiral več kot desetletje ne glede na dobičkonosnost, zato ustavitev financiranja nima pravne osnove. Zadeva se bo februarja nadaljevala na pritožbenem sodišču, do takrat pa mora agencija ostati operativna.

Zvezni sodnik je zavrnil predlog za izpust moškega, obtoženega podtaknitve dveh cevastih bomb pred sedežema Demokratske in Republikanske stranke. Nekdanji policist Kapitola, Aquilino Gonell, je dejal, da je izklopil svoj telefon, ko je bil Donald Trump drugič inavguriran 20. januarja 2025, da bi si vzel odmor od tega.

Objavljeni dokumenti o Jeffreyu Epsteinu razkrivajo nove podrobnosti o njegovi smrti v newyorškem zaporu, vključno s poskusom umora in pomanjkljivostmi v zaporu. Kljub temu dokumenti ne spreminjajo ugotovitve, da je storil samomor.

Igralec Mario Rodriguez, ki je nastopil v filmu "Boo! A Madea Halloween", je vložil tožbo proti Tylerju Perryju zaradi spolnega napada, v kateri zahteva 77 milijonov dolarjev odškodnine. To je že druga podobna tožba v zadnjih mesecih, ki bremeni slavnega filmskega ustvarjalca spolnega nedopustnega vedenja. Perryjev odvetnik je tožbo označil za poskus izsiljevanja.

Po aretaciji Nicolása Madura so venezuelski izpatrioti izrazili veselje, vendar dogodek sproža zaskrbljenost glede prihodnosti Venezuele in njenih globalnih geopolitičnih posledic. Medtem ko so nekateri venezuelski izgnanci slavili Madurov padec, se pojavljajo opozorila o negotovosti glede razvoja dogodkov po njegovi odstavitvi.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro je v spremstvu soproge Cilie Flores prispel v New York, kjer ga čaka sojenje pred zveznim sodiščem. Letalo Boeing 757, ki ju je prepeljalo iz vojaškega oporišča Guantanamo, je pristalo v letalskem oporišču Stewart National Guard v zvezni državi New York. Ob pristanku so letalo nemudoma obkolili številni agenti ameriških zveznih agenc, vključno s predstavniki FBI in agencije za boj proti drogam DEA. Po navedbah ameriških virov so se preiskovalci vkrcali na letalo takoj po pristanku, da bi izvedli postopke predaje obtožencev v sodno pridržanje. Maduro in Floresova se bosta morala v prihodnjih dneh zagovarjati pred obtožbami o narko-terorizmu in vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili. Njun prihod v Združene države Amerike je neposredna posledica nedavne vojaške operacije, v kateri so ameriške specialne sile v Caracasu zajele oba obtoženca. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama in sledi večletnim ameriškim prizadevanjem za odstavitev Madura s položaja predsednika Venezuele. Pričakuje se, da bo proces na zveznem sodišču v New Yorku pritegnil izjemno pozornost mednarodne javnosti in močno vplival na nadaljnji politični razvoj v latinskoameriški regiji.

V teksaškem mestu Corpus Christi se je začelo sojenje policistu, obtoženemu nezaščite učencev med streljanjem leta 2022 v Uvaldeju. Na sojenju naj bi pričale tudi družine umrlih učencev.

Justin in Christian Combs, sinova ameriškega glasbenega mogotca Seana 'Diddyja' Combsa, sta napovedala snemanje dokumentarne serije, v kateri bosta prvič javno spregovorila o očetovih pravnih težavah in obsodbi. Projekt, ki nastaja v sodelovanju z omrežjem Zeus Network, naj bi luč sveta ogledal leta 2026. Brata sta napovednik serije, ki za zdaj še nima naslova, objavila v nedeljo zvečer na družbenih omrežjih, kjer sta nakazala, da bosta predstavila svojo plat zgodbe v luči očetovega zveznega sojenja. Serija se bo osredotočala na dogajanje po Combsu aretaciji in kasnejši obsodbi, ki je pretresla svetovno glasbeno industrijo. Čeprav podrobnosti o vsebini ostajajo omejene, napovednik prikazuje brata v pogovoru, kar namiguje na osebno izpoved o vplivu očetovega primera na družino. Sean Combs se trenutno sooča z resnimi pravnimi posledicami po vrsti obtožb o spolnih zlorabah in trgovini z ljudmi, kar bo osrednji del pripovedi v napovedanem dokumentarcu.

