Avstralske oblasti so vložile obtožnico za dvojni umor proti osmim najstnikom, ki so osumljeni brutalnega napada z maščevalnim motivom. Žrtvi, dva dečka, sta bila lani v zahodnem Melbournu napadena z mačetami, ko sta se peš vračala s košarkarskega treninga. Policija sumi, da je bil napad načrtovan kot povračilni ukrep, kar poudarja naraščajočo problematiko nasilja med mladostniškimi tolpami v mestnih predmestjih. Sočasno se je na sodišču znašel tudi moški, obtožen umora sojetnika v zaporu. Obtoženec je pred sodnikom dejal, da je ubil svojo žrtev, ker naj bi šlo za storilca spolnih kaznivih dejanj nad otroki. Ta primer znova odpira vprašanja o varnostnih protokolih v avstralskih kaznilnicah in pojavu tako imenovane zaporniške pravičnosti, kjer zaporniki sami izvajajo nasilne ukrepe proti obsojenim pedofilom. Dogodka odražata širši trend nasilnih kaznivih dejanj z maščevalnim motivom, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo v različnih oblikah kazenskopravnih postopkov. Medtem ko se oblasti spopadajo z nasiljem z noži med mladostniki, sodni sistem obravnava primere, kjer posamezniki jemljejo pravico v svoje roke, kar vodi v dodatno stopnjevanje brutalnosti v družbi.

Teksasška federacija učiteljev (Texas AFT) je vložila zvezno tožbo proti teksaški agenciji za izobraževanje (TEA) in njenemu komisarju Miku Morathu. Sindikat trdi, da je TEA nezakonito preiskovala več kot 350 učiteljev zaradi njihovih objav na družbenih omrežjih po atentatu na Charlieja Kirka, s čimer naj bi kršila njihove pravice.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v ponedeljek sporočilo, da je do sedaj javnosti razkrilo 12.285 dokumentov, povezanih z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. To predstavlja le približno en odstotek vseh zahtevanih gradiv, saj ministrstvo trenutno pregleduje še več kot dva milijona dodatnih zapisov. S tem je institucija za več kot dva tedna zamudila zakonski rok za objavo, ki ga je določil kongres. Zaradi obsežnosti gradiva je ministrstvo v delovni proces vključilo približno 400 odvetnikov iz Washingtona, New Yorka in Floride ter več kot 100 analitikov zveznega preiskovalnega urada FBI. Ti se bodo v prihodnjih tednih prednostno ukvarjali s pregledovanjem in redigiranjem občutljivih podatkov, da bi zagotovili varovanje zasebnosti žrtev. Jay Clayton, zvezni tožilec za južno okrožje New Yorka, je v pismu sodniku Paulu Engelmayru pojasnil, da gre za izjemno zahtevno nalogo, ki terja sodelovanje strokovnjakov za nacionalno varnost in kriminaliteto.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith se je decembra udeležil osemurnega zaslišanja za zaprtimi vrati pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA, ki ga vodi republikanec Jim Jordan. Transkripti in videoposnetki, ki so bili javnosti razkriti na silvestrovo, kažejo na oster spopad med Smithom in republikanskimi člani odbora. Smith je med pričanjem odločno zavrnil očitke o politični motiviranosti svojih preiskav proti Donaldu Trumpu ter poudaril, da so bili njegovi postopki vodenimi izključno na podlagi dokazov. Prav tako je pojasnil, da so bili izpiski telefonskih klicev nekaterih poslancev, vključno z Jordanovimi, ključni za preiskavo dogodkov 6. januarja 2021, saj so razkrivali stopnjo zaskrbljenosti znotraj Bele hiše med napadom na Kapitol. Analitiki poudarjajo, da je Jordan poskušal z objavo gradiva v času praznikov zmanjšati medijsko pozornost na dele pričanja, ki ga postavljajo v neugoden položaj. Smith je v svojem nastopu med drugim razkril, da določenih delov svojega končnega poročila ni mogel preučiti zaradi omejitev, ki jih je postavila sodnica Aileen Cannon v Floridi. Čeprav so republikanci izpostavili Smithovo priznanje, da so bili deli pričanja Cassidy Hutchinson o Trumpovem vedenju 6. januarja zgolj posredni dokazi (hearsay), so pravni strokovnjaki ocenili, da je Smith v celoti uspešno ubranil integriteto svojih preiskav in izpostavil strah, ki je tisti dan vladal med zavezniki nekdanjega predsednika.

