Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v letu 2025 dosegla zgodovinski preobrat na področju priseljevanja, saj je neto migracija v Združene države Amerike prvič po petdesetih letih postala negativna. Po podatkih analize inštituta Brookings se je število ljudi, ki so državo zapustili, gibalo med 10.000 in 295.000 več od tistih, ki so vanjo vstopili. Bela hiša je te rezultate pozdravila kot izpolnitev predvolilnih obljub o zavarovanju meja, čeprav kritiki opozarjajo na dolgoročne negativne gospodarske posledice zmanjšanega pritoka delovne sile. Istočasno se ameriška javnost spopada z novimi dokazi o spornem delovanju urada za priseljevanje in carine (ICE). Objavljeni videoposnetki naj bi razkrivali nasilje nad neoboroženimi posamezniki, kar je sprožilo ostre odzive znotraj demokratske stranke. Kritiki poudarjajo neskladje med obsežnim financiranjem agencije ICE in krčenjem sredstev za socialno varnost ter zdravstveno zavarovanje najranljivejših državljanov. Pojavljajo se pozivi k proračunskim omejitvam, s katerimi bi agencijo prisilili k reformam. Na zunanjepolitičnem področju predsednik Trump ponovno obuja načrte za priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar utemeljuje s strateško lego in naravnimi viri. Vendar pa analitiki, vključno z uredništvom Wall Street Journala, opozarjajo na visoke stroške takšnega podviga. Grenlandsko gospodarstvo, ki temelji na ribištvu, se v letu 2025 sooča s stagnacijo, morebiten prenos suverenosti pa bi zahteval ogromna ameriška vlaganja, medtem ko bi hkrati resno ogrozil odnose znotraj zavezništva NATO.

Prvo leto druge administracije predsednika Donalda Trumpa je prineslo zgodovinski preobrat v demografski in gospodarski sliki Združenih držav Amerike, saj so države leta 2025 zabeležile negativno neto migracijo. Po poročilu instituta Brookings se ocene neto selitvenega prirasta gibljejo med ničlo in upadom za približno 295.000 ljudi, kar je prvi takšen pojav v zadnjih petdesetih letih. Glavni razlog za ta trend ni le povečano število deportacij, temveč predvsem strm upad novih prihodov zaradi zaostrenih vizumskih postopkov in daljših čakalnih dob, kar še posebej prizadene visoko usposobljene strokovnjake in študente, zlasti iz Indije. Strokovnjaki opozarjajo, da bi vztrajanje takšnega trenda v letu 2026 lahko resno ogrozilo ključne gospodarske sektorje, vključno s tehnologijo, zdravstvom in visokim šolstvom, kjer se že kažejo težave pri zaposlovanju. Medtem ko gospodarstveniki svarijo pred dolgoročnimi negativnimi posledicami za rast, republikanska stran poudarja nekatere neposredne učinke na stroške bivanja. Po njihovih navedbah je zmanjšanje števila migrantov privedlo do nižjega povpraševanja na nepremičninskem trgu, kar se odraža v padcu cen najemnin in stanovanj v večjih metropolitanskih območjih. Politična razprava o vplivu migracij na dostopnost stanovanj postaja ena osrednjih tem pred prihajajočimi volilnimi cikli. Podatki kažejo, da so se cene nepremičnin znižale v 14 od 20 mest z največjo populacijo migrantov, medtem ko so cene v tako imenovanih mestih zatočiščih ostale stabilne ali celo narasle. Kljub temu ekonomisti opozarjajo, da korelacija med deportacijami in nižjimi cenami ne pomeni nujno vzročne povezanosti, saj na trg vplivajo tudi drugi makroekonomski dejavniki.

Ameriški predsednik Donald Trump je opravil daljši telefonski pogovor z začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez, ki jo je po njunem prvem stiku od odstavitve Nicolása Madura označil za izjemno osebo. Voditelja sta razpravljala o ključnih temah, vključno z nafto, minerali, trgovino in vprašanji nacionalne varnosti. Trump je poudaril, da pri stabilizaciji razmer v Venezueli dosegajo izjemen napredek, kar kaže na nepričakovano zbližanje med Washingtonom in Rodríguezovo, ki kljub pragmatičnemu sodelovanju z ZDA še naprej kritizira ameriško vojaško posredovanje. Medtem ko se odnosi z novo venezuelsko oblastjo krepijo, je v javnost prišel tajni pravni memorandum ameriškega ministrstva za pravosodje, ki opravičuje ugrabitev Nicolása Madura. Dokument trdi, da predsednika Trumpa pri odločitvi za operacijo niso omejevali ne domači zakoni ne mednarodno pravo, saj naj bi deloval v okviru svojih ustavnih pooblastil kot vrhovni poveljnik. Trump je v nedavnem intervjuju potrdil to stališče in izjavil, da so njegove edine omejitve lastna morala in razum, kar je sprožilo številne polemike o mejah predsedniške moči v mednarodni sferi. Na terenu v Venezueli so se že začeli premiki pri izpustitvi zapornikov, kar je Rodríguezova označila za začetek novega političnega obdobja. Administracija je pričela z izpuščanjem ameriških državljanov, ki so bili zaprti pod Madurovim režimom, kar je bil eden ključnih pogojev Washingtona za nadaljnje sodelovanje. Kljub temu v ameriški administraciji ostajajo delitve glede prihodnosti Venezuele; medtem ko nekateri krogi, vključno s Cio, podpirajo stabilnost pod vodstvom Rodríguezove, drugi, kot je zunanji minister Marco Rubio, zagovarjajo hitrejši prenos oblasti na opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado. Slednja se bo s Trumpom v Beli hiši sestala v četrtek, kar bo ključen trenutek za določitev prihodnje smeri države.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil obsežen politični in finančni pritisk na več frontah, kar je povzročilo ohladitev odnosov z Wall Streetom in vodstvom Federalnih rezerv (Fed). Trump je napovedal, da bo 1. februarja ustavil zvezno financiranje vsem mestom in zveznim državam, ki nudijo zatočišče nezakonitim priseljencem, pri čemer je poudaril, da takšne politike spodbujajo kriminal. Hkrati je v Detroitu pozval k omejitvi obrestnih mer na kreditne kartice na 10 odstotkov, kar je naletelo na odpor celo znotraj njegove lastne stranke. Posebno pozornost zbuja stopnjevanje spora s predsednikom Feda Jeromom Powellom, ki se je znašel pod kazensko preiskavo Ministrstva za pravosodje zaradi domnevnega krivega pričanja in nepravilnosti pri prenovi sedeža centralne banke. Powell je v video sporočilu javnosti preiskavo označil za politično motivirano ustrahovanje, ki ogroža neodvisnost denarne politike. Republikanski senator Kevin Cramer je javno predlagal, da bi se Trump lahko odpovedal preiskavi, če bi Powell nepreklicno odstopil, kar so kritiki označili za koruptivno dejanje. Notranjepolitične napetosti dopolnjujejo poročila o Trumpovem pritisku na republikanske senatorje, ki ne podpirajo njegove agende, ter zamude pri njegovih zasebnih projektih v Beli hiši. Medtem ko administracija promovira zakonodajo o kriptovalutah (GENIUS Act), gospodarski kazalniki kažejo na vztrajno inflacijo, ki bi lahko najbolj prizadela prav Trumpove volivce z nizkimi prihodki. Analitiki opozarjajo, da bi predsednikovi poskusi neposrednega upravljanja z obrestnimi merami namesto strokovnega modeliranja lahko povzročili dolgoročno gospodarsko nestabilnost.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da ne bo uvedlo preiskave proti agentu službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathanu Rossu, ki je v Minneapolisu prejšnji teden ustrelil in ubil 37-letno Renee Good. Odločitev je v zveznem tožilstvu sprožila val ogorčenja, saj je več tožilcev v znak protesta proti takšnemu ravnanju ministrstva podalo odstopno izjavo. Po mnenju kritikov gre za sporno politično odločitev, ki bi lahko dodatno zaostrila napetosti v državi. Administracija predsednika Donalda Trumpa je stopila v bran agentu Rossu in trdi, da je ta deloval v samoobrambi, potem ko naj bi pokojna Renee Good ovirala zvezno operacijo. Uradni Washington poudarja, da je bila uporaba sile upravičena, medtem ko nasprotniki trdijo, da gre za sistemsko prikrivanje prekoračitev pooblastil zveznih uslužbencev. Incident in kasnejša opustitev preiskave sta povzročila hud razkol znotraj pravosodnega sistema. Dogodek je sledil obsežnim protestom po vsej državi, ki so bili uperjeni proti strogi priseljenski politiki trenutne vlade. Ker ministrstvo primera ne bo obravnavalo, se pričakujejo novi civilni nemiri in nadaljnja destabilizacija odnosov med državljani in zveznimi varnostnimi organi. Protestniki opozarjajo na pomanjkanje odgovornosti in zahtevajo reformo delovanja službe ICE.