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je vložilo tožbo proti zvezni državi Illinois z namenom razveljavitve zakona, ki prebivalcem omogoča tožbe proti zveznim agentom za priseljevanje. Nova državna zakonodaja bi omogočila pravne postopke proti agentom, ki izvajajo aretacije v bližini sodišč ali kršijo ustavne pravice posameznikov. Administracija Donalda Trumpa trdi, da takšni lokalni zakoni nedopustno omejujejo delovanje zveznih organov pri izvajanju imigracijske politike. Hkrati so skupine za pravice migrantov v okrožju Multnomah v Oregonu sprožile tožbo proti tamkajšnjemu šerifu in lokalnim oblastem. Tožniki trdijo, da lokalni organi kršijo oregonski zakon o t.i. azilnih mestih (sanctuary state law), ker naj bi za potrebe zvezne službe U.S. Marshals Service pridrževali osebe zaradi kršitev imigracijske zakonodaje tudi po tem, ko so bile te s sodno odločbo že izpuščene na prostost. Po navedbah tožnikov lokalne oblasti s temi dejanji nezakonito namenjajo svoje vire za naloge, ki so v izključni pristojnosti zvezne vlade.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v priporni center v Brooklynu, njegova soproga pa je prav tako v priporu. Po aretaciji je ameriška stran napovedala, da bo začasno upravljala Venezuelo.

Brian Cole Jr., osumljen podstavljanja bomb v Washingtonu leta 2021, se je udeležil zaslišanja o priporu. Njegovi odvetniki trdijo, da bi ga morali izpustiti pred sojenjem, medtem ko čaka na sojenje zaradi domnevne postavitve eksplozivnih naprav pred sedeže republikanske in demokratske stranke.

Zvezno pritožbeno sodišče je razsodilo, da kalifornijska prepoved odkritega nošenja orožja v večjem delu države krši ustavno pravico do nošenja orožja. Deveto okrožno pritožbeno sodišče ZDA s sedežem v San Franciscu je odločilo v prid lastniku orožja, da prepoved v okrožjih z več kot 200.000 prebivalci krši drugi amandma.

Kimberlee Singler je obtožena, da je leta 2023 omamila in ubila dva svoja otroka med sporom glede skrbništva, nato pa pobegnila v tujino. Po vrnitvi v Združene države Amerike jo čaka sojenje zaradi umora.

Zvezni sodnik v San Joseju je odredil prekinitev aretacij s strani ICE (Immigration and Customs Enforcement) v sodnih dvoranah. Sodnik je utemeljil svojo odločitev z argumentom, da so imigranti postavljeni pred težko izbiro: bodisi tvegajo aretacijo pri poskusu spoštovanja zakona, bodisi se ne udeležijo sodnih obravnav in se soočijo s samodejno deportacijo.

Po prihodu v letalsko bazo Stewart severno od New Yorka, so vklenjenega Nicolása Maduroja z helikopterjem prepeljali na Manhattan. Pričakuje se, da ga bodo premestili v Metropolitanski center za pridržanje (MDC) v Brooklynu, kjer bo potekal sodni postopek proti njemu.