Odvetniki Duana "Keffe D" Davisa, osumljenca za umor Tupaca Shakurja, trdijo, da je bil ob aretaciji 60-letni upokojeni preživeli rak, in ne nevaren preprodajalec drog, kot ga predstavljajo tožilci. Davisovi odvetniki pravijo, da je policijska preiskava nezakonita.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po aretaciji v Caracasu s strani ameriških oborcev prepeljan v New York, kjer so ga prevzeli agenti urada za boj proti drogam (DEA). Prvi posnetki iz New Yorka prikazujejo Madura, ki je ob prihodu podal le krajšo izjavo. Trenutno je zaprt v pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer bo počakal na prvo zaslišanje pred zveznim sodiščem. Operacija, ki je vodila do njegovega zajetja, je vključevala ameriške specialne enote in obveščevalno podporo znotraj venezuelskih struktur. Ameriško tožilstvo ga bremeni vodenja narko-teroristične organizacije, ki naj bi v Združene države Amerike tihotapila velike količine kokaina. Poleg Madura je bila pridržana tudi njegova soproga Cilia Flores. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov, pri čemer so nekateri voditelji operacijo označili za kršitev mednarodnega prava, venezuelska opozicija pa za korak k obnovitvi demokracije.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Nemški farmacevtski gigant Bayer je v Združenih državah Amerike sprožil pravne postopke proti proizvajalcem cepiv proti covidu-19, podjetjem Pfizer, BioNTech in Moderna. Podjetje Bayer trdi, da so omenjeni proizvajalci pri razvoju svojih cepiv, temelječih na tehnologiji informacijske ribonukleinske kisline (mRNK), neupravičeno uporabili patentirano tehnologijo Bayerjeve hčerinske družbe Monsanto. Tožba, ki je bila vložena na ameriškem sodišču, poleg mRNK pionirjev vključuje tudi podjetje Johnson & Johnson. Bayer v tožbenem zahtevku navaja, da so bila njihova odkritja ključna za razvoj učinkovitih cepiv, vendar zanje niso prejeli ustreznega nadomestila ali dovoljenja za uporabo. Ta poteza Bayerja predstavlja nov vrhunec v vrsti pravnih sporov glede intelektualne lastnine, ki so se pojavili po hitrem razvoju cepiv v času pandemije.

Analitiki so poročali, da Trumpovi volivci kljub dokazom o povezavah z Jeffreyjem Epsteinom ne priznavajo "temne resnice" o svojem junaku. Marjorie Taylor Greene je trdila, da je Trump zaskrbljen, da bi objava Epsteinovega seznama strank prizadela njegove prijatelje. Poleg tega se republikanci, vključno z Mikom Johnsonom, oddaljujejo od Trumpa, kar ogroža uspeh republikanske stranke na vmesnih volitvah.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je med decembrskim zaslišanjem pred odborom predstavniškega doma za pravosodje, katerega prepisi in videoposnetki so bili objavljeni na silvestrovo, odločno zagovarjal svoje preiskave proti Donaldu Trumpu. Dokumentacija razkriva, da je Smith svoje delo označil za strogo strokovno in apolitično, hkrati pa je predsednika odbora Jima Jordana spravil v neroden položaj z razkritjem podrobnosti o Jordanovih klicih v Belo hišo med napadom na Kapitol 6. januarja 2021. Po Smithovih navedbah so bili ti klici posledica strahu, ki je takrat vladal med akterji. Zaslišanje je osvetlilo tudi procesne ovire, s katerimi se je spopadal tožilec. Smith je priznal, da zaradi omejitev, ki jih je postavila floridska sodnica Aileen Cannon, ni odprl drugega dela poročila o svoji preiskavi, kar so demokrati označili za poskus utišanja tožilca pri obravnavi Trumpovih domnevnih kaznivih dejanj, povezanih z zaupnimi dokumenti. Republikanci so po drugi strani izpostavili Smithovo priznanje, da je del pričevanja ključne priče Cassidy Hutchinson temeljil na slišanih informacijah (hearsay), kar so uporabili za spodkopavanje verodostojnosti preiskave o dogodkih 6. januarja. Analitiki ocenjujejo, da je Jordan poskušal objavo prepisov čim bolj prikriti, ker v njih ni uspel diskreditirati Smitha, kot je sprva načrtoval.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je med decembrskim zaslišanjem pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA, katerega prepisi so bili objavljeni na silvestrovo, zavrnil številne očitke republikancev pod vodstvom Jima Jordana. Smith je med osemurnim pričanjem za zaprtimi vrati pojasnil, da so bile preiskave proti Donaldu Trumpu vodene izključno na podlagi dokazov in brez političnih motivov. Posebej izstopajo navedbe o pridobivanju telefonskih izpiskov članov kongresa, kar je Smith utemeljil s potrebo po razjasnitvi dogodkov 6. januarja 2021, ko naj bi nekateri politiki, vključno z Jordanom, v strahu iskali stik z Belo hišo. Analitiki poudarjajo, da je Jordan namerno izbral čas objave dokumentov ob koncu leta, da bi zmanjšal medijsko pozornost, saj prepisi razkrivajo njegovo neuspešno soočanje s Smithom. Med zaslišanjem je prišlo do razkritij glede pričevanja Cassidy Hutchinson, ki ga je Smith v nekaterih delih označil za posredno vedenje (hearsay). Hkrati je Smith potrdil, da zaradi odredbe sodnice Aileen Cannon ni vpogledal v drugi del svojega poročila o tajnih dokumentih, kar so demokrati označili za oviranje preiskave Trumpovih domnevnih kaznivih dejanj.

Skupina zveznih uslužbencev je vložila uradno pritožbo, v kateri trdi, da je prepoved financiranja zdravljenja za potrditev spola s strani Trumpove administracije diskriminacija na podlagi spola. V pritožbi pozivajo kadrovsko službo, da razveljavi to politiko.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v decembrskem zaslišanju pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA podal ključna pričevanja o preiskavi dogodkov 6. januarja. Dokumenti, ki so bili objavljeni na zadnji dan preteklega leta, razkrivajo, da je bila pridobitev telefonskih izpiskov nekaterih kongresnikov, vključno s predsedujočim odboru Jimom Jordanom, nujna zaradi njihovega neposrednega stika z Belo hišo v času nemirov. Smith je pojasnil, da so preiskovalci zaznali strah med prisotnimi v Kapitolu, kar je potrdilo resnost situacije. Med zaslišanjem je Smith poudaril, da so bili njegovi postopki vodeni izključno na podlagi dejstev in brez političnih motivov, čeprav so mu republikanski poslanci očitali pristranskost. Izpostavil je težave pri pridobivanju informacij zaradi uporabe več telefonskih naprav ključnih akterjev, kot sta Rudy Giuliani in Boris Epshteyn. Smith je prav tako priznal, da določenih delov uradnega poročila ni preučil zaradi sodne prepovedi sodnice Aileen Cannon, kar je po mnenju demokratov omejilo njegovo zmožnost celovitega pričanja o domnevnih kaznivih dejanjih bivšega predsednika Trumpa glede tajnih dokumentov. Posebno pozornost je vzbudila Smithova ocena pričevanja Cassidy Hutchinson, ki jo je označil za delno posredno (hearsay), kar bi kot obrambni odvetnik poskušal izločiti. Kljub temu je vztrajal, da bi zbrani dokazi v primeru sojenja verjetno privedli do obsodb. Objava prepisa zaslišanja je v javnosti sprožila val kritik na račun Jima Jordana, ki naj bi po mnenju pravnih strokovnjakov poskušal prikriti vsebino pričevanja z neugodnim terminom objave.

