Najnovejša javnomnenjska raziskava televizije CNN kaže na globoko nezaupanje ameriške javnosti do delovanja zvezne agencije za priseljevanje in carine (ICE). Približno polovica vprašanih Američanov meni, da omenjena agencija zmanjšuje varnost v ameriških mestih, kar je posledica nedavnega dogodka v Minneapolisu, kjer je uslužbenec agencije usodno ustrelil stanovanjsko prebivalko Renee Good. Večina sodelujočih v raziskavi je to uporabo sile označila za neprimerno, kar nakazuje na širše sistemske težave pri izvajanju pooblastil zveznih organov. Hkrati so rezultati raziskave razkrili močno nasprotovanje predlogu predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Kar tri četrtine oziroma 75 odstotkov Američanov nasprotuje poskusom prevzema nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Le četrtina vprašanih podpira idejo o širitvi ameriškega ozemlja na sever, kar predstavlja precejšnjo politično oviro za uresničitev predsednikovih ozemeljskih ambicij. Anketa, ki jo je za CNN izvedel inštitut SSRS, odraža trenutno družbeno klimo v Združenih državah Amerike, kjer se prepletajo vprašanja notranje varnosti, policijskih pooblastil in zunanjepolitičnih prioritet. Rezultati kažejo na precejšnjo razhajanje med vladno politiko in pričakovanji javnosti, predvsem na področju migracijske politike in mednarodnih odnosov, kar bo verjetno vplivalo na nadaljnje politične razprave v državi.

Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli obsežno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post, ki se posveča poročanju o zvezni vladi in administraciji predsednika Donalda Trumpa. Preiskava, ki so jo odobrili najvišji predstavniki ministrstva za pravosodje, je povezana z odtekanjem tajnih podatkov Pentagona. Po dostopnih informacijah naj bi bil glavni cilj preiskave Aurelio Perez-Lugones, sistemski administrator, ki ga obtožujejo nepooblaščenega odnašanja obveščevalnih poročil. Preiskovalci so na domu novinarke v Virginiji zasegli elektronske naprave, vključno s telefonom, prenosnimi računalniki in pametno uro. Čeprav so preiskovalci Natansonovo obvestili, da sama ni neposredna tarča kazenskega postopka, so organizacije za svobodo tiska in vodstvo časnika izrazili globoko zaskrbljenost nad agresivnostjo ukrepa. Takšne preiskave na domovih novinarjev so v Združenih državah Amerike izjemno redke in po mnenju kritikov pomenijo nevaren precedens, ki bi lahko odvrnil vire od razkrivanja informacij v javnem interesu. Novinarka je v zadnjem obdobju intenzivno poročala o prizadevanjih Trumpove administracije za reorganizacijo zvezne delovne sile in odpuščanje javnih uslužbencev. Njeno delo je temeljilo na številnih virih znotraj vladnih agencij, kar je sprožilo ugibanja o morebitni uporabi preiskave za identifikacijo njenih žvižgačev. Medtem ko pravosodna ministrica Pam Bondi trdi, da so bili ukrepi nujni zaradi zaščite nacionalne varnosti, zagovorniki državljanskih svoboščin opozarjajo na ogrožanje prvega amandmaja ameriške ustave.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal razglas, s katerim so Združene države Amerike uvedle 25-odstotne uvozne carine na določene visokozmogljive polprevodnike, vključno z Nvidijinim čipom H200 in AMD-jevim modelom MI325X. Ukrep, ki temelji na preiskavi po 232. členu zakona o širitvi trgovine iz leta 1962, je utemeljen z varovanjem nacionalne varnosti in prizadevanjem za zmanjšanje odvisnosti od tujih proizvajalcev, predvsem iz Tajvana. Carine se bodo nanašale na čipe, ki so uvoženi v ZDA z namenom ponovnega izvoza na tretje trge, medtem ko bodo izdelki, namenjeni ameriškim podatkovnim centrom in domačemu trgu, izvzeti. Hkrati je Bela hiša potrdila, da sta Washington in Tajvan v zaključni fazi pogajanj o novem trgovinskem sporazumu. Ta predvideva znižanje carin na tajvanske izdelke z 20 na 15 odstotkov, v zameno pa se je podjetje Taiwan Semiconductor Manufacturing Co (TSMC) zavezalo k dodatnim naložbam v vrednosti 100 milijard dolarjev za gradnjo petih novih tovarn v Arizoni. Ta poteza predstavlja ključen del strategije Trumpove administracije za okrepitev domače tehnološke dobavne verige in neposredno spodbujanje investicij v ameriško industrijo polprevodnikov. Obenem je Trumpova administracija postavila 180-dnevni rok za zmanjšanje kitajske prevlade na področju kritičnih mineralov in odobrila pogojno prodajo Nvidijinih procesorjev H200 Kitajski pod strogimi omejitvami. Kitajska podjetja bodo zaradi novih uvoznih dajatev imela višje stroške pri uporabi ameriške tehnologije, medtem ko Južna Koreja ocenjuje, da bo neposreden vpliv na njihove proizvajalce za zdaj omejen. Vrhovno sodišče ZDA je medtem preložilo odločitev o zakonitosti predsednikovih pooblastil za uvajanje teh carin na 16. januar.

