Venezuelski naftni razcvet kljub drastični spremembi oblasti ostaja težko dosegljiv cilj, saj je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo nadzor nad tamkajšnjimi viri prevzela velika ameriška energetska podjetja. Po vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura, je Trump poudaril, da bodo ameriške korporacije v državo vložile milijarde dolarjev za obnovo dotrajane infrastrukture. Načrti o neposrednem ameriškem upravljanju z naftnimi polji so sprožili ostre kritike, med drugim upokojenega generalporočnika Marka Hertlinga, ki je opozoril na nevarne vzporednice z izkušnjami iz Iraka in morebitno destabilizacijo regije. Kljub političnemu prevratu trg nafte za zdaj ne kaže večjih pretresov, saj investitorji ostajajo previdni. Družba Chevron je trenutno edini večji ameriški igralec, ki še deluje v Venezueli, medtem ko drugi vodilni predstavniki industrije opozarjajo na visoka varnostna tveganja in posledice večletnega slabega upravljanja pod prejšnjim režimom. Glavni izziv ostaja zagotavljanje stabilnosti v državi, kjer so razmere po aretaciji Madura napete, vprašanje pa je tudi, kako bo nova ureditev skladna z venezuelsko ustavo, ki jo ameriški načrti o neposrednem prevzemu naftne industrije praktično zaobidejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je predstavil ambiciozen načrt za oživitev venezuelskega energetskega sektorja, ki po ocenah strokovnjakov predstavlja tveganje v višini 100 milijard dolarjev. Po vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile zajele dosedanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, namerava Trumpova administracija v državo pripeljati velika ameriška naftna podjetja. Ta naj bi popravila in upravljala infrastrukturo, za katero Trump trdi, da jo je prejšnji režim "ukradel" Washingtonu. Napoved neposrednega ameriškega vmešavanja v venezuelsko naftno industrijo je že sprožila odzive na svetovnih trgih, kjer so delnice ameriških energetskih velikanov zabeležile občutno rast. Trump je od podpredsednice Delcy Rodríguez zahteval popoln dostop do naftnih virov, ob tem pa zagrozil z novimi ukrepi, če zahteve ne bodo izpolnjene. Načrt predvideva, da bodo ameriške korporacije prevzele vodilno vlogo pri obnovi propadajoče infrastrukture v zameno za odškodnine za v preteklosti zasežena sredstva. Kljub optimizmu na borzah ostaja tveganje operacije izjemno visoko. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko stroški stabilizacije in posodobitve industrije presegli 100 milijard dolarjev, politična stabilnost v državi po padcu Madura pa ostaja negotova. Trump vztraja, da je vrnitev ameriškega kapitala v Venezuelo ključna za regionalno energetsko varnost in popravo zgodovinskih krivic, ki jih je povzročil čavizem.

Združene države Amerike so z nedavno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, povzročile tektonske premike v latinskoameriški in svetovni geopolitiki. Maduro, ki je bil po zajetju prepeljan v New York, se pred ameriškim sodiščem sooča z obtožbami narkoterorizma in trgovine z drogami. Ta poteza Washingtona ni le kazenskopravni postopek, temveč predstavlja strateški udarec, s katerim so ZDA s šahovnice odstranile ključnega zaveznika Kitajske, Rusije in Irana v regiji. ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa zdaj načrtujejo obsežno revitalizacijo venezuelske naftne industrije z uporabo ameriških podjetij, kar bo močno vplivalo na ravnovesje moči na svetovnih energetskih trgih. Analitiki poudarjajo, da je bil Madurov režim ključno energetsko vozlišče za Peking, zdaj pa se ta vzvod seli v roke Washingtona. Medtem ko svetovna javnost in Združeni narodi razpravljajo o legitimnosti ameriškega posredovanja, se v regiji že porajajo vprašanja o prihodnjih tarčah ameriške zunanje politike, pri čemer se pogosto omenja Mehika, čeprav je položaj tamkajšnje predsednice Claudie Sheinbaum bistveno drugačen od Madurovega.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno potrdil, da so elitne enote Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po aretaciji so Madura prepeljali v New York, kjer se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi obtožb o narkoterorizmu. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA prevzele začasno upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in stabilen prehod oblasti na novo vodstvo. Dogodek je sprožil burne odzive v regiji, saj je Trump zagrozil z morebitnimi intervencijami tudi v Kolumbiji, Mehiki in na Kubi. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je že odzval na Trumpove obtožbe, ki ga slikajo kot trgovca z drogami, medtem ko so delnice ameriških naftnih podjetij, kot je Chevron, po novici o prevzemu nadzora nad državo z bogatimi naftnimi rezervami znatno zrasle. Ameriška administracija poudarja, da je bila operacija nujna za stabilizacijo regije in boj proti kriminalnim združbam, kot je Tren de Aragua.