Ameriški odvetnik Barry Pollack, ki je v mednarodni javnosti zaslovel kot ključni pravni zastopnik ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assanga, je prevzel vodenje obrambe venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Pollack velja za izjemno uspešnega stratega na področju kazenskega prava, kar je potrdil s svojo vlogo pri izpustitvi Assanga na prostost po dolgoletnem pravnem sporu z oblastmi Združenih držav Amerike. Maduro se v Združenih državah Amerike sooča z resnimi obtožbami glede trgovine z drogami in korupcije, zato izbira Pollacka nakazuje na agresivno pravno strategijo venezuelskega vodstva. Odvetnikove izkušnje z odmevnimi primeri, ki vključujejo nacionalno varnost in mednarodno pravo, bodo ključne pri obravnavi obtožnice v Washingtonu. Imenovanje je v diplomatskih krogih sprožilo precej pozornosti, saj Pollack velja za strokovnjaka, ki se ne boji neposrednih pravnih spopadov z ameriškimi državnimi organi.

Državna tožilka New Yorka je vložila tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi zaustavitve dveh večjih projektov vetrnih elektrarn na morju, ki naj bi oskrbovali z elektriko več kot milijon domov. Tožba je bila vložena zaradi suspenza gradnje teh projektov. Poleg tega je sodnik ponovno izjavil, da je tožilec, ki ga je imenoval Trump, nezakonito na položaju.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je od zvezne države Georgia uradno zahteval povračilo 6,26 milijona dolarjev za stroške odvetnikov in druge pravne izdatke. Zahtevek se nanaša na obrambo v primeru obtožb o vmešavanju v predsedniške volitve leta 2020, ki so bile v tem delu proti njemu nedavno opuščene. Po navedbah njegovih pravnih zastopnikov so stroški nastali izključno zaradi procesa v okrožju Fulton, ki se je končal brez obsodbe. Zahtevek za povračilo temelji na določilih prava zvezne države Georgia, ki pod določenimi pogoji omogočajo povračilo stroškov obrambe, če je obtožnica zavržena ali če je obtoženec oproščen. Trumpova ekipa trdi, da je bil pregon politično motiviran in neutemeljen, kar naj bi še dodatno upravičevalo finančno kompenzacijo. Okrožna tožilka Fani Willis, ki je vodila primer, se na zahtevo še ni odzvala. Ta pravna poteza predstavlja nov korak v Trumpovih prizadevanjih za sanacijo visokih pravnih stroškov, s katerimi se sooča v številnih sodnih postopkih po celotni državi. Odločitev sodišča o tem, ali je država Georgia dolžna kriti te stroške, bo pod drobnogledom javnosti, saj bi lahko postavila precedens za podobne zahtevke v prihodnosti.

Kljub zavrnitvi Vrhovnega sodišča ZDA, da odobri uporabo Nacionalne garde v Illinoisu, naj bi Donald Trump še vedno poskušal napotiti enote v ameriška mesta. Vrhovno sodišče je zavrnilo Trumpovo zahtevo po napotitvi Nacionalne garde v Illinois z utemeljitvijo, da vlada ni dokazala, da je to dovoljeno po zakonu.

Guverner zvezne države Indiana Mike Braun in generalni državni tožilec Todd Rokita sta na zvezno sodišče vložila predlog za razveljavitev več kot dve desetletji stare sodne prepovedi, ki onemogoča postavitev spomenika z desetimi zapovedmi na zemljišču državnega parlamenta v Indianapolisu. Predstavnika Indiane v svoji vlogi, vloženi na okrožnem sodišču ZDA za južno okrožje Indiane, trdita, da so se pravni standardi glede verskih simbolov na javnih površinah v zadnjih letih spremenili. Donirani spomenik bi po njunem mnenju predstavljal pomemben zgodovinski dokument in ne zgolj verskega simbola. Generalni tožilec Rokita je ob tem poudaril, da je trenutna prepoved zastarela in ne odraža sodobne sodne prakse vrhovnega sodišča ZDA glede svobode govora in verskega izražanja. Pobuda za ponovno postavitev spomenika je del širših prizadevanj konservativnih politikov v ZDA za večjo prisotnost verskih elementov v javnem življenju, kar pogosto sproža ustavne spore o ločitvi cerkve od države. Odločitev sodišča bo določila, ali bo spomenik po dolgih letih v skladišču ponovno dobil mesto pred vladnim poslopjem.