V Minneapolisu so v sredo, 14. januarja 2026, izbruhnili novi nasilni nemiri, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) med poskusom aretacije ustrelil venezuelskega državljana. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) je osumljenec po prometni ustavitvi poskušal pobegniti z vozilom in nato peš, pri čemer naj bi skupaj z dvema drugima osebama napadel agenta z orodjem, kot sta lopata in metla. Agent je v samoobrambi osumljenca ustrelil v nogo, kar je sprožilo takojšen odziv lokalnega prebivalstva in aktivistov. Na kraju dogodka se je zbralo več sto protestnikov, ki so se spopadli z zveznimi organi. Zvezni agenti, med katerimi so bili tudi pripadniki urada za zapore v protinizredni opremi, so za razganjanje množice uporabili solzivec, šok granate in gumijaste naboje. Župan Minneapolisa Jacob Frey je ravnanje službe ICE označil za "nevzdržno" in pozval k njihovemu takojšnjemu umiku iz mesta, obenem pa državljane prosil za mir, da ne bi prišlo do še večjega kaosa. Napetosti v mestu so izjemno visoke, saj se je incident zgodil le teden dni po tem, ko je agent iste službe med podobno operacijo ubil 37-letno ameriško državljanko Renee Nicole Good. Poročila o nasilju prihajajo tudi iz Kalifornije, kjer je bil v mestu Santa Ana med protesti proti delovanju službe ICE trajno oslepljen 21-letni protestnik, potem ko ga je zvezni agent iz neposredne bližine ustrelil v obraz z nesmrtnim strelivom. Administracija predsednika Trumpa kljub temu napoveduje stopnjevanje ukrepov in omenja možnost uporabe zakona o vstaji.

V Minneapolisu so se v torek ponovno razplamteli spopadi med zveznimi agenti in aktivisti, ki so protestirali proti agresivnim imigracijskim operacijam administracije predsednika Trumpa. Napetosti v mestu so se stopnjevale šest dni po tem, ko je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) med zvezno operacijo v njenem vozilu ustrelil in ubil 37-letno ameriško državljanko Renee Nicole Good. Zvezni policisti so proti demonstrantom uporabili solzivec, dražilna sredstva in poprova sredstva, medtem ko so protestniki zahtevali umik agencije iz mesta. Dogajanje se je razširilo tudi na šole, saj so učenci v predmestju Minneapolisa zapustili pouk v znak protesta proti zveznim akcijam pregonov migrantov. Situacijo v mestu so dodatno otežili odstopi tožilcev v primeru smrti Renee Good, kar je med prebivalci še povečalo nezaupanje v pravosodni sistem. Na ulicah so zvezni agenti s silo potiskali demonstrante, da bi ohranili nadzor nad območjem, kjer se nahajajo uradi ICE. Nasilni dogodki so sprožili val kritik na račun pomanjkanja nadzora nad delovanjem zveznih agencij. Medtem ko lokalna skupnost žaluje za ubitim državljanko, se v mestu nadaljujejo soočenja, ki odražajo globok razkol med zvezno politiko priseljevanja in lokalnimi pričakovanji glede varnosti ter policijskega ravnanja.

Ameriški zvezni organi so v okviru poostrenega izvajanja imigracijske politike administracije predsednika Donalda Trumpa pridržali uslužbenca mestnega sveta New Yorka, Rafaela Andresa Rubia Bohorqueza. Ameriška služba za priseljevanje in carine (ICE) navaja, da je Bohorquez močno prekoračil dovoljeno dobo bivanja na podlagi turističnega vizuma. Na drugi strani je bila vložena sodna peticija za njegovo izpustitev, ki razkriva, da je Bohorquez prosilec za azil iz Venezuele. Aretacija je sprožila buren odziv mestnih oblasti in privedla do protestnega shoda pred pridržalnim centrom na Manhattnu, kjer so se zbrali nasprotniki Trumpovih ukrepov. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med zvezno vlado in mestom New York, ki vztraja pri svojem statusu mesta zatočišča. Mestni uradniki so izrazili ogorčenje nad ravnanjem zveznih agentov, ki po njihovem mnenju spodkopava lokalno avtonomijo in zaupanje v skupnosti. Incident predstavlja neposredno posledico širše kampanje množičnih deportacij in nadzora nad priseljenci, ki jo izvaja trenutna ameriška administracija. Bohorquezov primer je postal simbol pravnega in političnega boja med zagovorniki pravic migrantov ter zvezno vlado, ki si prizadeva za dosledno izvajanje imigracijskih zakonov ne glede na zaposlitveni status posameznikov v mestnih institucijah.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši gostil Mario Corino Machado, voditeljico venezuelske opozicije, s katero sta razpravljala o prihodnosti države po nedavni odstavitvi Nicolása Madura. Srečanje, ki se je odvilo 15. januarja, predstavlja ključni diplomatski korak nove ameriške administracije pri vzpostavljanju odnosov z novimi političnimi silami v Venezueli. Trump je pred srečanjem izrazil naklonjenost Machadovi in poudaril pomen stabilizacije regije. Administracija je hkrati potrdila prvo prodajo venezuelske nafte pod ameriškim skrbništvom, ki je ocenjena na 500 milijonov ameriških dolarjev. Ta korak označuje začetek gospodarske prenove države po enajstih dneh od padca Madurovega režima. Združene države Amerike s tem prevzemajo aktivno vlogo pri upravljanju energetskih virov Venezuele, kar vključuje tudi načrte za obnovo tamkajšnje kritične infrastrukture s pomočjo ameriških korporacij. Dogodek sledi Trumpovim napovedim o subvencioniranju ameriških naftnih velikanov, kot sta ExxonMobil in Chevron, za posodobitev uničenega venezuelskega energetskega sektorja. Cilj teh prizadevanj je v osemnajstih mesecih revitalizirati proizvodnjo nafte, kar bi zagotovilo dolgoročno stabilnost nove oblasti v Caracasu in hkrati zavarovalo ameriške strateške interese v Južni Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil, da za zdaj ne bo uvedel carin na uvoz redkih zemelj, litija in drugih kritičnih mineralov. Namesto tega je z uporabo 232. člena zakona o širitvi trgovine odredil pogajanja z mednarodnimi trgovinskimi partnerji za prilagoditev uvoza teh surovin. Bela hiša je s to potezo odložila odločitev o dajatvah, ki bi lahko dodatno obremenile ameriško gospodarstvo, medtem ko vrhovno sodišče še odloča o zakonitosti predsednikovih carinskih ukrepov. Trump je ministru za trgovino Howardu Lutnicku in trgovinskemu predstavniku Jamiesonu Greerju naročil, naj dosežeta dogovore, ki ne bodo ogrožali nacionalne varnosti, s čimer je priznal trenutno odvisnost države od tujih virov. Analiza kaže, da se Trumpove obljube iz aprilske deklaracije o »dnevu osvoboditve«, v kateri je napovedal razcvet proizvodnje zaradi carin, niso uresničile. Podatki kažejo, da so ameriške tovarne od takrat izgubile približno 72.000 delovnih mest, trenutno pa zaposlujejo 12,7 milijona delavcev. Večina ekonomistov opozarja, da so prav trgovinski ukrepi ovirali rast sektorja, saj so podjetja naletela na višje stroške in nižje povpraševanje. Michael Hicks z univerze Ball State je opozoril, da so trenutne izgube le začetek širšega upada, ki se bo v naslednjih četrtletjih še stopnjeval. Odločitev o mineralih je pomembna predvsem zaradi dejstva, da Združene države Amerike nimajo zadostnih zmogljivosti za predelavo surovin, čeprav bi lahko povečale rudarjenje. Domači rudarski sektor bi lahko bil nad odločitvijo o odložitvi carin razočaran, vendar pa predelava in nadaljnji procesi ostajajo ozko grlo ameriške industrije. Razmere dodatno zapleta negotovost glede proračunskih prihodkov od carin, saj bi lahko morebitna neugodna sodba vrhovnega sodišča v prihodnjih dneh izničila pravno podlago za številne že uvedene ukrepe.