Donald Trump je od nove venezuelske voditeljice Delcy Rodríguez zahteval popoln dostop do naravnih virov Venezuele, zlasti do nafte, da bi ameriška podjetja lahko popravila tamkajšnjo infrastrukturo in s tem pomagala pri obnovi države. Izrazil je prepričanje, da ZDA potrebujejo popoln dostop do nafte in drugih virov, da bi lahko obnovile državo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po padcu venezuelskega predsednika Nicolása Madura napovedal milijardne investicije v tamkajšnjo naftno industrijo, pri čemer si prizadeva za prevladujočo vlogo ameriških podjetij. Napoved o vstopu Združenih držav Amerike v energetski sektor te južnoameriške države je že povzročila občutno rast delnic ameriških naftnih korporacij. Kljub optimizmu v Beli hiši pa strokovnjaki opozarjajo, da je venezuelska naftna infrastruktura v slabšem stanju kot iraška po vojni, kar predstavlja veliko tveganje za vlagatelje. Trumpova administracija je podjetjem, ki so v preteklosti utrpela škodo zaradi razlastitev pod Madurovim režimom, ponudila podporo pri zahtevah za odškodnine pod pogojem, da ponovno začnejo investirati v Venezueli. Čeprav Trump poudarja pomen venezuelskih naftnih rezerv, se industrijski velikani držijo ob strani zaradi trenutne nasičenosti svetovnih trgov z nafto in izjemno zahtevne obnove uničenih zmogljivosti. Poleg tega ostaja vprašljiva strateška nujnost teh investicij, saj je trenutno od venezuelske nafte močno odvisna le Kuba, medtem ko se svetovni trgi soočajo s presežki.

Združene države Amerike so sprožile obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v okviru katere so ameriške specialne sile vstopile v Caracas in zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki je vključevala tudi zračne napade na ključne vojaške cilje, kot je kompleks Fuerte Tiuna, je povzročila mešane odzive v mednarodni skupnosti. Medtem ko so nekateri venezuelski državljani in latinskoameriški voditelji aretacijo diktatorja pozdravili, so druge države, vključno s Pakistanom in Italijo, izrazile zaskrbljenost nad razvojem dogodkov in pozvale k previdnosti. Vojaško posredovanje močno vpliva na prihodnost energentov, saj analitiki ocenjujejo, da se velika naftna podjetja zaradi tvegane zgodovine in politične nestabilnosti verjetno ne bodo hitro vrnila na venezuelski trg. Ameriška administracija je svoje ukrepe utemeljila kot nujne za preprečevanje nezakonitih dejavnosti režima, ki je bil predhodno že podvržen številnim sankcijam zaradi povezav s kriminalnimi združbami. Situacija ostaja napeta, saj operacija predstavlja drastično zaostritev dolgoletnih sporov med Washingtonom in Caracasom.

Venezelski obrambni minister Vladimir Padrino López je ostro obsodil ameriško vojaško operacijo, ki je privedla do aretacije predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter razglasil najvišjo stopnjo vojaške pripravljenosti. Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi se pojavila na sodišču v New Yorku. V Caracasu so potekali protesti proti ameriški agresiji in aretaciji predsednika Madura. Kitajska je pozvala k takojšnji izpustitvi Madura.

Cene nafte na svetovnih trgih so se v ponedeljek znižale, potem ko so sile Združenih držav Amerike v bliskoviti vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki je vključevala zajetje Madura in njegove soproge ter njun prevoz v ZDA, je povzročila takojšen odziv na energetskih trgih, saj Venezuela razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami surove nafte na svetu, ocenjenimi na 17,3 bilijona dolarjev. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države, kar naj bi omogočilo vrnitev ameriških naftnih velikanov in obnovo propadajoče venezuelske naftne industrije. Ameriško zunanje ministrstvo in Bela hiša sta že stopila v stik z vodilnimi predstavniki naftnih družb, kot sta ExxonMobil in ConocoPhillips, ter jih pozvala k vlaganju v Venezuelo za povrnitev premoženja, ki ga je pred dvema desetletjoma razlastil Hugo Chávez. Medtem ko je ameriški zunanji minister Marco Rubio pojasnil, da Washington ne namerava dolgoročno neposredno vladati Venezueli, bodo ZDA ohranile naftno blokado kot vzvod za doseganje političnih sprememb pri trenutnih oblasteh v Caracasu. Trumpova administracija stavi na to, da bodo ameriške investicije in tehnologija ustavile dolgoletno upadanje proizvodnje nafte v tej južnoameriški državi.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriški vojaški operaciji, je Donald Trump dejal, da imajo ZDA nadzor nad Venezuelo in zagrozil Kolumbiji. Medtem ko se Maduro pripravlja na sojenje v New Yorku, prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj Trump ni razkril načrtov za tranzicijo v državi. Aretacija Madura bi lahko imela velik vpliv na svetovno trgovino in gospodarstvo.

Po zajetju venezuelskega predsednika Madura s strani ZDA so cene nafte padle, medtem ko so cene plemenitih kovin narasle. Delnice naftnih in obrambnih podjetij, kot so Chevron, Exxon Mobil, Palantir, Lockheed in Halliburton, so se na dogodek odzvale različno.