Zvezni sodnik v Kentuckyju je zavrnil predlog poravnave med mestom Louisville in ameriškim ministrstvom za pravosodje glede reform policije, potem ko je ministrstvo umaknilo podporo. Predlog je bil prvotno spodbuden zaradi smrti Breonne Taylor.

V Minnesoti so začeli veljati novi zakoni, ki obravnavajo različna področja. Med njimi so nova pravila glede odmorov za zaposlene, spremembe pri pravilih o orožju za lovce na jelene, zaščita pred finančnim izkoriščanjem in izguba programa MinnesotaCare za odrasle brez dokumentov.

Trumpova administracija je vložila tožbo proti Virginiji, v kateri trdi, da njena politika dodeljevanja ugodnejših šolnin nezakonitim priseljencem na Univerzi v Virginiji nezakonito favorizira ne-državljane pred ameriškimi študenti.

Teksasško pritožbeno sodišče je v torek razsodilo, da generalni pravosodni minister Teksasa Ken Paxton nima zakonskih pooblastil za uveljavljanje novih pravil o poročanju, ki bi od okrožnih tožilcev zahtevala predajo podatkov o pregonih. Odločitev sodišča je potrdila predhodno sodno odredbo, s katero so blokirali Paxtonov poskus, da bi od tožilcev v najbolj poseljenih okrožjih države pridobil obsežne baze podatkov o njihovih primerih. Sodni senat je v obrazložitvi poudaril, da državna zakonodaja generalnemu pravosodnemu ministru ne podeljuje pristojnosti za uvedbo tovrstnih splošnih zahtev po poročanju. Spor se je zaostril predvsem z demokratskimi okrožnimi tožilci, ki so nova pravila videli kot poskus političnega pritiska in poseganja v neodvisnost tožilstev na lokalni ravni. Paxtonova prizadevanja so bila usmerjena predvsem proti večjim urbanim središčem, kjer tožilci pogosto ubirajo drugačne politike pregona kot republikansko vodstvo države.

Teksasško prizivno sodišče je v torek razsodilo, da generalni tožilec Teksasa Ken Paxton nima zakonskih pooblastil za uveljavljanje novih pravil o obveznem poročanju podatkov iz kazenskih postopkov. Odločitev sodišča je potrdila predhodno začasno odredbo, ki Paxtonu preprečuje, da bi okrožne tožilce v najbolj naseljenih delih države prisilil k deljenju notranjih informacij o pregonih z njegovim uradom. Sodišče je v svoji obrazložitvi poudarilo, da veljavna državna zakonodaja generalnemu tožilcu ne podeljuje pristojnosti za uvajanje tako obsežnih in splošnih zahtev po poročanju za lokalne tožilce. Ukrep je bil v veliki meri usmerjen proti demokratskim okrožnim tožilcem v večjih mestih, ki so se uprli Paxtonovim poskusom centralizacije nadzora nad kazenskim pregonom. Ta pravna zmaga za lokalne oblasti omejuje vpliv državne izvršne oblasti nad avtonomijo lokalnih tožilstev v Teksasu.

Trumpova administracija je zamrznila zvezna sredstva za varstvo otrok v Minnesoti zaradi domnevnih goljufij. Ministrstvo za zdravje in socialne storitve ZDA je prekinilo izplačila in sprožilo nove preiskave v zvezi s ponudniki varstva otrok, pri čemer opozarjajo na nepravilno porabo davkoplačevalskega denarja. Preiskava je bila sprožena po objavi videoposnetka, ki je razkril nove obtožbe o goljufijah.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal obtožbe o trgovini s kokainom in izjavil, da je še vedno predsednik Venezuele. Na sojenju je bil pripeljan s helikopterjem in oklepnimi vozili, kar je pritegnilo veliko pozornosti. EU je dogajanje označila kot priložnost za Venezuelo, medtem ko je Macron kritiziral ameriško metodo. Trump je zagrozil novi voditeljici Venezuele, Kitajska pa je zahtevala Madurovo izpustitev. Kolumbijski predsednik je izdal nove ukaze vojakom. ZDA zanikajo, da so v vojni z Venezuelo. Spiegel je objavil oceno o mednarodnem pravu v povezavi z dogajanjem.

Zvezni sodnik Waverly D. Crenshaw Jr. je odredil Ministrstvu za pravosodje ZDA (DOJ), naj obrambi Kilmarja Ábrega Garcíe predajo več deset dokumentov, ki nakazujejo na morebiten maščevalen pregon. Dokumenti razkrivajo, da je urad namestnika generalnega tožilca Todda Blancha neposredno vplival na lokalnega tožilca v Tennesseeju in označil pregon Garcíe za »najvišjo prioriteto«. To neposredno izpodbija prejšnje trditve ministrstva, da je bila odločitev o pregonu sprejeta lokalno in brez zunanjih političnih vplivov. Kilmar Ábrego García, državljan Salvadorja z delovnim dovoljenjem v ZDA, je bil tarča deportacije pod prvo Trumpovo administracijo kljub sodni prepovedi. Po prisilni vrnitvi v Salvador in zaprtju v brutalnih zaporih je Vrhovno sodišče ZDA aprila odredilo njegovo vrnitev v Združene države. Takoj po vrnitvi v juniju ga je Ministrstvo za pravosodje obtožilo tihotapljenja ljudi, kar njegovi odvetniki označujejo za maščevalni ukrep administracije zaradi njegove pravne zmage pred najvišjim sodiščem v državi.

Zvezni sodnik je začasno ustavil potezo predsednika Donalda Trumpa, da bi preklical začasno zaščiten status za stotine priseljencev iz Južnega Sudana, kar jim omogoča zakonito življenje in delo v Združenih državah. Poleg tega je bila izdana pomembna odločitev, ki Trumpovi administraciji omogoča dostop do osebnih podatkov oseb, za katere je znano, da so v Združenih državah nezakonito.