Iranske varnostne sile so po večtedenskih množičnih protestih, ki so državo pahnili v najhujšo nestabilnost v zadnjih desetletjih, ponovno vzpostavile nadzor nad večjimi mesti. Po poročilih aktivistov in mednarodnih organizacij je režim v Teheranu uporabil skrajno nasilje, vključno z uporabo bojnega streliva, kar je po nekaterih ocenah povzročilo med 2.600 in celo 20.000 smrtnih žrtev. Da bi prikrili razsežnost represije, so oblasti 8. januarja 2024 uvedle skoraj popolno blokado spleta, kar je onemogočilo preverjanje informacij s terena. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij obljubil pomoč iranskim demonstrantom in zagrozil režimu s povračilnimi ukrepi, vendar se po zadnjih poročilih iz Bele hiše Washington odmika od možnosti neposrednega vojaškega posredovanja. Trump naj bi od svojih svetovalcev zahteval zagotovila, da bi morebiten napad povzročil takojšen propad režima in ne dolgotrajne vojne, česar pa mu obveščevalne službe trenutno ne morejo jamčiti. Medtem je Elon Musk aktiviral satelitsko omrežje Starlink, da bi protestnikom omogočil dostop do komunikacij, vendar iranske oblasti poskušajo signal onemogočiti z motenjem sistema GPS. Protesti so se začeli konec decembra zaradi katastrofalnega gospodarskega stanja, visoke inflacije in padca vrednosti valute, a so se hitro sprevrgli v politične zahteve po padcu teokratskega režima. Kljub brutalnemu zatrtju in številnim žrtvam med študenti, športniki in delavci, odpor po navedbah očividcev ostaja prisoten v obliki tihega državljanskega nepokorščine. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena med retorično podporo protestnikom in strahom pred novo vojno na Bližnjem vzhodu.