Pripadniki mornariške pehote in mornarice Združenih držav Amerike so v Karibskem morju davi brez incidentov zasegli tanker Veronica, ki je povezan z Venezuelo. Gre za šesti tovrsten poseg ameriških sil v zadnjih nekaj tednih, s čimer Washington stopnjuje pritisk na Caracas v okviru kampanje za nadzor nad uvozom in izvozom venezuelske nafte. Operacijo je v zgodnjih jutranjih urah izvedlo južno poveljstvo ameriške vojske. Zaseg ladje se je zgodil neposredno pred napovedanim srečanjem med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Ameriška vojska je potrdila, da so marinci na tanker vstopili pred zoro v usklajeni akciji, ki je bila del širšega prizadevanja za omejevanje naftnih prihodkov režima v Venezueli. Ta poteza potrjuje odločenost ZDA pri izvajanju sankcij in blokad, ki so bile napovedane v preteklih mesecih. Najnovejši dogodek sledi vrsti podobnih operacij, ki kažejo na vse večjo militarizacijo nadzora nad trgovskimi potmi v regiji. Odločitev o zadržanju plovil in napovedi o krepitvi ameriške mornariške flote dodatno zaostrujejo diplomatske odnose v latinskoameriški regiji, medtem ko ZDA ohranjajo nadzor nad zaseženim premoženjem kot vzvod za politične spremembe v Venezueli.

Več evropskih držav je ponoči na Grenlandijo napotilo svoje vojaške enote, potem ko so se pogovori med predstavniki Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije v Washingtonu končali brez dogovora. Prvi vojaki iz Francije, Nemčije in Švedske so že prispeli v prestolnico Nuuk z danskim transportnim letalom Hercules. Namen misije je okrepiti evropsko prisotnost na tem strateškem arktičnem otoku, ki je pod dansko suverenostjo, a si ga želi priključiti ameriški predsednik Donald Trump. Napetosti med transatlantskimi zavezniki so se stopnjevale po tem, ko je predsednik Trump ponovil svojo namero o prevzemu nadzora nad otokom, kar je v Evropi sprožilo strah pred morebitno ameriško aneksijo. Evropske države so se za vojaško misijo odločile zunaj okvira zveze Nato, kar kaže na poglobitev diplomatskega spora med Evropo in Washingtonom glede arktične varnostne politike. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da Evropa deli določene skrbi glede varnosti, vendar vztraja pri spoštovanju suverenosti Danske. Operacija se je začela v četrtek, neposredno po srečanju, ki so ga vpletene strani označile za neuspešno zaradi temeljnih razhajanj v stališčih. Medtem ko Washington poudarja strateški pomen otoka za svojo nacionalno varnost, evropske prestolnice s pošiljanjem vojakov sporočajo, da ne bodo dopustile enostranskih sprememb meja na Arktiki. Situacija predstavlja eno največjih preizkušenj za odnose med Evropsko unijo in ZDA v zadnjem obdobju.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države Amerike za zdaj odložile načrtovano vojaško posredovanje v Iranu, saj so prejele poročila o zmanjšanju števila usmrtitev in nasilja nad protestniki. Trump je poudaril, da bo Washington pozorno spremljal razvoj dogodkov v Teheranu, vendar vojaške možnosti še ni v celoti izključil. Do spremembe tona prihaja po stopnjevanju napetosti, ko je Washington prejel neuradne, a spodbudne izjave iranskih oblasti o umirjanju razmer na terenu. Medtem ko se razmere v Iranu zdijo nestabilne, je ameriški finančni minister Scott Bessent napovedal preiskavo domnevnih odlivov velikih vsot denarja s strani iranskega vodstva. Po poročanju tujih medijev naj bi iranski uradniki v zadnjih dveh dneh iz države prenesli približno 1,5 milijarde dolarjev, kar v Washingtonu razumejo kot znak morebitne priprave na kolaps režima ali poskus zavarovanja premoženja pred morebitnimi sankcijami. ZDA bodo prek finančnih kanalov sledile tem denarnim tokovom, da bi preprečile financiranje destabilizacijskih dejavnosti. Na svetovnih trgih je umiritev Trumpove retorike povzročila padec cen nafte, saj se je zmanjšal strah pred takojšnjim oboroženim spopadom na Bližnjem vzhodu. Borzni indeksi v Aziji so ob koncu trgovanja kazali mešane rezultate, vlagatelji pa ostajajo previdni. Trump je v nedavnem intervjuju omenil tudi iranskega prestolonaslednika Rezo Pahlavija, ki živi v izgnanstvu, in ga označil za spoštovanja vredno osebnost, vendar je izrazil dvom o njegovi dejanski podpori znotraj Irana, če bi prišlo do menjave oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Beli hiši sestal z voditeljico venezuelske opozicije in dobitnico Nobelove nagrade za mir leta 2025 Marío Corino Machado. Srečanje, ki je vključevalo delovno kosilo, je bilo namenjeno razpravi o politični prihodnosti Venezuele po nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri so zajeli diktatorja Nicolása Madura. Obisk spremljajo stopnjevane napetosti in ameriški pritiski na energetski sektor, saj so ZDA tik pred srečanjem v Karibskem morju zasegle še en tankier z nafto, povezan z Venezuelo. Politični pogovori potekajo v času negotovosti glede prihodnjega vodenja države, saj je Trump pred kratkim pohvalil sodelovanje z začasno predsednico Delcy Rodríguez, ki je bila sicer tesna sodelavka zajetega Madura. Machado, ki je izrazila željo, da bi svojo Nobelovo nagrado simbolno delila s Trumpom zaradi njegove vloge pri odstranitvi Madura s položaja, si prizadeva utrditi svojo vlogo v prehodni vladi. Kljub njenemu mednarodnemu ugledu in podpori ljudstva pa ameriška administracija vzporedno ohranja stike s strukturami prejšnjega režima, ki so pripravljene na sodelovanje. Zaseg naftnega tankerja poudarja odločenost ZDA, da ohranijo nadzor nad strateškimi viri Venezuele med procesom politične tranzicije. Analitiki ocenjujejo, da bo srečanje ključno za določitev smeri ameriške zunanje politike v regiji, predvsem glede vprašanja, ali bodo ZDA podprle demokratično opozicijo pod vodstvom Machadove ali pa se bodo odločile za pragmatično sodelovanje s pragmatičnimi elementi nekdanjega Madurovega aparata.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da je opravil dolg in konstruktiven telefonski pogovor z začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez, ki jo je označil za izjemno voditeljico. Po besedah ameriškega predsednika sta v pogovoru obravnavala ključna vprašanja s področja nacionalne varnosti, trgovine, rudarstva in naftne industrije, kar nakazuje na novo poglavje v odnosih med državama. Trump je na družbenih omrežjih izpostavil, da je bil pogovor usmerjen v skupne gospodarske in varnostne prednostne naloge. Diplomatski premik prihaja v času, ko se pripravlja obisk opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado v Washingtonu, kar dodatno osvetljuje zapleteno politično dinamiko v Venezueli in prizadevanja ZDA za stabilizacijo razmer v tej z nafto bogati državi. Administracija predsednika Trumpa očitno stavi na pragmatičen odnos z začasnimi oblastmi v Caracasu, da bi zagotovila ameriške interese v energetskem sektorju. Pogovor med voditeljema potrjuje namero Washingtona po aktivnejši vlogi pri obnovi venezuelske infrastrukture, ki je bila v preteklih letih močno zapostavljena zaradi notranjih sporov in mednarodnih sankcij.

Zvezni agent je v sredo zvečer v Minneapolisu med poskusom aretacije ustrelil in ranil moškega, kar je v mestu sprožilo nove burne spopade med protestniki in organi pregona. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) se je incident zgodil okoli 18.50 po lokalnem času, ko so agenti poskušali izvesti ciljno ustavitev prometa. Moški, identificiran kot državljan Venezuele, je s kraja dogodka pobegnil z vozilom, kasneje trčil v parkiran avtomobil in beg nadaljeval peš. Ko so ga agenti dohiteli, naj bi se upiral in fizično napadel uradno osebo, pri čemer sta se mu pridružila še dva posameznika iz bližnje stavbe, ki sta agenta napadla z lopato in ročajem metle. Uradnik je v strahu za svoje življenje sprožil obrambni strel in osumljenca zadela v nogo. Dogodek je hitro prerasel v ulične nerede, saj se je na prizorišču zbralo več sto protestnikov, ki so v zvezne agente metali pirotehnična sredstva, kamenje in snežene kepe. Policija je za razgon množice uporabila kemična sredstva in solzivec, medtem ko so se na ulicah pojavile enote zvezne uprave za zapore v polni zaščitni opremi. Nekateri protestniki so po poročilih vlamljali v policijska vozila in odtujevali opremo, kar je dodatno zaostrilo razmere v mestu, ki je bilo že pred tem na robu zaradi prejšnjih incidentov. Nasilje v Minneapolisu se je stopnjevalo le teden dni po tem, ko je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil domačinko Renee Nicole Good, kar je že sprožilo val nacionalnega ogorčenja. Novo streljanje je v mestu povzročilo globoko nezaupanje do zveznih organov, lokalni uradniki pa so pozvali k miru. Predsednik Trump je zaradi dogajanja že zagrozil z uporabo zakona o vstaji (Insurrection Act), medtem ko kritiki opozarjajo na pretirano uporabo sile pri izvajanju priseljenske politike. Osumljenec je bil prepeljan v bolnišnico, njegove poškodbe pa niso smrtne.