Zvezni sodnik v Massachusettsu je začasno ustavil poskus Trumpove administracije, da bi ukinila zaščiteni status za priseljence iz Južne Sudane. Ameriška ambasada v Indiji je indijske državljane opozorila na visoke kazni za nezakonite migracije v ZDA. Sodnik v Tennesseeju je odredil objavo elektronske pošte Ministrstva za pravosodje v primeru Kilmarja Abrega Garcie, da bi preverili trditve o maščevalnem pregonu.

Zvezni sodnik Waverly D. Crenshaw ml. je v Tennesseeju odredil razkritje občutljivih vladnih dokumentov, ki nakazujejo na neposredno vpletenost vrha ministrstva za pravosodje ZDA v pregon priseljenca Kilmarja Abrega Garcie. Razkriti materiali, med katerimi so ključna elektronska sporočila, neposredno izpodbijajo prejšnje trditve ministrstva, da je bila odločitev o pregonu sprejeta lokalno in brez navodil iz Washingtona. Dokumenti namreč razkrivajo, da je urad namestnika pravosodnega ministra Todda Blancha pregon Abrega Garcie označil za »prednostno nalogo«, kar po mnenju pravnih strokovnjakov potrjuje sume o politično motiviranem in maščevalnem pregonu. Primer Abrega Garcie je pritegnil pozornost javnosti zaradi njegove predhodne deportacije v Salvador, ki je bila izvedena kljub sodnim odredbam, ki so to prepovedovale. Vrhovno sodišče je kasneje odredilo njegovo vrnitev v ZDA, takoj po vrnitvi pa ga je ministrstvo za pravosodje obtožilo tihotapljenja ljudi, kar temelji na prometnem zaustavljanju iz leta 2022. Odločitev sodnika Crenshawa o razkritju približno dveh ducatov dokumentov iz obsežnega arhiva 3.000 spisov predstavlja resen udarec za integriteto ministrstva in namestnika Todda Blancha, saj razkriva protislovja med uradnimi izjavami vlade in dejanskim delovanjem vodstva.

Po novem poročilu je administracija Trumpa pridobila dostop do osebnih podatkov oseb, za katere je znano, da so v Združenih državah nezakonito. Razkrito je bilo tudi, da so visoki uradniki Ministrstva za pravosodje spodbudili obtožnico proti Kilmarju Abrego Garcii, domnevnemu članu tolpe MS-13 in osumljencu za tihotapljenje ljudi, šele po pomotoma izvedeni deportaciji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je dosegla poravnavo v tožbi glede zamrznjenih sredstev Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH), s čimer je začasno opustila sporne kriterije, ki so pogojevali dodelitev finančne pomoči z ukinitvijo programov za raznolikost, pravičnost in vključenost (DEI). Poravnava, vložena na zveznem sodišču v Massachusettsu, omogoča univerzam, da do septembra 2025 zaprosijo za raziskovalna sredstva brez upoštevanja novih ideoloških pogojev ali omejitev glede raziskav cepiv. Kljub temu dogovoru se administracija ni trajno odpovedala svojemu cilju prevrednotenja financiranja znanosti v skladu z novo vladno politiko. Istočasno se ameriško ministrstvo za pravosodje sooča z močnimi kritikami zaradi uporabe zakona o lažnih zahtevkih (False Claims Act) iz leta 1863 za pregon podjetij z zveznimi pogodbami, ki še vedno izvajajo programe DEI. Kritiki to potezo označujejo za nepotrebno ustrahovanje in potratno rabo javnih virov, med tarčami pa so se znašli tehnološki velikani, kot sta Verizon in Alphabet. V zvezni državi Maine so ponudniki storitev splava medtem zaprosili lokalne zakonodajalce za dodatna sredstva, s katerimi bi nadomestili izpad zveznega financiranja, ki ga je Trumpova administracija omejila v okviru svojih prizadevanj proti organizacijam, kot je Planned Parenthood.

Družba Bayer in njena podružnica Monsanto sta na ameriškem sodišču v Delawaru vložili tožbe proti farmacevtskim velikanom Pfizer, BioNTech in Moderna zaradi domnevne neupravičene uporabe patentirane tehnologije pri razvoju cepiv proti covidu-19. Po navedbah tožnikov so omenjena podjetja v svojih cepivih uporabila tehnologijo, ki jo je Monsanto razvil in patentiral že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja za povečanje odpornosti rastlin proti žuželkam. Monsanto trdi, da je bila ta tehnologija ključna za stabilizacijo informacijske ribonukleinske kisline (mRNK), kar je omogočilo učinkovitost cepiv pri vzpostavljanju imunosti proti virusu. Bayer, ki sam ni sodeloval pri proizvodnji cepiv proti covidu-19, v tožbah poudarja, da ne želi ovirati nadaljnje proizvodnje ali prodaje cepiv, temveč zahteva finančno odškodnino za kršitev intelektualne lastnine. Podjetje trdi, da so tožene stranke z uporabo njihove tehnologije ustvarile visoke dobičke na svetovnem trgu, pri čemer višina zahtevane odškodnine v dokumentaciji še ni bila natančno določena. Sodišče bo moralo sedaj presoditi, ali se kmetijska tehnologija iz osemdesetih let dejansko prekriva z biotehnološkimi postopki, uporabljenimi v sodobnih mRNK cepivih. Primer predstavlja pomemben pravni precedens na področju patentnega prava, saj povezuje agrokemične patente z medicinsko biotehnologijo. Tožba je bila vložena 6. januarja, v njej pa odvetniki Bayerja in Monsanta navajajo, da so toženci zavestno uporabili njihove rešitve brez ustreznega nadomestila. Odločitev sodišča bi lahko vplivala na prihodnje licenčne pogodbe med kemijskimi in farmacevtskimi konglomerati.