Donald Trump je po zajetju Nicolása Madura opozoril novo začasno voditeljico Venezuele, Delcy Rodriguez, naj se podredi ameriškim zahtevam, sicer jo bo doletela hujša usoda od Madura. Napovedal je možnost drugega vojaškega udara v Venezueli, če nova vlada ne bo sodelovala z ZDA. Trump je poudaril, da so ZDA »zadolžene« v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci razkril načrte za obsežne investicije v venezuelsko naftno infrastrukturo, pri čemer si prizadeva, da bi ameriška podjetja prevzela vodilno vlogo v tamkajšnji industriji. Trumpova strategija temelji na prepričanju, da bi neposreden nadzor nad naftnimi rezervami koristil ameriškemu gospodarstvu, vendar strokovnjaki opozarjajo na številne ovire. Po mnenju analitikov bi bila sanacija zanemarjene infrastrukture dolgotrajna in finančno izjemno zahtevna, kar bi lahko upočasnilo ustvarjanje dobička. Napovedi o vstopu ameriških energetskih velikanov na venezuelski trg prihajajo v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom. Čeprav Trump poudarja gospodarske koristi, kritiki opozarjajo, da bi takšna poteza zahtevala korenito spremembo trenutne politike sankcij in stabilizacijo političnih razmer v državi. Uspeh projekta je tako močno odvisen od prihodnjih diplomatskih potez in pripravljenosti ameriških korporacij na tvegane dolgoročne naložbe v nestabilnem okolju.

Po aretaciji Nicolasa Madura so Združene države, pod vodstvom Donalda Trumpa, izrazile željo po ponovnem odprtju Venezuele ameriškim naftnim podjetjem za izkoriščanje njenih ogromnih zalog nafte. Marco Rubio je izjavil, da so ZDA pripravljene sodelovati z novimi venezuelskimi voditelji po odstavitvi Madura, če bodo sprejeli »pravo odločitev«. Medtem pa se že pol stoletja vleče spor med Venezuelo in ameriškimi naftnimi podjetji glede odškodnin, ki izvirajo iz nacionalizacije naftnega sektorja, kjer so ameriška podjetja utrpela milijardne izgube. Ekonomisti ocenjujejo, da so Trumpove obtožbe neutemeljene.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po padcu venezuelskega predsednika Nicolása Madura ameriškim naftnim podjetjem ponudila priložnost za obsežne investicije v energetski sektor te južnoameriške države. Trumpova vlada je podjetjem, ki čakajo na odškodnine zaradi preteklih zaplemb premoženja, predlagala ponoven vstop na trg kot način za poravnavo dolgov in obnovo opustošene industrije. Po nekaterih navedbah naj bi Trump v venezuelsko naftno industrijo nameraval vložiti več milijard dolarjev, kar kritiki označujejo za potezo, ki daje prednost gospodarskim interesom pred demokratičnimi načeli. Kljub ambicioznim načrtom Bele hiše pa ameriški naftni velikani ostajajo previdni. Razmere v Venezueli opisujejo kot zahtevnejše od tistih v Iraku po letu 2003, predvsem zaradi popolnoma uničene infrastrukture in politične negotovosti. Portugalski kandidat za predsednika Luís Marques Mendes je Trumpovo politiko že označil za kršitev mednarodnega prava in poudaril, da se zdi ameriški predsednik bolj osredotočen na naftne zaloge kot na dejansko vzpostavitev demokracije v državi.

Poročila so potrdila, da ima Venezuela največje dokazane zaloge nafte na svetu, vendar trenutno proizvede le majhen del svetovne proizvodnje. Donald Trump naj bi izrazil željo po izkoriščanju teh venezuelskih rezerv.

Vrednost venezuelske nafte je ponovno v ospredju regionalne politike, kar je sprožilo povečano zanimanje Združenih držav Amerike za sodelovanje s to južnoameriško državo. Kljub političnim napetostim v preteklosti so energetske potrebe in stabilnost svetovnega trga povzročile premik v odnosih, kjer nafta nastopa kot ključni element moči in pogajanj. Medtem ko se geopolitični interes povečuje, je organizacija OPEC napovedala, da bo svojo trenutno ponudbo nafte ohranila nespremenjeno vsaj do aprila, kar dodatno vpliva na stabilnost cen na svetovnem trgu. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ponovno odprtje venezuelskega naftnega sektorja za tuje investicije, predvsem za ameriška podjetja, močno vplivalo na prihodnje cene energentov. Čeprav kartel OPEC ni podal specifičnih komentarjev glede notranjepolitične situacije v Venezueli, je jasno, da država ostaja strateškega pomena za zahodne energetske potrebe. Ta razvoj dogodkov kaže na pragmatičen pristop Washingtona, ki poskuša zmanjšati odvisnost od drugih virov s krepitvijo prisotnosti v latinskoameriški regiji.