Podjetje SpaceX je na pobudo ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Iranu omogočilo brezplačen dostop do satelitskega interneta Starlink. Odločitev je sledila popolni blokadi spleta, ki so jo uvedle iranske oblasti v poskusu zadušitve vse močnejših protivladnih protestov po vsej državi. Po poročilih nevladnih organizacij so iranske varnostne sile med zatiranjem demonstracij ubile že več kot 1800 ljudi, vendar bi bila dejanska številka zaradi informacijskega mrka lahko še precej višja. Iranski režim se na širjenje satelitskega interneta odziva s poskusi motenja signalov in preganjanjem uporabnikov, da bi preprečil odtekanje posnetkov nasilja v tujino. Kljub tveganju se v državo prek meja z Iraškim Kurdistanom in Armenijo še naprej tihotapijo sprejemniki Starlink, pri čemer sodelujejo tudi nekdanji vladni uslužbenci in strokovnjaki za kibernetsko varnost. Tihotapska mreža deluje v okviru izjem pri sankcijah, ki jih je Washington uvedel že leta 2022 za zagotavljanje komunikacijskih orodij iranskemu ljudstvu. Protesti, ki so se sprva začeli konec decembra zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, so prerasli v politično gibanje za strmoglavljenje vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Gospodarska kriza se v Iranu stopnjuje, saj je inflacija presegla 42 odstotkov, vrednost nacionalne valute rial pa je padla na zgodovinsko najnižjo raven. Dogajanje sproža ugibanja o morebitnem kolapsu iranskega režima pod pritiskom notranjih nemirov in zaostrene ameriške zunanje politike pod vodstvom Trumpove administracije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zagrozil z uveljavitvijo zakona o uporu (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev vojaških sil v Minneapolisu za zatrtje nemirov. Grožnja je odgovor na stopnjevanje protestov proti operacijam zveznega urada za priseljevanje in carine (ICE), ki so se sprevrgli v nasilne spopade med zveznimi agenti in demonstranti. Napetosti v mestu so dosegle vrhunec po incidentu, v katerem je zvezni uradnik ustrelil in ranil moškega, kar je sprožilo nov val ogorčenja nad metodami Trumpove administracije pri izvajanju priseljenske politike. Predsednik je prek družbenega omrežja Truth Social obtožil lokalne politike korupcije in nesposobnosti pri obvladovanju, po njegovih besedah, "profesionalnih agitatov". Trump je poudaril, da bo uporabil vojsko, če se napadi na agente ICE ne bodo končali, s čimer želi po lastnih navedbah hitro zaključiti "parodijo", ki se dogaja v Minnesoti. Gre za nadaljevanje agresivne retorike in uporabe zveznih pooblastil v zveznih državah, kjer lokalne oblasti nasprotujejo ostremu pregonu nezakonitih priseljencev. Lokalni uradniki v Minneapolisu so medtem pozvali k miru, medtem ko zvezno sodišče že obravnava zahtevo zvezne države Minnesota, naj Ministrstvo za domovinsko varnost pod vodstvom Kristi Noem ustavi svoje operacije. Razmere v mestu ostajajo kritične, saj so poročila o nasilnih pridržanjih ljudi neposredno na ulicah in v njihovih domovih še dodatno podžgala protestnike, ki se spopadajo z oboroženimi zveznimi agenti. To je že tretjič v zadnjem obdobju, da je Trump s podobnimi ukrepi zagrozil mestom znotraj ZDA.

Število ubitih v vsesplošnih protestih v Iranu je po poročanju aktivistov naraslo na več kot 2.500, medtem ko so oblasti delno sprostile telekomunikacijsko blokado, ki je onemogočala klice v tujino. Po podatkih tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency (HRANA) je do srede zjutraj število smrtnih žrtev doseglo vsaj 2.571, kar predstavlja najbolj krvavo zatiranje nemirov v državi po islamski revoluciji leta 1979. Iranska državna televizija je prvič uradno priznala žrtve in poročala o številnih »mučenikih«, vendar ni podala natančnih uradnih številk. Protesti, ki so se začeli konec decembra zaradi nezadovoljstva nad gospodarsko krizo in visoko inflacijo, so se hitro prelevili v upor proti teokratskemu režimu in vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Demonstracije so zajele vseh 31 provinc, režim pa se je odzval z uporabo brutalne sile in napovedjo javnih usmrtitev protestnikov, ki naj bi se začele v sredo. Mednarodna skupnost poroča o naraščajočem nasilju, nekateri viri pa navajajo celo drastično višje ocene žrtev, ki segajo do 20.000 ubitih. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal oster odziv Združenih držav Amerike v primeru nadaljnjega pobijanja protestnikov. V ameriškem senatu so se medtem razpltele razprave o morebitnih vojaških posegih; republikanski senator Markwayne Mullin je izrazil podporo napadom na režim, čeprav se je izogibal neposredni potrditvi politike menjave režima. Razmere v Iranu ostajajo izjemno napete, saj so grafiti in gesla na ulicah Teherana neposredno uperjeni proti samemu vrhu iranske oblasti.