Sedemnajstletni Javarius Hurd je v petek na sodišču v zvezni državi Wisconsin priznal krivdo za uboj paznika med fizičnim spopadom v zaporu. Obtoženi je vložil poseben ugovor neprištevnosti, s čimer trdi, da zaradi duševne bolezni ali napake v času dejanja ni bil sposoben razumeti protipravnosti svojega ravnanja ali se ravnati po zakonu. Incident se je zgodil v času, ko je bil Hurd že v pridržanju, usodni napad pa se je sprevrgel v tragedijo, ko je paznik podlegel poškodbam po pretepu. Kljub priznanju uboja obramba vztraja, da Hurd ne bi smel biti obsojen na zaporno kazen, temveč bi mu morali odrediti psihiatrično zdravljenje. Sodišče bo zdaj presojalo o njegovem duševnem stanju in odgovornosti za dejanje. Primer ponovno odpira vprašanja o varnostnih razmerah v ameriških zaporih in ravnanju z mladoletnimi prestopniki, ki imajo zgodovino duševnih težav. Sodni postopek se bo nadaljeval s strokovnimi mnenji izvedencev psihiatrične stroke, ki bodo določili, ali bo obtoženec končal v zaporniški celici ali v varovani psihiatrični ustanovi.

Več podjetij, med njimi StubHub Holdings, CarMax, Integer Holdings, Klarna Group, Skye Bioscience, Freeport-McMoRan, Coupang, Telix Pharmaceuticals, Synopsys, Stride, DeFi Technologies, Inspire Medical Systems in Perrigo Company plc, se sooča s tožbami vlagateljev zaradi domnevnih kršitev zakonov o vrednostnih papirjih. Odvetniške družbe Levi & Korsinsky, Bronstein, Gewirtz & Grossman in druge pozivajo oškodovane vlagatelje, da se pridružijo skupinskim tožbam, pri čemer so določeni roki za prijavo. Tožbe se nanašajo na različne nepravilnosti, vključno z zavajajočimi izjavami in opustitvami, ki so vplivale na vrednost delnic.

Predstavniki ameriškega ministrstva za zdravje in socialne zadeve so razkrili, da je somalski veleposlanik pri Združenih narodih, Abukar Dahir Osman, domnevno povezan s podjetjem za oskrbo na domu v Cincinnatiju v zvezni državi Ohio, ki je bilo predhodno obsojeno zaradi goljufij v sistemu Medicaid. Preiskovalci so ugotovili, da je omenjeno podjetje sodelovalo v spornih praksah, kar je v ameriški javnosti sprožilo resna vprašanja o nadzoru nad porabo zveznih sredstev in integriteti programov javnega zdravstva. Zvezne oblasti so navedle, da povezava veleposlanika s podjetjem, ki je bilo v preteklosti že kazensko preganjano, meče senco na diplomatske predstavnike in zahteva podrobnejšo preiskavo finančnih tokov. Čeprav diplomatski status Osmana prinaša določeno stopnjo imunitete, ameriški uradniki poudarjajo pomen preglednosti pri porabi davkoplačevalskega denarja, namenjenega najranljivejšim skupinam prebivalstva. Primer trenutno obravnavajo kot del širših prizadevanj za preprečevanje zlorab v zdravstvenem sistemu.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je znašla v središču novih polemik zaradi domnevnega prikrajanja pravil in maščevalnega pregona. Poročila razkrivajo, da je Kennedyjev center za uprizoritvene umetnosti pred glasovanjem o preimenovanju ustanove po Donaldu Trumpu spremenil statut. S spremembo so onemogočili glasovanje uradnim članom po dolžnosti, kar je zagotovilo, da so o imenu odločali le Trumpovi izbranci, med katerimi so njegova soproga Usha Vance in vodja kabineta Susie Wiles. Odločitev je povzročila hud odpor v umetniški skupnosti, odpovedi nastopov in upad prodaje vstopnic. Hkrati so na dan prišli dokumenti pravosodnega ministrstva, ki nakazujejo na politično motiviran pregon Miguela Ábrega Garcíe. Kljub odločitvi vrhovnega sodišča, ki je zahtevalo njegovo vrnitev v ZDA po nezakoniti deportaciji, so zvezni tožilci pod vodstvom Todda Blancha primer označili za prioriteto in uvedli nove obtožbe. Ti dogodki krepijo očitke o zlorabi pooblastil in uporabi državnih institucij za osebna in politična obračunavanja, kar je v skladu s preteklimi vzorci delovanja sedanje administracije.

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je vložilo tožbo proti zvezni državi Virginija in njeni vodilni univerzi (UVA), ker naj bi nezakonitim priseljencem omogočali dostop do znižanih šolnin in finančne pomoči. Po mnenju zveznih oblasti virginijski izobraževalni kodeks krši zvezno zakonodajo s tem, ko osebam brez urejenega statusa dodeljuje status rezidenta, kar jim prinaša znatne finančne ugodnosti pri študiju. Administracija predsednika Donalda Trumpa trdi, da so te ugodnosti po zakonu rezervirane izključno za državljane in tiste s legalnim prebivališčem. Tožba predstavlja nov korak v zaostrovanju migracijske politike pod novo ameriško upravo, ki se aktivno spopada z lokalnimi zakonodajami, ki nudijo zaščito ali ugodnosti migrantom. Zvezna država Virginija je v svoji zakonodaji doslej omogočala, da se študenti, ki živijo v državi, obravnavajo kot domači študenti ne glede na njihov imigracijski status. Pravosodno ministrstvo zahteva takojšnjo prekinitev te prakse, saj naj bi neupravičeno obremenjevala davkoplačevalce in ustvarjala spodbude za nezakonito priseljevanje.