Po poročanju medijev je predsednik Trump izjavil, da bi lahko venezuelska naftna industrija s podporo ZDA zaslužila veliko denarja. Uprava naj bi ameriškim naftnim podjetjem, ki pričakujejo odškodnino za zaseženo premoženje v Venezueli, ponudila podporo pod pogojem, da ponovno investirajo v državo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je 3. januarja 2026 sprožila obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, ki je vključevala zračne napade na strateške cilje v prestolnici Caracas in na vojaške baze po vsej državi. Po poročanju tujih agencij so elitne enote ameriške vojske v koordinirani akciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriška stran je operacijo utemeljila kot misijo za pregon ubežnikov in boj proti trgovini z drogami, medtem ko je Maduro pred zajetjem razglasil stanje zunanje nestabilnosti. Napad, ki predstavlja neposreden vojaški poseg na južnoameriška tla, je povzročil precejšnjo materialno škodo na uradnih stavbah in vojaški infrastrukturi, vključno s ključno utrdbo Fuerte Tiuna. Medtem ko ameriška administracija trdi, da je bila akcija nujna za vzpostavitev zakonitosti, kritiki in družbena gibanja dogodek označujejo za akt imperialistične agresije in kršitev mednarodnega prava. Naftni velikan Chevron je že napovedal pripravljenost na sodelovanje v spremenjenih okoliščinah, kar nakazuje na morebitne prihodnje premike v nadzoru nad venezuelskimi energetskimi viri.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Trump je dejal, da je bila operacija nujna zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z mamili, obenem pa je izpostavil, da Mehike ne vodi izvoljena vlada, temveč narkokarteli. Po njegovih besedah bo zajetje Madura omogočilo stabilizacijo regije in vrnitev ameriških podjetij na venezuelski trg. Predsednik je napovedal oživitev Monroejeve doktrine in poudaril, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo uničene infrastrukture. Kljub vojaškemu posredovanju Trump ostaja prepričan, da dogodki ne bodo ovirali prihodnjih dogovorov z Moskvo, saj meni, da bo operacija dolgoročno prinesla gospodarske koristi celotni regiji. Ameriška mornarica ostaja v pripravljenosti ob venezuelski obali, dokler vse zahteve Združenih držav Amerike ne bodo v celoti izpolnjene, ameriški embargo na nafto pa za zdaj ostaja v veljavi.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročilih o zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje Venezuele in obnovile njeno naftno industrijo. Trump je na tiskovni konferenci po napadu v Caracasu poudaril, da so ZDA prišle po "ukradeno nafto" in da bodo ameriška naftna podjetja ponovno začela delovati v državi ter ustvarjala dobiček. Po njegovih besedah bo Washington v Caracasu prisoten do nadaljnjega, pri čemer bo državo upravljal skupaj z določeno skupino zaveznikov. Ta poteza sledi dolgotrajnim prizadevanjem Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki jih je predsednik utemeljil z obtožbami o kraji ameriških sredstev in nafte. Trump je dejal, da je bil prejšnji režim v Caracasu odgovoren za uničenje infrastrukture, ZDA pa bodo zdaj poskrbele za ponovni zagon proizvodnje v državi z največjimi zalogami nafte na svetu. Napoved je sprožila odzive po vsem svetu, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države pod pretvezo gospodarske obnove.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so sile Združenih držav Amerike v Venezueli izvedle operacijo, v kateri so prijele dosedanjega voditelja Nicolása Madura. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo ZDA odslej neposredno upravljale z državo, pri čemer bodo ključno vlogo igrale ameriške naftne družbe, ki se vračajo na venezuelski trg. Operacija, ki so jo zaznamovali preleti helikopterjev nad Caracasom in tarčni napadi, po mnenju analitikov predstavlja vrnitev k Monroevi doktrini v njeni najbolj koercitivni obliki. Časnik The New York Times je v svojem uvodniku operacijo, ki se je odvila 3. decembra, označil za kršitev ameriškega in mednarodnega prava. Kritiki opozarjajo, da Trumpova administracija s tem dejanjem tvega ponovitev napak iz iraške vojne, čeprav Bela hiša trdi, da gre za nujen korak za zagotovitev stabilnosti v regiji in boj proti narkoterorizmu. Aretacija Madura ni bila osamljen incident, temveč vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega vojaškega pritiska v Karibskem morju, ki so ga ZDA opravičevale z bojem proti trgovini z drogami.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal obsežne načrte za obnovo venezuelskega naftnega sektorja, v katerega nameravajo ameriška podjetja vložiti več milijard ameriških dolarjev. Odločitev sledi nedavnim ameriškim zračnim napadom na strateške cilje v državi, s katerimi so Združene države Amerike prevzele nadzor nad dostopom do največjih svetovnih zalog surove nafte. Trump je poudaril, da bodo ameriške energetske družbe ključne pri obnovi uničene infrastrukture in zagotavljanju nemotenega pretoka nafte. Med podjetji, ki bodo imela največje koristi od nove situacije, se omenja zlasti energetski gigant Chevron s sedežem v Houstonu, ki je že sedaj prisoten na venezuelskem trgu. Cilj operacije je po navedbah Washingtona stabilizacija oskrbe z naftno in modernizacija zastarelih proizvodnih obratov, ki so bili v času režima Nicolása Madura zanemarjeni. Kritiki opozarjajo, da gre za neposreden poskus prevzema naravnih bogastev suverene države pod krinko humanitarne ali varnostne intervencije.