Ameriška administracija je uradno naznanila vložitev obtožnice proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je potrdil, da obtožbe Madura bremenijo razširjanja prepovedanih substanc na ozemlju Združenih držav Amerike. Po besedah ameriške generalne tožilke Pam Bondi se bosta zakonca kmalu spoprijela s polno težo ameriškega pravosodnega sistema na tleh ZDA. Obtožnica predstavlja stopnjevanje pritiska na venezuelsko vodstvo, ki ga Washington že dlje časa obravnava kot nezakonito. Generalna tožilka Bondijeva je v svoji izjavi poudarila odločnost ameriških institucij pri pregonu kriminalnih dejanj, povezanih z narkoterorizmom. Preiskava naj bi razkrila mrežo korupcije in sodelovanja z narko-karteli, ki naj bi jo Madurov režim uporabljal za ohranjanje moči in spodkopavanje varnosti v regiji. Venezuelska stran se na obtožbe še ni uradno odzvala, vendar so tovrstne poteze Washingtona v preteklosti v Caracasu označili za politično motivirane napade in imperialistično agresijo. Napovedani sodni postopki bi lahko še dodatno zaostrili že tako napete odnose med državama.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da so v New Yorku vložili uradno obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Obtožbe vključujejo težka kazniva dejanja, povezana z mednarodno trgovino z drogami in terorizmom. Do vložitve obtožnice je prišlo po tem, ko so par zajeli v Venezueli, kar predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za omejitev vpliva Madurovega režima. ZDA so že pred časom stopnjevale pritisk na Caracas, kar je vključevalo tako visoke denarne nagrade za informacije kot neposredne vojaške premike v bližini venezuelskih voda. Današnja objava ministrice na družbenem omrežju X nakazuje, da bodo ameriški organi pregona zahtevali polno odgovornost venezuelskega vrha. Dogajanje povzroča precejšnjo politično negotovost v Latinski Ameriki, kjer so sosednje države že predhodno izražale zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti in morebitnih vojaških posredovanj.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je po aretaciji s soprogo Silio Flores prispel v letalsko bazo nacionalne garde Stewart v New Yorku. Po poročanju ameriške mreže CNN so ga tja prepeljali z letalom pod strogim varovanjem zveznih organov, potem ko so Združene države Amerike proti njemu sprožile obtožbe zaradi narkoterorizma. To dejanje predstavlja vrhunec večletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so ameriške oblasti Madura že dalj časa obravnavale kot vodjo mednarodne kriminalne združbe. Pričakuje se, da bo Maduro prihodnji teden stopil pred zvezno sodišče na Manhattnu, kjer se bo spopadel z obtožbami glede trgovine z drogami in nedovoljenega posedovanja orožja. Ameriško ministrstvo za pravosodje mu očita sodelovanje z militantnimi skupinami, s katerimi naj bi preplavljal ameriški trg s kokainom. Njegov prihod v Združene države Amerike v lisicah pomeni zgodovinski precedens, saj gre za enega redkih primerov, ko je bil aktualni voditelj države pridržan in priveden pred ameriško sodstvo zaradi obtožb organiziranega kriminala.

V New Yorku je v nedeljo, 4. januarja, okoli polnoči pristalo letalo s pridržanim predsednikom Venezuele Nicolasom Madurom in njegovo soprogo Cilio Flores. Letalo je pristalo v vojaški bazi nacionalne garde Stewart, kjer so ga pričakale močne varnostne sile, vključno s pripadniki agencije DEA. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura z letališča z vuklenimi rokami in pod strogim nadzorom prepeljali s helikopterjem v mesto, kjer so izvedli postopek identifikacije in registracije pridržane osebe. Maduro bo po opravljenih postopkih nameščen v zveznem priporu Metropolitan Detention Center. Pred zvezno sodišče na Manhattnu naj bi stopil najpozneje do ponedeljka zvečer po lokalnem času. Obtožnica proti venezuelskemu voditelju vključuje resna kazniva dejanja, povezana s trgovino z drogami in nezakonitim posedovanjem orožja. Njegova aretacija in izročitev Združenim državam Amerike predstavljata velik preobrat v diplomatskih odnosih med državama in bi lahko imela daljnosežne posledice za politično stabilnost v Latinski Ameriki.