Zvezni sodnik v Kaliforniji je razsodil, da lahko administracija predsednika Trumpa ponovno začne deliti podatke o lokaciji in identiteti priseljencev brez urejenega statusa, ki so vključeni v javni zdravstveni program Medicaid, z uradom za priseljevanje in carine (ICE). Odločitev predstavlja zavrnitev pravnega izziva pod vodstvom zvezne države Kalifornije, ki je poskušala preprečiti prenos teh občutljivih informacij, sklicujoč se na pravico do zasebnosti in zaščito ranljivih skupin. Sodišče je v svoji obrazložitvi poudarilo, da zvezna vlada nima zakonskih ovir za takšno izmenjavo podatkov med agencijami v namene nadzora meja in uveljavljanja priseljenske zakonodaje. Odločitev bo predvidoma vplivala na številne posameznike, ki so včlanjeni v programe javnega zdravstvenega zavarovanja, saj bi njihovi osebni podatki zdaj lahko bili neposredno dostopni organom pregona, kar povečuje tveganje za deportacije. Zagovorniki pravic priseljencev opozarjajo, da bo tovrstna praksa odvrnila ljudi od iskanja nujne zdravstvene pomoči.

Pilot Alaska Airlines, Brandon Fisher, ki je varno pristal z letalom Boeing 737 MAX-9 po izpadu vratne plošče, toži Boeing za 10 milijonov dolarjev. Trdi, da ga je Boeing neupravičeno obtožil za incident, čeprav je NTSB ugotovil, da so manjkali vijaki. Fisher meni, da je Boeing poskušal preložiti odgovornost, kljub pohvalam za njegovo herojsko dejanje.

Sodnica okrožja Milwaukee Hannah Dugan je guvernerju poslala odstopno izjavo, potem ko je bila decembra lani spoznana za krivo oviranja pravosodja. Zvezni tožilci so ji očitali, da je aprila lani v svoji sodni dvorani namerno zamotila zvezne agente, ki so nameravali aretirati državljana Mehike, nato pa mu omogočila pobeg skozi zasebni izhod. Duganova, ki je na položaju preživela desetletje, je v svojem pismu poudarila zavezanost dostojanstvu in pravičnosti, vendar je priznala, da so pravni postopki proti njej postali prevelika ovira za nadaljnje delo. Do odstopa je prišlo v času, ko so republikanci v zvezni državi Wisconsin že pripravljali postopek ustavne obtožbe (impeachment), s katerim bi jo prisilno odstranili s položaja. Čeprav so zvezni postopki po njenih besedah še daleč od zaključka, se je odločila za umik, da bi zaščitila neodvisnost sodstva. Primer je pridobil širšo politično dimenzijo, saj ga je v svoji kampanji izpostavil tudi nekdanji predsednik Donald Trump kot primer zlorabe sodniških pooblastil za zaščito nezakonitih priseljencev. Duganova namerava pravni boj nadaljevati na sodišču, kjer bo izpodbijala obsodbo za kaznivo dejanje oviranja uradnega postopka.

Mestne oblasti v Salemu v ameriški zvezni državi Oregon so se znašle pod ostrimi kritikami, potem ko so Kylea Hedquista, ki je bil leta 1995 obsojen zaradi umora, imenovale v dva vplivna organa za javno varnost. Hedquist, ki mu je nekdanja guvernerka Kate Brown leta 2022 skrajšala kazen, zdaj deluje v mestnem odboru za nadzor policije in v komisiji za javno upravo, ki nadzira zaposlovanje v sektorju javne varnosti. Temu odločno nasprotuje okrožna tožilka Paige Clarkson, ki je opozorila na resne varnostne pomisleke in poudarila, da bi moralo vodstvo mesta od kandidatov za takšne položaje zahtevati višje standarde. Po njenem mnenju policisti in gasilci upravičeno pričakujejo odgovornejše vodenje mesta. Odzivi znotraj mestnega sveta so deljeni, saj so nekateri svetniki po pritisku sindikatov policistov in gasilcev že spremenili svoje mnenje. Svetnica Vanessa Nordyke je javno napovedala, da po novem podpira odstranitev Hedquista s položajev. Primer je sprožil širšo razpravo o rehabilitaciji nekdanjih zapornikov in njihovi primernosti za zasedanje funkcij, ki neposredno vplivajo na delo organov pregona in zagotavljanje splošne varnosti prebivalcev. Mestni svet bo o morebitni razrešnici verjetno odločal v kratkem, saj se pritiski javnosti in strokovnih združenj stopnjujejo.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Številni republikanci ne kandidirajo na prihajajočih volitvah leta 2026, kar nakazuje na morebitne težave stranke. Analitiki poročajo o Trumpovem načrtovanju povračilnih ukrepov znotraj Bele hiše. Poudarili so, da se vse več republikancev upira Trumpu, kar kaže na njegovo politično minljivost. Prav tako so sodišča sprejela pomembne odločitve glede Trumpove agende. Nekdanji republikanski kongresnik David Jolly pa je opozoril, da republikansko stranko čaka popolna katastrofa.