Venezuelska politična kriza se je stopnjevala v neposreden spopad med dvema vplivnima ženskima voditeljicama, ki si prizadevata za prevzem nadzora nad prihodnostjo države in podporo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na eni strani stoji opozicijska voditeljica in nominiranka za Nobelovo nagrado za mir María Corina Machado, na drugi pa podpredsednica sedanjega režima Delcy Rodríguez. Obe akterki poskušata s svojimi diplomatskimi in političnimi potezami prepričati Washington o legitimnosti svojih ciljev v času, ko je Venezuela gospodarsko in politično povsem opustošena. Napetosti v državi so se dodatno zaostrile po nedavnih dogodkih v Združenih državah Amerike, kjer je senat omejil vojaška pooblastila predsednika Trumpa glede morebitnega posredovanja v Venezueli. Kljub temu Trumpova administracija ohranja močan pritisk na Caracas, kar vključuje tudi pošiljanje naftnih tankerjev in stroge sankcije. Boj med Machadovo in Rodríguezovo tako ne predstavlja le notranjepolitičnega razkola, temveč ključno geostrateško vprašanje za stabilnost celotne regije. Medtem ko se nekdanji predsednik Nicolás Maduro na sodišču v New Yorku brani obtožb narkoterorizma, venezuelsko prebivalstvo ostaja v negotovosti. Opozicija pod vodstvom Machadove upa na odločnejšo podporo mednarodne skupnosti za prehod v demokracijo, medtem ko Rodríguezova s svojimi zavezniki utrjuje oblast in išče načine za obid mednarodne izolacije. Odločitev Bele hiše o tem, kateri strani bo namenila svojo politično težo, bo ključno oblikovala prihodnja desetletja te latinskoameriške države.

Ameriški senat je v sredo s tesnim izidom 51 proti 50 zavrnil dvostrankarsko resolucijo, ki bi omejila pooblastila predsednika Donalda Trumpa za uporabo vojaške sile v Venezueli ali proti njej. Odločilni glas je po neodločenem rezultatu prispeval podpredsednik ZDA J. D. Vance, s čimer je Bela hiša uspešno ubranila svojo zunanjepolitično agendo. Glasovanje je sledilo intenzivnemu pritisku administracije na republikanske senatorje, pri čemer sta dva ključna senatorja, Josh Hawley in Todd Young, v zadnjem trenutku spremenila svoje stališče in podprla predsednika. Medtem ko je senat razpravljal o vojaških pooblastilih, se je predsednik Trump v Beli hiši sestal z voditeljico venezuelske opozicije Mario Corino Machado. Srečanje in zavrnitev resolucije po mnenju analitikov kažeta na zaostrovanje ameriške politike do Caracasa, saj resolucija ni bila namenjena le simbolni omejitvi, temveč neposredni prepovedi uporabe oboroženih sil brez predhodne odobritve kongresa. Dogajanje v senatu je razkrilo notranja trenja v republikanski stranki, saj so nekateri člani izrazili nezadovoljstvo nad stopnjo pritiska, ki ga je izvajala Bela hiša. Hkrati so se republikanski senatorji zoperstavili morebitnim Trumpovim načrtom glede uporabe vojaške sile za zavzetje Grenlandije. Trumpovi uradniki so na srečanju z diplomati v Beli hiši sicer vztrajali pri zahtevah po nadzoru nad tem otokom, vendar so republikanci v senatu jasno nakazali, da takšnih potez ne bodo podprli. Ta delitev kaže na selektivno podporo predsednikovi vojaški doktrini, kjer senat ostaja popustljiv pri vprašanju Venezuele, a odločno nasprotuje ozemeljskemu širjenju na severu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v četrtek zjutraj zagrozil z napotitvijo zvezne vojske v Minnesoto, da bi zatrl nasilne proteste v Minneapolisu. Trump je v izjavi ostro kritiziral lokalne oblasti in jih opozoril, da bo v primeru neuspešnega obvladovanja razmer uporabil zakon o uporu (Insurrection Act). Po njegovih navedbah naj bi proteste vodili poklicni agitatovji in uporniki, ki napadajo zvezne policiste. Napetosti med Belo hišo in zvezno državo Minnesota so se stopnjevale po ponovnih spopadih med demonstranti in zveznimi agenti. Predsednik vztraja, da morajo lokalni uradniki takoj ustaviti spodbujanje nemirov, sicer bodo ameriške čete prevzele nadzor nad redom in mirom na ulicah. Ukrep bi pomenil neposredno vmešavanje zvezne oblasti v lokalno pristojnost, kar bi dodatno poglobilo politični razkorak v državi. Napovedana uporaba vojaške sile prihaja v času, ko so odnosi med Trumpovo administracijo in vodstvom Minnesote že močno načeti zaradi preteklih pravnih sporov glede zveznih operacij. Kritiki opozarjajo, da bi uporaba vojske proti civilnemu prebivalstvu lahko sprožila ustavno krizo in še povečala stopnjo nasilja na obeh straneh.

Tajvanski gigant na področju polprevodnikov TSMC je v zadnjem četrtletju lanskega leta zabeležil 35-odstotno rast čistega dobička, ki je dosegel 16 milijard ameriških dolarjev. Podjetje, ki oskrbuje tehnološka velikana Nvidia in Apple, je obenem znatno zvišalo načrte za kapitalske naložbe v letu 2026, in sicer na razpon med 52 in 56 milijardami dolarjev. Ta napoved je presegla pričakovanja analitikov in utrdila zaupanje v dolgoročno vzdržnost povpraševanja po tehnologijah umetne inteligence. Objava poslovnih rezultatov je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah, kjer so terminske pogodbe na ameriške indekse in evropske tehnološke delnice močno pridobile. Nizozemski proizvajalec opreme za polprevodnike ASML je dosegel rekordno vrednost, medtem ko so se v predtrgovanju v ZDA podražile delnice družb Nvidia, Amazon in Microsoft. Finančni strokovnjaki pri banki Goldman Sachs so ob tem opozorili, da bodo vlagatelji, ki čakajo na večji popravek cen navzdol, verjetno razočarani zaradi močnih temeljev sektorja. Kljub optimizmu v tehnološkem sektorju so se surovine, kot sta nafta in srebro, pocenile. Na tržno dinamiko so vplivali tudi geopolitični dejavniki, saj so Združene države Amerike zadržale morebitne napade na Iran in se vzdržale uvedbe uvoznih carin na kritične minerale. Finančni trgi prav tako pozorno spremljajo notranjepolitično dogajanje v Iranu in izjave Donalda Trumpa glede prihodnosti vodstva ameriške centralne banke.

Vlada Združenih držav Amerike je sprejela odločitev o začasni prekinitvi izdajanja priseljenskih vizumov za državljane 75 držav, med katerimi je tudi Republika Moldavija. Ukrep bo začel veljati 21. januarja 2026 in bo trajal za nedoločen čas. Uradni razlog za tovrstno omejitev je prizadevanje ameriške administracije za preprečevanje priseljevanja oseb, ki bi lahko postale finančno breme za javni sistem ZDA. Ministrstvo za zunanje zadeve v Kišinjevu je poudarilo, da je odločitev administrativne narave in del širše prevetritve meril za dostop do javne pomoči. Moldavski veleposlanik v Združenih državah Amerike Vlad Kulminski je v uradni izjavi pojasnil, da bo vpliv te odločitve na moldavske državljane omejen. Poudaril je, da omejitve veljajo izključno za priseljenske vizume, medtem ko izdajanje turističnih, študentskih, delovnih in poslovnih vizumov ostaja nespremenjeno. Ti se bodo še naprej podeljevali po ustaljenem postopku, kar zmanjšuje neposredni vpliv na večino potnikov iz Moldavije v ZDA. Ameriško zunanje ministrstvo je pojasnilo, da ta seznam ne vključuje zgolj revnih držav, temveč temelji na specifičnih analizah tveganja za javne finance. Kljub temu, da ukrep povzroča določeno mero negotovosti v mednarodni diplomaciji, moldavske oblasti zagotavljajo, da procesi reevaluacije ne bodo popolnoma zaprli poti za vse kategorije migrantov, temveč le za tiste, ki ne izpolnjujejo novih, strožjih pogojev glede ekonomske samozadostnosti.