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so 3. januarja zajeli Nicolása Madura, javno razkril načrte za neposreden ameriški nadzor nad državno naftno industrijo. Trump je poudaril, da bodo ameriška podjetja prevzela obnovo kritične infrastrukture in začela ustvarjati dobiček, ob tem pa je prejšnje venezuelske vlade obtožil kraje nafte, ki naj bi po njegovih besedah pripadala ZDA. Administracija v Washingtonu pričakuje vzpostavitev nove vlade v Caracasu, ki bo sledila navodilom Bele hiše in omogočila popoln dostop do največjih svetovnih zalog surove nafte. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Trumpove izjave potrjujejo, da so bili ekonomski interesi, povezani z energetskimi viri, ključni motiv za vojaško posredovanje. Medtem ko so uradni razlogi vključevali boj za demokracijo in politično stabilnost, so trenutne dejavnosti ameriških sil in napovedi o neposredni vključenosti v naftni sektor sprožile razprave o kršitvah suverenosti in geopolitičnih interesih ZDA v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju o prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal, da bodo največje ameriške naftne družbe v Venezuelo vložile več milijard dolarjev. Namen teh sredstev je predvsem obnova dotrajane energetske infrastrukture v državi, ki se ponaša z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Trump je poudaril, da bodo Združene države Amerike močno vpletene v prihodnji razvoj tamkajšnje industrije, s čimer želijo povrniti nekdanjo zmogljivost črpanja, ki je v zadnjih desetletjih drastično upadla. Venezuela, ki ima v lasti približno 17 odstotkov svetovnih naftnih rezerv, se je v zadnjem obdobju soočala s hudim pomanjkanjem naložb, slabim upravljanjem in mednarodnimi sankcijami. Medtem ko je država v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja proizvedla do 3,5 milijona sodov nafte dnevno, je lanska proizvodnja v povprečju dosegla le okoli 1,1 milijona sodov, kar predstavlja zgolj odstotek svetovne proizvodnje. Kljub ogromnim zalogam v regiji Orinoko gre večinoma za težko nafto, katere proizvodnja je draga in zahteva napredno tehnično znanje, ki ga bodo po novem zagotavljala ameriška podjetja.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike ohranile prisotnost in vpliv v Venezueli, dokler ne bo zagotovljen popoln nadzor nad tamkajšnjimi zalogami nafte. Trumpova administracija svojo zunanjo politiko do te južnoameriške države vse bolj osredotoča na energetske vire, pri čemer nafto izpostavlja kot ključni strateški element ameriških interesov. Ta poteza pomeni nadaljevanje pritiska na venezuelski politični vrh, hkrati pa utrjuje vlogo ameriških energetskih korporacij v regiji. Napovedi o nadzoru nad naftnimi polji prihajajo v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, kjer ameriška stran odkrito podpira opozicijske struje in si prizadeva za politično stabilizacijo, ki bi bila naklonjena zahodnim trgom. Po navedbah analitikov Trumpova retorika potrjuje, da gospodarski interesi, predvsem odvisnost od fosilnih goriv, ostajajo primarno vodilo ameriškega posredovanja v tujini. Medtem ko Caracas poziva k notranjemu političnemu dialogu, Washington s svojimi zahtevami po energetski varnosti postavlja nove pogoje za prihodnje diplomatske odnose.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da se Združene države Amerike trenutno odločajo o prihodnjih korakih glede Venezuele, pri čemer je poudaril, da bo Washington v proces vključen zelo intenzivno. V pogovoru za televizijo Fox News je Trump dejal, da si ne morejo privoščiti tveganja, da bi upravljanje države prevzel kdo drug namesto ameriške administracije po tem, ko so sile ZDA izvedle vojaški napad in zajele venezuelskega predsednika. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele konec leta 2025 z ameriškimi operacijami na venezuelskem ozemlju. Na napovedi se je odzval tudi energetski velikan Chevron s sedežem v Teksasu. Podjetje, ki je v Venezueli prisotno že več kot stoletje, je izrazilo pripravljenost na konstruktivno sodelovanje s Trumpovo administracijo pri zagotavljanju mirnega in zakonitega prehoda oblasti. Chevronov interes je predvsem stabilnost in gospodarsko okrevanje države, kar bi okrepilo tudi energetsko varnost ZDA. Družba je svojo vlogo v državi ohranila skozi številna politična obdobja, od diktature Juana Vicenteja Gómeza dalje, zdaj pa se spopada z novimi geopolitičnimi razmerami po neposrednem ameriškem posredovanju.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bo prišlo do popolne zamenjave oblasti v tej južnoameriški državi. Trumpova strategija vključuje neposreden dostop ameriških naftnih podjetij do bogatih venezuelskih energetskih virov, s čimer želi Washington okrepiti svoj vpliv v regiji in zagotoviti stabilnost oskrbe z energenti. Po navedbah bodočega predsednika je cilj takšnega posega vzpostavitev demokratične ureditve, hkrati pa zagotovitev gospodarskih koristi za ameriško gospodarstvo. Napoved predstavlja zaostritev zunanje politike do Caracasas in nakazuje vrnitev k politiki maksimalnega pritiska na režim Nicolasa Madura. Trump je poudaril, da bo ameriška prisotnost ključna pri prehodu države v novo obdobje, pri čemer bodo imela ameriška podjetja, kot je Chevron, osrednjo vlogo pri obnovi naftne infrastrukture. Analitiki opozarjajo, da bi takšne poteze lahko povzročile nove geopolitične napetosti v Latinski Ameriki in sprožile odzive s strani zaveznic trenutnega venezuelskega režima.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo in da ne bo dovolil ponovitve prejšnjih razmer. Prav tako je omenil, da ZDA ne bodo oklevale poslati vojakov, če bo to potrebno. Opozoril je tudi predsednika Kolumbije, da bi ga lahko doletela enaka usoda kot Madura.