Vodja iranskega pravosodja je napovedal izvedbo hitrih sodnih postopkov in usmrtitev za osebe, ki so bile pridržane med zadnjimi vsesplošnimi protesti po državi. Kljub opozorilom mednarodne skupnosti in grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem, teheranske oblasti nadaljujejo z nasilnim zatiranjem demonstracij. Po podatkih neodvisnih organizacij za človekove pravice je število žrtev v zadnjem valu nasilja preseglo 2.500, varnostne sile pa proti protestnikom redno uporabljajo pravo strelivo. Protesti, ki so se začeli konec decembra 2025, so bili sprva odziv na hudo gospodarsko stisko in padec vrednosti valute, vendar so hitro prerasli v širši upor proti več desetletij trajajoči represiji islamske republike. Organizacija ADL in druge mednarodne skupine so ostro obsodile brutalnost režima ter pozvale k spoštovanju temeljnih človekovih pravic iranskega ljudstva. Poročila iz terena opisujejo množične samovoljne aretacije in uporabo skrajnih ukrepov za utišanje opozicije. Ameriški predsednik Trump je večkrat poudaril, da bi Združene države Amerike lahko uporabile vojaško silo, če se poboji mirnih protestnikov ne bodo končali. Kljub temu iranski vrhovni sodnik vztraja pri strogi kaznovalni politiki, kar stopnjuje napetosti med Teheranom in Washingtonom. Mednarodna javnost s strahom spremlja napovedi o usmrtitvah, ki bi se lahko začele izvajati v prihodnjih dneh po poenostavljenih sodnih postopkih.

Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom pravosodne ministrice Pam Bondi je v torek vložilo 11 strani dolg dokument, v katerem je ostro napadlo zveznega sodnika Davida J. Novaka. Ministrstvo je sodniku očitalo "veliko zlorabo oblasti" in izvajanje "inkvizicije" proti Lindsey Halligan, ki jo je predsednik Donald Trump imenoval za začasno zvezno tožilko v vzhodnem okrožju Virginije. Spor se je zaostril, potem ko je sodnik Novak od ministrstva zahteval pojasnilo, zakaj se Halligan še vedno predstavlja s tem nazivom, kljub predhodni razsodbi drugega sodnika, da je bilo njeno imenovanje nezakonito. Halligan, nekdanja svetovalka v Beli hiši, je kot vršilka dolžnosti tožilke sprožila obtožnice proti nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyu in newyorški torkovni tožilki Letitii James. Vse te obtožnice so bile novembra lani razveljavljene, ko je zvezna sodnica Cameron McGowan Currie razsodila, da Halligan ni bila zakonito potrjena v senatu niti je ni imenovalo zvezno sodstvo. Kljub tej odločitvi je Halliganova v uradnih dokumentih še naprej uporabljala naziv zvezne tožilke, kar je sprožilo sedanji pravosodni konflikt. Ministrstvo za pravosodje v svojem zagovoru trdi, da odločitev sodnice Currie ni zavezujoča, pri čemer se sklicujejo na precedense, povezane z nekdanjim posebnim tožilcem Jackom Smithom. Vloženi dokument, ki so ga podpisali Bondi, namestnik Todd Blanche in Halliganova sama, označuje Novakove zahteve za napačne in neutemeljene. Incident stopnjuje napetosti med Trumpovo administracijo in zveznim sodstvom v Virginiji, kjer so bili nekateri ključni postopki nove vlade že blokirani.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so ga obvestili, da je Iran ustavil pobijanje protestnikov in da ne načrtujejo usmrtitev. Vendar pa je senator Lindsey Graham te trditve zanikal in dejal, da iranski režim še vedno ubija protestnike v zaskrbljujoči meri. ZDA so medtem zmanjšale svojo prisotnost v vojaški bazi v Katarju. Trump je tudi izrazil negotovost glede podpore Rezi Pahlaviju v Iranu, čeprav se mu zdi "zelo prijazen". Cene nafte v ZDA so padle zaradi Trumpovih komentarjev, ki so zmanjšali strah pred pomanjkanjem iranske nafte.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu je preseglo 2500, medtem ko se nadaljujejo izpadi interneta. Donald Trump je protestnike pozval k nadaljevanju upora in obljubil pomoč ZDA pri ponovni vzpostavitvi miru v iranski naftni industriji. Pojavljajo se tudi znaki o morebitnem skorajšnjem ameriškem napadu na Iran. Elon Musk je ponudil brezplačen dostop do Starlinka Irancem, da bi preprečil prekinitev komunikacije.