Nova anketa CNN, ki jo je izvedel SSRS, je pokazala, da polovica Američanov meni, da Agencija za priseljevanje in carino (ICE) zmanjšuje varnost v ameriških mestih. Večina Američanov meni, da je smrtni strel uradnika ICE na Renée Good, prebivalko Minneapolisa, neprimerna uporaba sile.

Poljski premier Donald Tusk je danes opozoril, da bi morebitno ameriško vojaško posredovanje na Grenlandiji pomenilo politično katastrofo in konec trenutne svetovne ureditve. Po njegovih besedah bi morebiten konflikt ali poskus zavzetja ozemlja države članice zveze Nato s strani druge zaveznice uničil varnostne temelje, ki so desetletja zagotavljali stabilnost. Tusk je ob tem poudaril, da so glede na dosedanje ravnanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa možni vsi scenariji. Poljska na Grenlandijo ne bo napotila svojih vojakov, je v izjavi za javnost zatrdil šéf poljske vlade. Njegov odziv sledi novicam o povečani vojaški prisotnosti evropskih sil na tem območju, saj je Nemčija danes tja poslala 13 vojakov v okviru izvidniške misije. Napetosti v arktični regiji se stopnjujejo zaradi strateškega pomena Grenlandije in interesov administracije ZDA po prevzemu nadzora nad tem otokom. Premier Tusk je izrazil globoko zaskrbljenost nad stabilnostjo Severoatlantskega zavezništva v primeru enostranskih potez Washingtona. Grenlandija, ki je pod suverenostjo Danske, postaja osrednja točka geopolitičnih trenj, kar po mnenju poljskega voditelja zahteva previdnost in enotnost evropskih zaveznic pri ohranjanju mednarodnega prava.

Skupina držav BRICS stopnjuje prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti od ameriškega dolarja, kar bi lahko povzročilo obsežen strukturni pretres v svetovnem finančnem redu. Po ocenah analitikov se ameriška hegemonija, ki temelji na t. i. petrodolarju in nenehnem zadolževanju za financiranje vojaških operacij, sooča z neizogibno izbiro med ohranjanjem statusa rezervne valute in financiranjem naraščajočih stroškov obrambe. Sistem, ki je desetletja omogočal recikliranje sredstev v ameriške državne obveznice, je zdaj pod pritiskom zaradi novih geopolitičnih realnosti in sankcij, ki jih Washington uporablja proti državam, ki želijo diverzificirati svoje devizne rezerve. Gospodarska stabilnost Združenih držav Amerike je bila dolgo odvisna od sposobnosti tiskanja denarja za pokrivanje astronomskih proračunskih primanjkljajev, vendar bi lahko vzpon alternativnih plačilnih sistemov znotraj bloka BRICS to dinamiko trajno spremenil. Predlagani vojaški proračuni, ki dosegajo vrednost 1,5 bilijona dolarjev, dodatno obremenjujejo finančni sistem, kar po mnenju kritikov sili ameriško administracijo v opustitev nekaterih zunanjepolitičnih prednostnih nalog. V tem kontekstu se pojavljajo teze, da postajajo določeni konflikti, kot je vojna v Ukrajini, finančno nevzdržni in strateško manj pomembni od ohranitve globalne finančne prevlade. Analiza kaže, da proces dedolarizacije ni več le teoretična možnost, temveč aktivna strategija ključnih svetovnih akterjev za zaščito pred zamrznitvijo premoženja in drugimi enostranskimi ukrepi. Medtem ko se geopolitična napetost stopnjuje, države BRICS krepijo lastne finančne instrumente, ki naj bi služili kot obramba pred imperialnim finančnim omejevanjem tekmecev. Uspeh teh pobud bi pomenil konec obdobja, ko je dolar služil kot edino univerzalno sredstvo za mednarodno menjavo in financiranje dolga.

Iranske varnostne sile so v zadnjih dneh zaznale povečano aktivnost in poskuse vstopa oboroženih kurdskih separatističnih skupin iz Iraka na iransko ozemlje. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so milice skušale izkoristiti trenutne nemire v državi za stopnjevanje nasilja in destabilizacijo regije. Turške obveščevalne službe naj bi ob tem iransko revolucionarno gardo (IRGC) vnaprej opozorile na premike borcev čez mejo, kar je privedlo do prvih neposrednih spopadov. Iranska vojska je v odziv na grožnjo na obmejna območja poslala dodatne enote in oklepna vozila. Viri blizu Reutersa potrjujejo, da separatistom ni uspelo doseči zastavljenih ciljev v notranjosti države, vendar razmere ostajajo napete. Teheran obtožuje kurdske skupine, da delujejo pod tujim vplivom in skušajo zanetiti širšo državljansko vojno, medtem ko se protivladni protesti po vsej državi nadaljujejo. Spopadi med iransko vojsko in oboroženimi skupinami so povzročili dodatno zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Kurdske milice, ki so že leta 2022 igrale opazno vlogo v nemirih, naj bi po navedbah lokalnih virov reorganizirale svoje vrste v iraškem Kurdistanu, preden so se podale na misije čez mejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakonodajo, ki v jedilnice javnih šol po celotni državi ponovno uvaja polnomastno mleko. S tem korakom je predsednik uradno razveljavil omejitve glede vsebnosti maščob v mlečnih izdelkih, ki so bile uveljavljene v času administracije Baracka Obame kot del širših prizadevanj za zmanjšanje debelosti med mladimi. Zakonodajni premik predstavlja zmago za mlečno industrijo, ki si je dolga leta prizadevala za ponovno vključitev polnomastnih izdelkov v šolske obroke. Podporniki zakona trdijo, da bodo imeli učenci tako na voljo bolj hranljive in okusne možnosti, kar bi lahko spodbudilo večjo konzumacijo mleka med šolajočo mladino. Na drugi strani nekateri strokovnjaki za prehrano izražajo zaskrbljenost zaradi ponovnega povečanja vnosa nasičenih maščob. Nova pravila bodo šolskim oblastem omogočila večjo fleksibilnost pri načrtovanju jedilnikov, kar je bila ena izmed osrednjih obljub Trumpove administracije na področju deregulacije prehranskih standardov v izobraževalnih ustanovah. Odločitev odraža širši politični trend odmika od strožjih zveznih predpisov o zdravi prehrani, ki so bili značilni za prejšnje obdobje.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes uvedel 25-odstotne carine na izvoz specifičnih polprevodniških čipov tehnoloških velikanov Nvidia in AMD. Ukrep predstavlja oster zasuk v ameriški trgovinski politiki do Kitajske, saj neposredno obdavčuje ključne komponente za razvoj umetne inteligence. V nepričakovanem odzivu je kitajska stran že včeraj svojim carinskim organom ukazala popolno ustavitev uvoza omenjenih ameriških izdelkov, kar kaže na zaostrovanje tehnološkega spora med velesilama. Ta poteza je presenetljiva predvsem zaradi dejstva, da so Združene države Amerike še pred kratkim iskale načine za nadaljevanje prodaje teh izdelkov na kitajski trg pod posebnimi pogoji. Trumpova administracija je s temi carinami dejansko prekinila obdobje relativne stabilnosti, ki ga je zaznamovalo iskanje kompromisov med nacionalno varnostjo in interesi ameriške industrije polprevodnikov. Kitajska zavrnitev uvoza pa namiguje na to, da si Peking prizadeva za zmanjšanje odvisnosti od ameriške tehnologije. Dogajanje močno vpliva na globalne dobavne verige in vrednost delnic tehnoloških podjetij. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti ukrepi povzročili dolgoročno škodo ameriškemu izvoznemu sektorju, hkrati pa pospešili razvoj lastnih kitajskih zmogljivosti na področju čipov. Trenutna situacija nakazuje konec premirja v trgovinski vojni, ki je bilo vzpostavljeno v začetku leta.