Mati iz ameriške zvezne države Ohio je vložila tožbo proti ponovno delujoči jedrski elektrarni, v kateri trdi, da je bila izpostavljenost sevanju iz obrata usodna za njeno hčer. V tožbi navaja, da so izpusti iz objekta za predelavo urana povzročili bolezni, ki so vodile do smrti otroka. Gre za zadnjo v nizu pravnih bitk, povezanih s to lokacijo, saj se obrat že dlje časa spopada z obtožbami o negativnih vplivih na zdravje lokalnega prebivalstva. Avtorica tožbe izpostavlja, da so bili varnostni protokoli v objektu pomanjkljivi, kar naj bi omogočilo uhajanje nevarnih snovi v okolje. Upravljavci elektrarne obtožbe zavračajo in vztrajajo pri trditvi, da obrat deluje v skladu z vsemi zveznimi varnostnimi standardi. Primer bo ponovno odprl razpravo o varnosti jedrske energije in vplivu težke industrije na stanovanjska območja v Združenih državah Amerike. Postopek bo spremljala širša javnost, saj bi morebitna razsodba v prid tožnici lahko sprožila val podobnih zahtevkov drugih nekdanjih ali sedanjih prebivalcev v bližini obrata.

Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo novo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, ki tokrat vključuje tudi njegovo ženo in sina. Po poročanju News Nation bi lahko Maduro in njegova žena, ki ju je aretirala ameriška vojska, že v kratkem stopila pred sodišče v New Yorku.

V zadnjem obdobju se več držav sooča s kritičnimi izzivi na področju pravosodja, ki segajo od spornih ustavnih sprememb v Pakistanu do tehnoloških anomalij v Združenih državah Amerike. Organizacija Amnesty International je ostro obsodila 27. amandma k pakistanski ustavi in ga označila za neposreden napad na neodvisnost sodstva ter vladavino prava. Zakonodaja, ki je bila v parlamentu sprejeta po hitrem postopku, je po mnenju kritikov močno okrnila legitimnost zveznega ustavnega sodišča in pravico do pravičnega sojenja. Istočasno v Pensilvaniji pravni strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti uporabe umetne inteligence v sodnih procesih. Prizivna sodišča so zaznala primere t. i. halucinacij umetne inteligence, kjer so odvetniki v svojih vlogah navajali neobstoječe pravne precedense. Takšna praksa po mnenju pravnih analitikov ogroža stabilnost pravnega sistema, saj lahko napačne in izmišljene navedbe vplivajo na prihodnje sodne odločitve in izkrivljajo razlago zakonov. V Bolgariji pa ustavno sodišče obravnava vprašanje legitimnosti vršilca dolžnosti generalnega tožilca Borislava Sarafova. Sodišče je pozvalo sodnike iz Varne, naj pojasnijo in dopolnijo svojo zahtevo glede ustavnosti določb zakona o sodnem sistemu. Primer je ključen za razrešitev pravne praznine glede trajanja mandata začasnih funkcionarjev, kar dodatno poudarja globalne trende potrebe po jasni razmejitvi pristojnosti in zaščiti integritete pravosodnih institucij.

Trumpova administracija je že drugič v zadnjih tednih uporabila obtožbe o goljufiji, da bi upravičila okrepljene ukrepe zveznih organov pregona v Minnesoti. Ta država, ki ima največjo somalsko skupnost v ZDA, je postala središče povečanih aktivnosti FBI in DHS.

Ministrstvo za pravosodje je v torek obtožilo moškega iz Virginije, da je poslal grozilno SMS sporočilo predsedniku Kennedy Centra Richardu Grenellu.

Nekdanji ruski diplomat je bil obsojen na 12 let strogega zapora zaradi izdaje državnih skrivnosti Združenim državam Amerike. Do izdaje naj bi prišlo med njegovim službovanjem kot pomočnik ruskega konzula v Houstonu.

Samuel Alito, sodnik vrhovnega sodišča ZDA, je dosegel preobrat svojih nekdanjih ločenih mnenj v večinsko stališče in tako usmerjal zakonodajo v Ameriki. Kljub temu, da dosega zmage, se zdi vedno bolj razdražen.