Iran je dodatno podaljšal zaprtje svojega zračnega prostora za komercialne lete, kar je povzročilo motnje v globalnem letalskem prometu. Razlog za zaprtje ni bil uradno pojasnjen, vendar je do tega prišlo ob zaostrenih odnosih z ZDA.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v četrtek zjutraj zagrozil z napotitvijo zvezne vojske v Minnesoto, da bi zatrl nasilne proteste v Minneapolisu. Trump je v izjavi ostro kritiziral lokalne oblasti in jih opozoril, da bo v primeru neuspešnega obvladovanja razmer uporabil zakon o uporu (Insurrection Act). Po njegovih navedbah naj bi proteste vodili poklicni agitatovji in uporniki, ki napadajo zvezne policiste. Napetosti med Belo hišo in zvezno državo Minnesota so se stopnjevale po ponovnih spopadih med demonstranti in zveznimi agenti. Predsednik vztraja, da morajo lokalni uradniki takoj ustaviti spodbujanje nemirov, sicer bodo ameriške čete prevzele nadzor nad redom in mirom na ulicah. Ukrep bi pomenil neposredno vmešavanje zvezne oblasti v lokalno pristojnost, kar bi dodatno poglobilo politični razkorak v državi. Napovedana uporaba vojaške sile prihaja v času, ko so odnosi med Trumpovo administracijo in vodstvom Minnesote že močno načeti zaradi preteklih pravnih sporov glede zveznih operacij. Kritiki opozarjajo, da bi uporaba vojske proti civilnemu prebivalstvu lahko sprožila ustavno krizo in še povečala stopnjo nasilja na obeh straneh.

Tajvanski gigant na področju polprevodnikov TSMC je v zadnjem četrtletju lanskega leta zabeležil 35-odstotno rast čistega dobička, ki je dosegel 16 milijard ameriških dolarjev. Podjetje, ki oskrbuje tehnološka velikana Nvidia in Apple, je obenem znatno zvišalo načrte za kapitalske naložbe v letu 2026, in sicer na razpon med 52 in 56 milijardami dolarjev. Ta napoved je presegla pričakovanja analitikov in utrdila zaupanje v dolgoročno vzdržnost povpraševanja po tehnologijah umetne inteligence. Objava poslovnih rezultatov je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah, kjer so terminske pogodbe na ameriške indekse in evropske tehnološke delnice močno pridobile. Nizozemski proizvajalec opreme za polprevodnike ASML je dosegel rekordno vrednost, medtem ko so se v predtrgovanju v ZDA podražile delnice družb Nvidia, Amazon in Microsoft. Finančni strokovnjaki pri banki Goldman Sachs so ob tem opozorili, da bodo vlagatelji, ki čakajo na večji popravek cen navzdol, verjetno razočarani zaradi močnih temeljev sektorja. Kljub optimizmu v tehnološkem sektorju so se surovine, kot sta nafta in srebro, pocenile. Na tržno dinamiko so vplivali tudi geopolitični dejavniki, saj so Združene države Amerike zadržale morebitne napade na Iran in se vzdržale uvedbe uvoznih carin na kritične minerale. Finančni trgi prav tako pozorno spremljajo notranjepolitično dogajanje v Iranu in izjave Donalda Trumpa glede prihodnosti vodstva ameriške centralne banke.