Donald Trump je izjavil, da bodo ameriška naftna podjetja vložila milijarde dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, saj želi ZDA izkoristiti "ogromno" naftno bogastvo Venezuele. Izvoz venezuelske nafte je bil ohromljen zaradi političnih nemirov in blokade tankerjev, ki jo je napovedal Trump. Trumpova administracija je tudi nakazala, da bi lahko sledile podobne akcije v drugih državah.

Trumpova administracija je operacijo v Venezueli predstavila kot misijo aretacije na podlagi sprožilcev, ki je ciljala na dva ameriška obtožena ubežnika, in trdila, da je tajnost zahtevala, da Kongres ni bil vključen. Naftni gigant Chevron je izjavil, da bo konstruktivno sodeloval s Trumpovo administracijo pri podpori mirnemu prenosu oblasti v Venezueli. Nekdanji kongresnik je napovedal nadaljnje poteze Trumpa, ki bodo razburile njegovo bazo. Novinarka NBC je menila, da bo aretacija Madura škodovala pravnemu postopku proti njemu.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala napade na vojaške cilje v prestolnici Caracas. Po navedbah ameriške administracije so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer so ju uradi že obtožili vpletenosti v trgovino z narkotiki. V odziv na agresijo je Venezuela razglasila izredno stanje in ukazala splošno mobilizacijo vojske, medtem ko so se v Caracasu slišale močne eksplozije. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega pritiska na Madurov režim. Čeprav je Maduro še v začetku januarja 2026 kazal znake popuščanja in vabil ameriška podjetja, kot je Chevron, k ponovnim investicijam v venezuelski naftni sektor, se je Washington očitno odločil za nasilno zamenjavo oblasti. Grška komunistična partija (KKE) in drugi mednarodni akterji so vojaško posredovanje že obsodili kot imperialistično agresijo, katere cilj je prevzem nadzora nad venezuelskimi energetskimi viri v škodo ruskih in kitajskih interesov.

Iran je odgovoril na Trumpova opozorila glede protestov in ga pozval, naj se izogiba "destabilizaciji" Bližnjega vzhoda. Turški predsednik Erdogan je napovedal telefonski pogovor s Trumpom. George Clooney in Donald Trump sta se znašla v sporu zaradi Clooneyjevega pridobljenega francoskega državljanstva, pri čemer je Trump Clooneyja označil za "povprečnega".

Argentinski predsednik Javier Milei je napovedal oblikovanje nove mednarodne zveze desetih držav, ki se bo osredotočala na boj proti socializmu in t. i. 'woke' ideologiji. Milei je v pogovoru za CNN pojasnil, da želi s partnerji zgraditi zavezništvo, ki bo zagovarjalo ideje svobode, pri čemer je socializem označil za 'rak rano' regije. Čeprav imen sodelujočih držav ni razkril, je v zadnjem obdobju okrepil stike z voditelji Paragvaja, Salvadorja in Hondurasa, hkrati pa si prizadeva za tesnejše vezi z Donaldom Trumpom, Viktorjem Orbanom in Giorgio Meloni. Istočasno je venezuelski predsednik Nicolás Maduro izrazil pripravljenost na normalizacijo odnosov z Združenimi državami Amerike. Maduro je izpostavil, da je Venezuela pripravljena na ameriške investicije v svoj naftni sektor pod pogoji, ki so primerljivi s tistimi podjetja Chevron. Poleg gospodarskega sodelovanja je ponudil tudi dialog o skupnem boju proti trgovini z drogami, kar predstavlja odmik od prejšnje ostre retorike, medtem ko se ameriška podjetja že pogajajo o morebitni ublažitvi sankcij iz obdobja Trumpove administracije.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na dialog in sodelovanje z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Maduro je poudaril odprtost za pogovore o ključnih vprašanjih, ki vključujejo boj proti trgovini z drogami in nove investicije v venezuelski naftni sektor. Ta poteza predstavlja poskus omilitve napetosti med državama, ki so se v zadnjem obdobju močno zaostrile zaradi ameriških sankcij in vojaških groženj. Kljub preteklim napadom na venezuelsko infrastrukturo in zasegom naftnih tankerjev s strani ameriških sil, Maduro trdi, da je Caracas pripravljen na gospodarske dogovore, ki bi koristili obema stranema. Venezuelski voditelj je posebej izpostavil energetski sektor kot področje morebitnega ponovnega sodelovanja, pri čemer je cilj privabiti ameriški kapital nazaj v državo. Takšna retorika prihaja v času, ko Washington izvaja močan pritisk na venezuelski režim z namenom doseči politične spremembe v državi.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v televizijskem intervjuju izrazil pripravljenost na pogovore z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede vprašanj zatiranja trgovine z mamili in gospodarskih investicij. Maduro se je izognil neposredni potrditvi ali zanikanju navedb o morebitnem ameriškem napadu na venezuelska pristanišča, o katerih je predhodno poročal Trump, vendar je poudaril, da nacionalna obramba zagotavlja ozemeljsko celovitost države. Predsednik Maduro je poudaril, da je Venezuela odprta za ameriške investicije v naftni sektor, pri čemer je kot primer uspešnega sodelovanja izpostavil družbo Chevron. Po njegovih besedah bi Washington lahko dosegel celovite sporazume o gospodarskem razvoju, če bi se odločil za dialog. Maduro je prav tako zavrnil ameriške obtožbe o vpletenosti njegove vlade v trgovino z narkotiki in trdil, da je Venezuela žrtev kolumbijskih tihotapcev kokaina. Kljub napetostim je venezuelski voditelj opisal svoj zadnji telefonski pogovor s Trumpom iz novembra kot vljuden in spoštljiv. Poudaril je, da so venezuelski predstavniki večkrat obvestili Washington o pripravljenosti na resen sporazum o boju proti narkotikom, s čimer poskuša Caracas stabilizirati odnose v luči ameriških sankcij in obtožb o ogrožanju varnosti ZDA.