Kreml je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za glavnega krivca za zastoj v mirovnih pogajanjih. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil, da se Rusija strinja s Trumpovo oceno, da Zelenski sabotira rešitev konflikta. Trumpove izjave so v nekaterih krogih naletele na kritike, ki so ga obtožile, da podpira propagando Kremlja in spodbuja nadaljnje ruske osvajalne težnje.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zaključila prvo prodajo benezuelske nafte v vrednosti približno 500 milijonov dolarjev oziroma 429 milijonov evrov. Kot je v sredo potrdil visoki predstavnik ameriške vlade, gre za prvo tovrstno transakcijo, odkar so Združene države Amerike uvedle stroge ukrepe glede benezuelskih energentov. Prodaja predstavlja ključen korak v strategiji Washingtona, ki želi s finančnim pritiskom vplivati na politične razmere v tej južnoameriški državi. Čeprav so podrobnosti o kupcih in končni destinaciji nafte ostale delno nerazkrite, so uradniki potrdili, da je bila transakcija izvedena pod strogim nadzorom ameriških finančnih institucij. Sredstva, pridobljena s prodajo, bodo po navedbah ameriških virov namenjena posebnim računom, s čimer želi Bela hiša preprečiti, da bi kapital neposredno koristil režimu v Caracasu. Gre za nadaljevanje gospodarske izolacije Venezuele, ki jo ZDA izvajajo s ciljem vzpostavitve nove prehodne vlade.

Donald Trump je ponovil, da je Volodimir Zelenski ovira za mirovni sporazum v Ukrajini, s čimer se je strinjal tudi Kremelj. Ruski politolog opozarja, da je v Trumpovi taktiki več tveganja kot priložnosti. Trumpove izjave naj bi motivirale Putina k nadaljnjim osvajanjem.

Vodstvo Fordove tovarne v Dearbornu v zvezni državi Michigan je suspendiralo zaposlenega, ki je med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa slednjemu namenil ostre kritike. Delavec je predsednika Trumpa v javnem nagovoru označil za zaščitnika pedofilov, na kar se je Trump odzval z neprimerno kretnjo sredinca. Incident je sprožil buren odziv v javnosti, podjetje pa se je odločilo za disciplinski ukrep začasnega umika delavca z delovnega mesta. Kljub suspenzu se je na strani zaposlenega hitro zbrala podpora spletne skupnosti. Prek platform za množično financiranje so donatorji zanj zbrali že več kot 200.000 ameriških dolarjev denarne pomoči, kar kaže na močno polarizacijo javnega mnenja glede dogodka. Vodstvo podjetja Ford za zdaj podrobnejših informacij o trajanju suspenza ali morebitni odpovedi delovnega razmerja ni podalo. Dogodek v Michiganu dodatno stopnjuje napetosti med administracijo predsednika Trumpa in delom industrijskih delavcev, ki so bili v preteklosti ključni del njegove volilne baze. Kritike na račun predsednika iz ust delavcev v proizvodnji so razmeroma redke, vendar v tem primeru odražajo globlje družbene razkole, ki se odražajo tudi v zasebnih podjetjih.

Leto 2025 je bilo po podatkih evropske službe za podnebne spremembe Copernicus in ameriških strokovnjakov tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev, kar potrjuje trend pospešenega segrevanja ozračja. Čeprav so bile temperature zaradi hladilnega učinka naravnega pojava La Niña v Tihem oceanu nekoliko nižje kot v rekordnem letu 2024, so zadnja tri leta skupaj prvič presegla kritično mejo 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Strokovnjaki organizacije Berkeley Earth opozarjajo, da ekstremni temperaturni skoki med letoma 2023 in 2025 kažejo na pospeševanje stopnje segrevanja Zemlje. Poročilo izpostavlja, da je bilo zadnjih enajst let najtoplejših doslej, kar povečuje pritisk na države za hitrejšo opustitev fosilnih goriv. Znanstveniki napovedujejo, da bo dolgoročni prag 1,5 stopinje Celzija, ki ga določa Pariški sporazum, verjetno dokončno presežen že do leta 2030, kar je desetletje prej, kot so predvidevale prejšnje ocene. Povišanje temperatur v letu 2025 so pripisali predvsem kopičenju toplogrednih plinov in zmanjšani zmožnosti naravnih ponorov za absorpcijo ogljikovega dioksida. Posledice segrevanja so se v letu 2025 odražale v ekstremnih vremenskih dogodkih, vključno s katastrofalnimi požari v Los Angelesu, uničujočim ciklonom v jugovzhodni Aziji in hudo sušo v Iranu. Tudi začetek leta 2026 so že zaznamovali požari v Avstraliji in Argentini ter poplave v Indoneziji, medtem ko so snežna zameta povzročala težave v Evropi. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tem opozoril, da je prebitje temperaturnih mej neizogibno, če svet ne bo drastično in nemudoma omejil emisij.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in predstavniki Grenlandije so se v Beli hiši sestali z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom, vendar pogovori niso prinesli zbližanja stališč glede prihodnosti otoka. Washington pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa še naprej izraža ambicije po prevzemu nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, kar København kategorično zavrača kot nesprejemljivo. Kljub globokim razhajanjem sta se strani strinjali, da je nadaljevanje dialoga na visoki ravni smiselno za naslovitev ameriških pomislekov. Danska stran je po srečanju poudarila, da stališča Združenih držav Amerike niso uspeli spremeniti, vendar pa ostajajo odprti za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in gospodarstva, ki ne bi posegalo v suverenost kraljevine. Grenlandija, ki ima znotraj Danske visoko stopnjo avtonomije, zavrača kakršno koli obliko priključitve k ZDA, vendar v regiji vidi priložnost za okrepljeno strateško partnerstvo z ameriškimi zavezniki. Napetosti med državama ostajajo visoke, saj se strateški pomen Arktike zaradi podnebnih sprememb in geopolitičnih rivalstev z Rusijo in Kitajsko povečuje. Washington meni, da bi neposreden nadzor nad Grenlandijo zagotovil boljšo nacionalno varnost ZDA, medtem ko Danska in lokalne oblasti na otoku vztrajajo, da Grenlandija ni naprodaj.

V Washingtonu se je končalo srečanje na visoki ministrski ravni, posvečeno prihodnosti Grenlandije, ki pa ni prineslo takojšnje rešitve spora med Združenimi državami Amerike in Evropo. Kljub agresivnim ameriškim načrtom glede otoka evropski diplomati upajo na umiritev napetih razprav. Kot glavni rezultat srečanja so strani napovedale ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo podrobneje preučila sporna vprašanja. Ameriški predsednik Donald Trump kljub pogovorom vztraja pri svojih zahtevah in načrtih, ki so v preteklosti že povzročili diplomatska trenja. Kljub temu je Trump po srečanju izrazil optimizem in dejal, da se bo rešitev sčasoma pojavila. Evropska stran medtem stavi na institucionalizacijo dialoga preko delovne skupine, ki naj bi služila kot mehanizem za preprečevanje nadaljnjih stopnjevanj napetosti. Grenlandija ostaja strateško ključna točka, kjer se križajo interesi velesil zaradi naravnih virov in geopolitičnega položaja. Trenutni zastoj v pogajanjih kaže na globoka razhajanja v stališčih med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, predvsem v odnosu do suverenosti Danske nad otokom. Nadaljnji pogovori bodo odvisni od uspešnosti novonastale delovne skupine.

Chen Ting-fei je po zmagi na primarnih volitvah DPP izzvala Hsieh Lung-chieja (KMT) za župana Tainana in izrazila prepričanje v zmago. Chen in Hsieh sta se v preteklosti že petkrat srečala na volitvah. Medtem v國民黨 naslednji dan usklajujejo kandidate za župana Taichunga, kjer se za položaj potegujeta Jiang Chi-chen in Yang Qiong-ying. Stranka DPP v Tainanu je izrazila podporo Chen Ting-fei in pozvala k enotnosti za napredek mesta.

Kreml je izrazil strinjanje z izjavami Donalda Trumpa, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ovira potencialni mirovni sporazum za končanje vojne v Ukrajini. Trump je v intervjuju za Reuters dejal, da Zelenski zavlačuje pogajanja z Rusijo.

ZDA so zaključile prvo prodajo zaplenjene venezuelske nafte v vrednosti 500 milijonov dolarjev. Informacijo je za televizijo CBS potrdil neimenovani uradnik v vladi predsednika Donalda Trumpa.