Iran in Izrael sta prek ruskih tajnih kanalov domnevno sklenila dogovor o medsebojnem nenapadanju, medtem ko se Teheran sooča z notranjimi pritiski zaradi uličnih protestov. Do vzpostavitve t. i. tajnega razumevanja je prišlo v obdobju zaostrovanja retorike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je večkrat zagrozil z napadi na cilje v iranski prestolnici. Rusija je v tem procesu odigrala vlogo posrednika, s čimer sta se državi izognili neposrednemu vojaškemu spopadu kljub naraščajočim regionalnim napetostim. Izraelski in ameriški uradniki kljub poročilom o tajnih pogovorih odkrito razpravljajo o možnosti sesutja iranskega režima. Nekdanji izraelski obrambni minister Joav Galant je poudaril, da mora biti Izrael pripravljen na ukrepanje v trenutku, ko se bo oblast v Teheranu začela majati. Zahodne obveščevalne službe pozorno spremljajo notranje dogajanje v Iranu, kjer protesti proti verskemu vodstvu ne pojenjajo, hkrati pa opozarjajo pred nevarnostjo tujega vmešavanja, ki bi lahko sprožilo še večje nasilje. V ozadju teh dogodkov ostaja iranski jedrski program ključna točka spora. Iranski zunanji minister Abas Aragči je potrdil, da država ne bo opustila bogatenja urana, kar Izrael in Združene države Amerike interpretirajo kot neposredno grožnjo. Čeprav tajni dogovor trenutno preprečuje neposredne raketne napade, vojaški analitiki opozarjajo, da je stabilnost krhka in odvisna od geopolitičnih interesov Moskve, ki si prizadeva ohraniti svoj vpliv na Bližnjem vzhodu.

Iranski varnostni šef je označil Trumpa za 'največjega ubijalca Irancev' po grožnjah z nemiri. ZDA naj bi razmišljale o napadu na Iran v naslednjih 24 urah, zaradi česar naj bi Pentagon umaknil osebje iz baz na Bližnjem vzhodu. Velika Britanija je začasno zaprla svoje veleposlaništvo v Teheranu in evakuirala osebje.

Iranske oblasti so v mestu Karaj pridržale 26-letnega Erfana Soltanija, ki mu je po navedbah nevladnih organizacij grozila usmrtitev zaradi sodelovanja na protivladnih protestih. Soltani, sicer prodajalec v trgovini z oblačili, je bil aretiran 8. januarja, po izredno hitrem sodnem postopku pa naj bi bila izvršitev smrtne kazni predvidena za minulo sredo. Primer je pritegnil mednarodno pozornost, ko je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump Iran pozval, naj ne usmrti protestnika, kar je sprožilo ostre odzive v Teheranu. Medtem ko so družinski člani in aktivisti za človekove pravice v strahu pričakovali novice o Soltanijevi usodi, so iranski državni mediji kasneje zanikali navedbe, da je bil mladi protestnik obsojen na smrtno kazen. Po uradnih navedbah Teherana Soltani ni na seznamu obsojencev na smrt, kljub temu pa organizacije, kot je Iran Human Rights (IHR), opozarjajo na netransparentnost iranskega pravosodnega sistema. Od začetka zadnjega vala demonstracij naj bi oblasti pridržale že približno 18.000 ljudi, pri čemer Teheran napoveduje pospešene postopke proti tistim, ki so sodelovali v nemirih. Napetosti med Iranom in mednarodno skupnostjo se stopnjujejo, saj Iran kljub grožnjam in pozivom iz tujine vztraja pri strogi politiki do demonstrantov. Družina Erfana Soltanija je javno prosila za pomoč in poudarila njegovo nedolžnost, medtem ko svetovni voditelji opozarjajo na kršitve osnovnih človekovih pravic in svoboščin. Negotovost glede Soltanijevega dejanskega stanja ostaja visoka, saj iranske oblasti pogosto uporabljajo smrtno kazen kot sredstvo za ustrahovanje opozicije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po nujni seji obrambnega sveta napovedal, da bo Francija v prihodnjih dneh na Groenlandijo napotila dodatne kopenske, zračne in pomorske sile. Odločitev je odziv na napovedi predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa o nameri za prevzem tega avtonomnega danskega ozemlja, kar je povzročilo napetosti med zavezniki. Francoske enote se bodo pridružile evropski vojaški vaji, ki poteka v sodelovanju z Dansko, pri čemer se prva skupina vojakov po navedbah uradnega Pariza že premika proti severu. Poleg vprašanja Groenlandije je krizni kabinet pod vodstvom Macrona obravnaval tudi razmere v Iranu, kjer so oblasti silovito zatrle vsesplošne proteste. Francoski predsednik je prek družbenega omrežja X sporočil, da so razmere v obeh regijah kritične za mednarodno stabilnost. Gre za redek primer neposrednega vojaškega odziva na diplomatske napetosti znotraj zahodnega zavezništva, kar odraža resnost groženj, ki jih Pariz pripisuje ameriškim teritorialnim ambicijam. Ta poteza Francije še dodatno potrjuje Macronovo strategijo aktivne zunanje politike, s katero želi utrditi vlogo Evrope kot samostojnega strateškega akterja. Medtem ko so odnosi z Washingtonom pod novim pritiskom, se Pariz tesneje povezuje s Københavnom in drugimi evropskimi partnerji v okviru skupnih obrambnih pobud. Dogajanje na Groenlandiji tako postaja osrednja točka spora glede arktične suverenosti in prihodnosti čezatlantskih odnosov.