Ameriška vojska je zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Donald Trump je operacijo označil za 'briljantno'. Emmanuel Macron je na omrežju X komentiral, da je Caracas osvobojen Madurove diktature. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije in zvoki letal. Venezuela je obsodila 'zelo resno vojaško agresijo'. Rusija je obsoja akcijo ZDA v Venezueli, župan New Yorka Zohran Mamdani pa jo je označil za nezakonito.

Ameriško finančno ministrstvo je napovedalo sankcije proti štirim podjetjem, ki so vpletena v prevoz venezuelske nafte. Ukrep naj bi povečal pritisk na vlado Nicolása Madura. Donald Trump je tudi napovedal blokado tankerjev, ki plujejo v in iz Venezuele, ZDA pa so okrepile vojaške operacije.

Grški vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis in minister za okolje ter energijo Stavros Papastavrou sta predstavila izčrpen pregled vladnih dosežkov v letu 2025, ki so ga zaznamovale korenite reforme in krepitev strateškega položaja države. Marinakis je v svoji analizi izpostavil zmanjšanje davčnih obremenitev, boj proti davčnim utajam ter pospešitev sodnih postopkov. Poseben poudarek je bil namenjen zunanji politiki, kjer je Grčija z zgodovinskimi sporazumi z ZDA na področju energetike in sodelovanjem s podjetjem Chevron pri raziskavah ogljikovodikov utrdila svojo vlogo ključnega energetskega vozlišča v Sredozemlju. Minister Papastavrou je podrobneje razčlenil 11 ključnih ukrepov Ministrstva za okolje in energijo, ki vključujejo vzpostavitev vertikalnega plinskega koridorja, ustanovitev novih nacionalnih morskih parkov v Egejskem morju ter projekte za zaščito gorskih območij in boj proti pomanjkanju vode. Kljub vladnemu optimizmu pa se kabinet premiera Kiriakosa Micotakisa spopada z lokalnim odporom. Komunistična partija Grčije (KKE) je v parlamentu sprožila vprašanje glede gradnje ogromnega fotonapetostnega parka v Makrirahiju, kjer se prebivalci in kmetje bojijo izgube kmetijskih površin in negativnih vplivov na lokalno gospodarstvo, kar je sprožilo tudi sodne postopke proti občini in investitorjem.