Zvezna okrožna sodnica Trina Thompson v San Franciscu je v sredo blokirala prizadevanja administracije predsednika Donalda Trumpa za odpravo statusa začasne zaščite (TPS) za približno 89.000 migrantov iz Hondurasa, Nepala in Nikaragve. Sodišče je presodilo, da vlada pri svoji odločitvi ni ustrezno upoštevala dejanskih razmer v omenjenih državah, ki bi migrantom preprečevale varno vrnitev domov. Odločitev sodnice sledi argumentom nasprotnikov ukinitve, ki so trdili, da so bili vladni ukrepi motivirani z rasno sovražnostjo in diskriminacijo. Sodba začasno ustavlja deportacije tisočev posameznikov, ki v Združenih državah Amerike bivajo na podlagi humanitarnega programa. Ta program omogoča zakonito bivanje in delo tistim, ki zaradi naravnih nesreč ali oboroženih spopadov v domovini ne morejo varno nazaj. Sodnica Thompsonova je v obrazložitvi izpostavila izjave, ki nakazujejo na diskriminatorne motive administracije, kar je bil ključen razlog za sodno blokado vladne politike.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) in Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) sta napovedala znatno povečanje sredstev in kadrov za preiskavo domnevnih sistemskih goljufij v državi Minnesota. Preiskava se osredotoča na nepravilnosti v centrih za otroško varstvo, ki naj bi neupravičeno pridobivali proračunska sredstva. Do ukrepanja prihaja po tem, ko je po spletu zaokrožil viralen videoposnetek, ki je sprožil val javnega ogorčenja in opozoril na morebitne zlorabe v sistemu socialne pomoči. Operacija predstavlja eno največjih demonstracij zvezne moči v tej zvezni državi, kjer živi največja somalijska skupnost v Združenih državah Amerike. Čeprav oblasti niso neposredno povezale celotne skupnosti s preiskavo, je povečana prisotnost zveznih agentov povzročila napetosti. Preiskovalci se spopadajo z obsežno dokumentacijo in sumi, da so bile subvencije za varstvo otrok sistematično odtujene prek fiktivnih programov in prirejenih poročil o prisotnosti otrok.

V Združenih državah Amerike je bila proti podjetju McDonald's vložena zvezna skupinska tožba, ki verigo s hitro prehrano obtožuje zavajajočega oglaševanja priljubljenega sendviča McRib. Štirje tožniki iz Kalifornije, New Yorka, Illinoisa in Washingtona trdijo, da izdelek kljub svojemu imenu in vizualni podobi ne vsebuje dejanskega mesa svinjskih reber. Po navedbah v tožbi, vloženi na okrožnem sodišču v Chicagu, gre za rekonstruiran mesni polpet, izdelan iz mlete svinjske pleče ter manj kakovostnih sestavin, kot so srce, vampi in poparjen želodec. Tožniki izpostavljajo, da je bil McRib decembra 2024 eden najdražjih posameznih izdelkov na jedilniku, s svojo ceno pa je celo presegel kultni sendvič Big Mac. V pritožbi trdijo, da kupci izdelka ne bi kupili po takšni ceni, če bi bili seznanjeni z dejansko sestavo mesa. McDonald's se je na obtožbe že odzval in poudaril, da so pri navajanju sestavin vedno pregledni, kar gostom omogoča premišljeno izbiro. Spor prihaja v času povečane občutljivosti potrošnikov na visoke cene hitre prehrane in vprašljive kakovosti sestavin.

Ugotovljeno je bilo, da je pisatelj serije 'South Park' mesece pred uradno odločitvijo odbora kupil domene, povezane s spornim novim imenom Kennedy Centra. Hkrati je bil predstavljen kongresni predlog zakona, ki želi razveljaviti odločitev o preimenovanju Kennedy Centra po Donaldu Trumpu.

Ruske oblasti so razpisale mednarodno tiralico za 35-letnim ruskim državljanom, ki je bil novembra 2025 pridržan na tajskem otoku Phuket na podlagi zahteve Združenih držav Amerike. Moškega, ki ga ameriška stran označuje za hekerja svetovnega kova, sumijo organiziranja kriminalne združbe in tatvin z uporabo informacijske tehnologije. Po navedbah ruskih pravosodnih dokumentov se mu očita vpletenost v vdore v digitalno infrastrukturo državnih organov v Evropi in ZDA. Pridržanje sta izvedla tajska policija in oddelek za boj proti kibernetski kriminaliteti ob prisotnosti agentov ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI. Med aretacijo v hotelu so osumljencu zasegli prenosni računalnik, več pametnih telefonov in kriptografsko denarnico, ki bodo služili kot dokazno gradivo v postopku. Ruski generalni konzul na Phuketu Jegor Ivanov je potrdil, da so aretiranega moškega po pridržanju 6. novembra 2025 premestili v Bangkok, kjer čaka na nadaljnje postopke glede izročitve. Ruska poteza z razpisom lastne tiralice se v mednarodnem okolju pogosto razume kot pravni manever, s katerim želi država izvorna preprečiti izročitev svojega državljana tretji državi in zahtevati njegovo vrnitev v domovino.

Po zmagi Zohrana Mamdanija v New Yorku so republikanci in desničarski strokovnjaki uporabili nativistično retoriko. Prihajajoče primarne volitve bodo pokazale smer demokratske in republikanske stranke. V Missouriju so po sprejetju spornega zemljevida potekali poskusi za razpis referenduma.