Varnostni svet Združenih narodov bo v četrtek, 15. januarja, na zahtevo Združenih držav Amerike opravil nujno zasedanje o razmerah v Iranu. Predstavništvo Somalije, ki v januarju predseduje Varnostnemu svetu, je potrdilo, da bo srečanje potekalo ob 23. uri po srednjeevropskem času v okviru razprave o razmerah na Bližnjem vzhodu. Pobuda za zasedanje prihaja po stopnjevanju napetosti v državi, kjer so se protesti sprevrgli v oborožene spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Ameriška administracija je zahtevo za srečanje podkrepila s podatki o nasilnem zatiranju nemirov in morebitni destabilizaciji regije. Po dostopnih informacijah so se spopadi v Iranu močno zaostrili, kar je sprožilo mednarodno zaskrbljenost glede spoštovanja človekovih pravic in varnosti civilistov. ZDA so ob tem že začele s premiki svoje letalonosilke iz Južnokitajskega morja proti Bližnjemu vzhodu, kar dodatno kaže na resnost položaja. Ruski in drugi diplomatski viri so potrdili prejem zahteve, vendar končni dnevni red seje še ni v celoti usklajen. Pričakuje se, da bodo nekatere članice Varnostnega sveta izrazile pomisleke glede vmešavanja v notranje zadeve suverene države, medtem ko bodo zahodne zaveznice vztrajale pri nujnosti ukrepanja zaradi kršitev temeljnih svoboščin. Rezultat zasedanja bo odvisen predvsem od stališč stalnih članic s pravico veta.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani, član organizacije Demokratični socialisti Amerike (DSA), je ob začetku svojega mandata sprožil ostre odzive z napovedjo prehoda od individualizma h kolektivizmu. Mamdani je v svojem nastopnem govoru poudaril, da bo hladnost ameriškega individualizma zamenjal s toplino kolektivizma, kar so kritiki označili za radikalno odklon od ustaljenih ameriških vrednot. Njegovo politično delovanje v okviru Demokratske stranke mnogi opisujejo kot taktičen prevzem strankarske infrastrukture za uveljavljanje skrajnih socialističnih ciljev. Analitiki opozarjajo na vpliv radikalnih svetovalcev v ožjem krogu novega župana, ki naj bi načrtovali obsežne posege v lastninsko pravico in reformo policije. Kritiki trdijo, da DSA uporablja demokratsko etiketo le kot krinko za vstop v politični prostor, medtem ko v ozadju delujejo po navodilih notranjih delovnih skupin organizacije. Takšna oblika vodenja mesta po mnenju nasprotnikov spodkopava tradicionalni demokratični proces in povečuje ideološko polarizacijo v največjem ameriškem mestu. Dogajanje v New Yorku sovpada z mednarodnim razvojem dogodkov, vključno z aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških oblasti, kar je dodatno podžgalo razpravo o neuspehih socialističnih sistemov. Mamdanijeva retorika o kolektivizmu se v javnosti sooča z odporom, saj mnogi v njej vidijo odmeve avtoritarnih režimov, ki so se v zgodovini izkazali za neučinkovite in škodljive za osebne svoboščine državljanov.

Nigerijska vlada je najela ameriško lobistično podjetje z namenom utrditve odnosov s prihajajočo administracijo novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Glavni cilj sodelovanja je ohranitev ameriške podpore in učinkovitejše komuniciranje prizadevanj za zaščito krščanske manjšine v Nigeriji. Abuja se želi s to potezo odzvati na trditve, ki jih širijo določene krščanske evangeličanske skupine in drugi lobisti v ZDA. Nigerijske oblasti poudarjajo, da se v mednarodni javnosti pojavljajo napačne informacije, ki zmanjšujejo pomen vladnih ukrepov za zagotavljanje varnosti kristjanov. Država se že dlje časa spopada z versko pogojenim nasiljem in napadi oboroženih skupin, kar je v preteklosti sprožilo kritike mednarodnih humanitarnih organizacij in verskih združenj. Nova lobistična strategija naj bi zagotovila, da bo nigerijsko stališče v Washingtonu slišano in ustrezno upoštevano. Lokalni analitiki ocenjujejo, da je izbira trenutka neposredno povezana s politično tranzicijo v Združenih državah Amerike. Nigerija si prizadeva zaščititi svoje strateške interese in vojaško pomoč, ki jo prejema od ZDA za boj proti ekstremističnim skupinam, kot je Boko Haram. Z najemom strokovnjakov za odnose z javnostmi želi vlada v Abuji preprečiti morebitno ohladitev odnosov ali uvedbo sankcij zaradi domnevnih kršitev verskih svoboščin.

Cene nafte na svetovnih trgih so se danes znižale za tri odstotke, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump podal izjave glede dogajanja v Iranu. Trump je v nagovoru dejal, da se je "ubijanje" v Iranu končalo, pri čemer pa ni podrobneje pojasnil, ali bodo Združene države Amerike proti tej državi sprožile kakršno koli vojaško dejanje. Ta negotovost glede neposredne vojaške eskalacije je umirila energetske trge, ki so bili v preteklih dneh pod velikim pritiskom. Cena za sod severnoameriške nafte vrste WTI se je okoli 4. ure po srednjeevropskem času spustila na 60,16 dolarja, kar predstavlja triodstotni padec. Podobno gibanje je bilo opaziti tudi pri nafti vrste Brent iz Severnega morja, ki se je pocenila za 2,87 odstotka in dosegla vrednost 64,61 dolarja za sod. Trgi so se na ta način odzvali na nekoliko manj bojevito retoriko iz Washingtona. Znižanje cen sledi obdobju strme rasti, ko so vrednosti črnega zlata poskočile zaradi stopnjevanja napetosti v odnosih med Washingtonom in Teheranom. Investitorji so sprva pričakovali ostrejši vojaški odgovor ZDA, vendar so Trumpove besede o koncu nasilja v Iranu vsaj začasno zmanjšale strah pred širitvijo konflikta, kar bi lahko resno ogrozilo dobavo nafte iz Perzijskega zaliva.

Ameriški avtomobilski velikan General Motors (GM) je napovedal, da bo v prihodnjih dveh letih v svoje proizvodne obrate v Mehiki investiral milijardo ameriških dolarjev. Podjetje namerava s temi sredstvi okrepiti svojo lokalno proizvodno zmogljivost in posodobiti infrastrukturo v državi, ki ostaja ključno središče za njihovo globalno dobavno verigo. Napovedana naložba prihaja v času povečanih političnih pritiskov, saj so načrti podjetja v neposrednem nasprotju s pričakovanji nekaterih političnih akterjev v Združenih državah Amerike, vključno z novoizvoljenim predsednikom Donaldom Trumpom. Strategija General Motorsa kljub temu ostaja osredotočena na izkoriščanje stroškovne učinkovitosti in logističnih prednosti, ki jih ponuja mehiški trg. Investicija, ki bo v celoti izvedena do leta 2026, potrjuje dolgoročno zavezo podjetja mehiškemu gospodarstvu. Predstavniki družbe so poudarili, da bo projekt ključen za ohranjanje konkurenčnosti na severnoameriškem trgu, kjer Mehika igra vlogo osrednjega proizvodnega vozlišča za številne modele vozil, namenjene izvozu.

Po poročilih o nasilnem zatrtju množičnih protestov s strani iranskih varnostnih sil v Iranu vlada napet mir. Iranski zunanji minister Abbas Araghtschi je napovedal začasno ustavitev usmrtitev v Iranu. Hkrati se zaradi groženj ameriškega predsednika Trumpa povečuje zaskrbljenost pred morebitnim napadom ZDA. Poročajo tudi o ukrepih ameriške vojske in zaprtju zračnega prostora.

Ameriški urad za proračun (CBO) je objavil oceno, po kateri bi uveljavitev izvršnega ukaza predsednika Donalda Trumpa o preimenovanju ministrstva za obrambo v ministrstvo za vojno lahko stala med 10 in 125 milijoni ameriških dolarjev. Analiza, ki jo je javnosti posredoval novinar Scott MacFarlane, predvideva različne stroškovne scenarije glede na število zaposlenih in organizacijskih enot, ki jih bo sprememba neposredno zadevala. Napovedani stroški so sprožili val kritik med ameriškimi politiki in javnostjo. Demokratska senatorka Tammy Duckworth, sicer upokojena podpolkovnica ameriške vojske, je opozorila, da bi omenjena sredstva lahko porabili za prehrano 55.000 ogroženih veteranov. Kritiki administraciji očitajo nepotrebno zapravljanje proračunskega denarja za simbolne spremembe, medtem ko bi bila sredstva lahko usmerjena v konkretne socialne programe. Kljub predsednikovemu ukazu preimenovanje še ni uradno potrjeno, saj bi za polno uveljavitev spremembe po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov in veteranov bila potrebna potrditev v kongresu. Vprašanje preimenovanja tako ostaja predmet političnih razprav, kjer se spopadata predsednikova vizija o vrnitvi k zgodovinskemu poimenovanju in proračunska vzdržnost države.