Zahodne države so začele razvijati inovativne metode za pridobivanje kritičnih mineralov in redkih zemelj, da bi zmanjšale svojo geostrateško odvisnost od kitajske prevlade na tem področju. Namesto dolgotrajnega odpiranja novih rudnikov se številna zagonska podjetja osredotočajo na ekstrakcijo kovin iz obstoječih virov, kot so naftne vrtine, odpadni tokovi in odvržena elektronika. Ta premik predstavlja poskus hitrega povečanja domačih predelovalnih zmogljivosti v Združenih državah Amerike. Strokovnjaki izpostavljajo, da bi lahko samo naftne vrtine podjetja Chevron v treh okrožjih Teksasa zagotovile svetovne potrebe po rodiju, ki velja za eno najdragocenejših plemenitih kovin. Rodij in drugi kritični materiali so ključni za proizvodnjo pametnih telefonov, električnih vozil, obnovljivih virov energije in sodobnega orožja. Ker so ti materiali v preteklosti služili kot orodje kitajskega geopolitičnega pritiska, nove tehnologije ločevanja elementov, kot sta neodim in dizprozij, postajajo prednostna naloga ameriške industrije in nacionalne varnosti.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prek družbenega omrežja X sporočil, da so ameriške zračne sile v obalnem mestu Maracaibo v Venezueli bombardirale laboratorij za predelavo kokaina. Po navedbah Petra so Združene države Amerike ciljale tovarno, v kateri naj bi kokovo pasto mešali za končno proizvodnjo prepovedane droge. Objava je sledila izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dan prej potrdil, da so ZDA izvedle napad na območje za privezovanje plovil v Venezueli, ki so jih uporabljali za transport narkotikov. Operacija predstavlja oster zasuk v ameriški zunanji politiki do regije pod Trumpovo administracijo, ki se je odločila za neposredne vojaške ukrepe proti infrastrukturi narkokartelov na ozemlju sosednje države. Čeprav sprva ni bilo povsem jasno, ali se Petro in Trump sklicujeta na isto lokacijo, njuni izjavi potrjujeta intenziviranje ameriških operacij v Venezueli. Ta poteza je tesno povezana z odločitvijo Washingtona, da prekliče prejšnja dovoljenja za delovanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron, v tej državi, kar dodatno zaostruje odnose z vlado v Caracasu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je med obiskom kmetijske komune v Caracasu napovedal, da bo izvoz hrane postal nov osrednji vir nacionalnega bogastva in tujih valut. Po njegovih besedah se bo Venezuela preobrazila v močno izvoznico hrane, pri čemer je izpostavil potrebo po proizvodnji ekološko neoporečnih živil. Ta strateški premik v gospodarski politiki države se dogaja v času, ko se venezuelski naftni sektor spopada z resno krizo. Napoved o osredotočanju na kmetijski izvoz prihaja neposredno po tem, ko so Združene države Amerike poostrile pritisk na venezuelsko gospodarstvo. Administracija predsednika Donalda Trumpa je namreč napovedala blokado vseh sankcioniranih ladij, ki vstopajo v državo ali jo zapuščajo, kar vključuje tudi zaseg plovil. Ker je nafta tradicionalno predstavljala glavni vir deviz, Maduro s spodbujanjem kmetijskega sektorja išče alternative za stabilizacijo gospodarstva pod težo mednarodnih sankcij.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo poimenovane "Trump Class". Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in naj bi bile večje, hitrejše ter močnejše od prejšnjih ameriških vojnih ladij. Predsednik je dejal, da bo gradnja dveh ladij kmalu stekla, s končnim ciljem 20 do 25 novih plovil. Napoved je sprožila različne odzive, od podpore do kritik, ki so trdile, da gre za poskus preoblikovanja javnih institucij po njegovi podobi.

Trumpova administracija je nadaljevala z blokado venezuelske naftne industrije in poskušala spodbuditi venezuelsko vojsko, da bi odstavila Madura. ZDA so blokirale tankerje z venezuelsko nafto, kar povečuje pritisk na Madura, vendar Chevron še naprej deluje v Venezueli z izjemnim dovoljenjem Trumpove administracije, ki mu omogoča proizvodnjo in izvoz nafte kljub sankcijam.

Trumpova administracija je odredila prekinitev gradnje petih velikih vetrnih projektov ob vzhodni obali za najmanj 90 dni. Odredba je bila izdana v obliki pisem, poslanih graditeljem.

Ameriška obalna straža je poskušala prestreči naftni tanker, povezan z Venezuelo, ki je plul pod panamsko zastavo in je bil osumljen prevoza iranske nafte. Sodišče v ZDA je izdalo nalog za zaseg tankerja Bella1, ki naj bi bil namenjen v Venezuelo, zaradi kršitve sankcij. Tanker Centuries, ki so ga ZDA zadržale ob obali Venezuele, je prevažal pošiljko venezuelske nafte, ki je pripadala kitajskemu trgovcu s surovinami. Tanker je ignoriral zahtevo po pregledu in nadaljeval pot, nakar se je začelo aktivno zasledovanje.

Kitajsko zunanje ministrstvo je obsodilo Združene države zaradi prestrezanja tankerja, ki je bil namenjen Kitajski ob obali Venezuele, in dejanje označilo za resno kršitev. Ameriške sile so začele zasledovati še en tanker v Karibskem morju, kar povečuje pritisk na Venezuelo. Maduro je opozoril, da bo blokada naftnih tankerjev prizadela svetovno gospodarstvo in povečala nestabilnost na trgu.

ZDA so pri obali Venezuele zasegle še en naftni tanker, ki je plul pod panamsko zastavo in prevažal venezuelsko nafto proti Kitajski. Venezuela je dejanje označila za 'rop in ugrabitev' ter 'prisilno izginotje' posadke. Po poročanju New York Timesa tanker ni bil na seznamu sankcioniranih plovil in je v lasti kitajskega podjetja. Zaseg je bil izveden po ukazu Trumpa.

ZDA so v Karibskem morju zasledovale še en, že tretji tanker, domnevno zaradi kršenja sankcij, kar je potrdil ameriški uradnik. Venezuela je obsodila ZDA zaradi 'kraje in ugrabitve' zaseženega tankerja ter 'prisilnega izginotja' njegove posadke. Po poročanju New York Timesa, zaseženi tanker ni bil pod sankcijami in je v lasti kitajskega podjetja.

ZDA so v Karibskem morju zasegle še en tanker, ki je plul pod panamsko zastavo in prevažal nafto na Kitajsko. Po poročanju New York Timesa tanker ni bil na seznamu sankcioniranih plovil. Venezuela je dejanje označila za 'krajo in ugrabitev' ter poročala o 'prisilnem izginotju' posadke. Ameriška obalna straža naj bi zasledovala še en venezuelski tanker.