Kitajska je v preteklem letu dosegla zgodovinski mejnik s trgovinskim presežkom v višini 1,19 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja največji tovrstni presežek v svetovni zgodovini. Rast je bila predvsem posledica pospešenega izvoza na trge v Evropi, Afriki, Latinski Ameriki in Jugovzhodni Aziji. Podatki so bili objavljeni ob začetku obiska Marka Carneya v Pekingu, kar dodatno poudarja pomen kitajske gospodarske prevlade v globalnem okviru. Kitajske oblasti za takšen razkorak v trgovinski menjavi krivijo gospodarsko politiko nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, medtem ko se Evropa spopada z vse glasnejšimi opozorili zaradi neravnovesja na trgu. Že v začetku decembra so poročila nakazovala, da bo presežek presegel mejo enega bilijona dolarjev, končni podatki pa so te napovedi še utrdili. Velikanski izvozni pritisk kitajskega gospodarstva povzroča nemir med zahodnimi trgovinskimi partnericami. Objava teh podatkov sovpada z naraščajočimi napetostmi v mednarodni trgovini, saj številne države razmišljajo o uvedbi dodatnih carin ali zaščitnih ukrepov za zaščito lastne industrije pred poceni kitajskimi izdelki. Peking kljub kritikam nadaljuje s strategijo širitve na trge v razvoju, kar mu omogoča ohranjanje visoke stopnje gospodarske rasti kljub trenjem z Zahodom.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je napovedal, da so zvezni organi pregona v Minnesoti začeli z delovanjem, usmerjenim v identifikacijo in razbitje uporniških mrež, ki ovirajo delo službe za priseljevanje in carine (ICE). V okviru operacije, imenovane "Metro Surge", je ministrstvo za domovinsko varnost v mesti Minneapolis in St. Paul napotilo približno 3000 zveznih agentov. Ukrep sledi objavi predsednika Donalda Trumpa, ki je prebivalcem Minnesote napovedal "dan obračuna in povračilnih ukrepov". Miller je v nastopu na televiziji Fox News sprožil ostre odzive z izjavo, da zvezni agenti pri opravljanju svojih dolžnosti uživajo široko imuniteto. Po njegovih besedah bi vsakršno oviranje njihovega dela, vključno s strani lokalnih uradnikov ali protestnikov, pomenilo kaznivo dejanje. Pravni strokovnjaki so te trditve nemudoma zavrnili in opozorili, da zvezni uslužbenci nimajo popolne imunitete in so lahko kazensko preganjani, če prekoračijo svoja zakonita pooblastila. Napetosti v regiji so se stopnjevale po nedavnem usodnem streljanju na Renee Good v Minneapolisu, v katerega so bili vpleteni agenti ICE. Okrepljena prisotnost zveznih sil, ki vključuje agente carine in mejne zaščite (CBP) ter preiskovalce domovinske varnosti (HSI), je po mnenju kritikov odgovor na dejavnosti levih aktivističnih skupin, medtem ko vlada vztraja pri vzpostavljanju javnega reda in miru ter izvajanju zakonodaje o priseljevanju.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob 15. obletnici ustanovitve preiskovalnega odbora Ruske federacije izrazil posebno priznanje zaposlenim, ki delujejo na območjih pod ruskim nadzorom v Ukrajini. Putin je poudaril, da so preiskovalci ključni pri dokumentiranju domnevnih kaznivih dejanj, ki jih Kremelj pripisuje ukrajinski vladi in vojski. Po njegovih besedah njihovo delo neposredno prispeva k vzpostavljanju ruskega pravnega reda v regijah Donbas in Novorusija. Predsednik je v svojem nagovoru, ki ga je objavila tiskovna služba Kremlja, izpostavil pomen njihovega prispevka v boju proti terorizmu in kriminalu v vojnem območju. Preiskovalce je označil za ključne akterje pri fiksiranju dokazov o delovanju, ki ga Rusija opredeljuje kot neonacistično. Gre za nadaljevanje uradne retorike Kremlja, ki s pravnimi postopki skuša legitimizirati svojo prisotnost na ukrajinskih tleh. Služba preiskovalnega odbora v konfliktnih conah po mnenju ruskega vodstva zagotavlja pravno podlago za prihodnje sodne postopke. Medtem ko Rusija trdi, da dokumentira kršitve človekovih pravic in vojne zločine s strani ukrajinskih sil, mednarodna skupnost in organizacije za človekove pravice opozarjajo na številne dokaze o ruskih vojnih zločinih in kršitvah mednarodnega prava v isti regiji.

Republikanska večina v zgornjem domu ameriškega kongresa je v sredo preprečila sprejetje resolucije o vojnih pooblastilih, ki bi omejila zmožnost predsednika Donalda Trumpa za izvajanje vojaških napadov na Venezuelo in druge države. Odločitev je bila sprejeta po intenzivnem pritisku Bele hiše na skupino petih republikanskih senatorjev, ki so sprva načrtovali podporo demokratskemu predlogu za omejitev izvršilne oblasti. Na koncu sta dva senatorja pod pritiskom spremenila svoje mnenje, odločilni glas proti pa je prispeval podpredsednik ZDA J. D. Vance. Glasovanje odraža trenutno politično dinamiko v Washingtonu, kjer si predsednik Trump prizadeva ohraniti čim širša pooblastila pri vodenju zunanje politike in uporabi vojaške sile. Nasprotniki resolucije so trdili, da bi kakršno koli omejevanje spodkopalo verodostojnost ameriške vojaške grožnje in oslabilo pogajalska izhodišča države v mednarodnih sporih. Na drugi strani so predlagatelji opozarjali na ustavno vlogo kongresa, ki ima po njihovem mnenju edini pravico do razglasitve vojne. S tem rezultatom je predsednik Trump utrdil svojo avtoriteto nad republikanskimi vrstami v senatu, hkrati pa si je zagotovil proste roke pri morebitnih prihodnjih vojaških posredovanjih. Politični analitiki opozarjajo, da bi takšna koncentracija moči lahko privedla do novih napetosti v Latinski Ameriki, zlasti v odnosu do Venezuele, ki ostaja osrednja točka ameriških zunanjepolitičnih pritiskov v regiji.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je nenadoma in obsežno zmanjšala financiranje programov za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih substanc ter za duševno zdravje po celotnih Združenih državah Amerike. Agencija za storitve na področju zlorabe substanc in duševnega zdravja (SAMHSA) je v torek zvečer preklicala približno 2000 nepovratnih sredstev, kar skupno znaša skoraj dve milijardi ameriških dolarjev. Ta poteza po mnenju zagovornikov javnega zdravja neposredno ogroža življenja najbolj ranljivih skupin prebivalstva, saj ukinja približno četrtino celotnega proračuna agencije. Rezultati teh rezov se bodo najbolj odražali v programih, ki zagotavljajo neposredne storitve za duševno zdravje, zdravljenje odvisnosti od opioidov, vire za preprečevanje uporabe drog ter podporo brezdomcem. Ukrep sledi širšemu trendu krčenja sredstev na Ministrstvu za zdravje in socialne zadeve ZDA, kjer so že pred tem ukinili tisoče delovnih mest ter zamrznili ali preklicali milijarde dolarjev za znanstvene raziskave. Lokalni uradniki, med drugim v zvezni državi Arkansas, so že potrdili, da bodo ti zvezni rezi močno vplivali na njihove lokalne oddelke za socialne storitve. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo izvajalci zdravstvenih storitev zaradi pomanjkanja sredstev prisiljeni omejiti dostop do ključnih terapevtskih programov. Yngvild Olsen, nekdanja direktorica centra SAMHSA in svetovalka pri Manatt Health, je izpostavila, da bodo ljudje brez tega financiranja izgubili dostop do storitev, ki rešujejo življenja. Odločitev je bila sprejeta brez predhodnega obvestila, kar je povzročilo precejšnjo negotovost med lokalnimi skupnostmi, ki se spopadajo z epidemijo odvisnosti.

Kripto borza Bitpanda s sedežem v EU se pripravlja na možnost javne prodaje delnic (IPO) v prvi polovici leta 2026. Binance Wallet je integriral trajno trgovanje preko platforme Aster, kar omogoča nadzor na verigi. Kripto borza Kraken s sedežem v ZDA je objavila pregled svojih provizij, funkcij, varnosti ter prednosti in slabosti.