ZDA so pod administracijo Donalda Trumpa močno zmanjšale svojo diplomatsko prisotnost na Zahodnem Balkanu, kar se odraža v praznih veleposlaniških mestih v Podgorici in Skopju. Analitiki dogajanje označujejo za diplomatski potres, saj so bili karierni diplomati, ki so simbolizirali kontinuiteto prejšnjih politik, nenadoma odpoklicani. Regijo trenutno zastopajo nižji diplomati in odpravniki poslov, kar nakazuje na globoko preoblikovanje ameriške zunanje politike in morebitno zmanjšanje strateškega interesa Washingtona za to območje. Istočasno se Črna gora spopada s kritičnim onesnaženjem zraka v Pljevljih, kjer so meritve delcev PM10 in PM2,5 večkrat presegle dovoljene vrednosti. Nevladna organizacija Breznica je napovedala kazensko odgovornost za pristojne organe, ki jih obtožujejo sistemskega zastrupljanja državljanov in neukrepanja zaradi zaščite dobičkov industrije. Ekološka situacija je po mnenju aktivistov dosegla točko, ko ne gre več za osamljen incident, temveč za kontinuiran zločin proti zdravju ljudi. Poleg diplomatskih in ekoloških težav regijo pretresajo tudi varnostni incidenti in nenavadni primeri zlorabe tehnologije. V Srbiji so preiskovalci odkrili QR kode, ki vodijo do prodaje kokaina, medtem ko tožilstvo v Čačku preiskuje incident z novoletnega koncerta Ane Bekute. Ti dogodki dodatno obremenjujejo pravosodni sistem in krepijo občutek splošne negotovosti v regiji, ki se že tako spopada s politično praznino.

Več držav članic zveze Nato je v četrtek na Grenlandijo začelo napotovati manjše število vojaškega osebja, ki bo sodelovalo v skupnih vojaških vajah z Dansko. Ta poteza je neposreden odziv na stopnjevanje napetosti, ki jih je povzročil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump s ponavljajočimi se grožnjami o prisilni priključitvi tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Evropske zaveznice s svojo prisotnostjo skušajo Danski in lokalnim oblastem zagotoviti varnostno podporo ter hkrati Washingtonu poslati jasno sporočilo o enotnosti pri obrambi ozemeljske celovitosti avtonomnega danskega ozemlja. Zadnji dogodki so povzročili globoko krizo v desetletja trajajočem transatlantskem varnostnem zavezništvu. Kljub sredinem srečanju predstavnikov ZDA, Danske in Grenlandije, kjer so se strani izognile javnemu ponižanju, diplomatska rešitev spora še ni na vidiku. Evropska unija in zaveznice v Natu so znatno okrepile politično in vojaško podporo arktični regiji, saj Trumpove ambicije po zavzetju otoka ocenjujejo kot resno grožnjo mednarodnemu redu in stabilnosti na severu. Napotitev vojaških enot na Grenlandijo na bolj permanentni osnovi pomeni zgodovinski premik v obrambni politiki evropskih držav v Arktiki. Medtem ko Bela hiša Grenlandijo opredeljuje kot prednostno nalogo nacionalne varnosti ZDA, se evropski voditelji spopadajo z izzivom, kako odvrniti morebitno vojaško agresijo s strani svoje ključne zaveznice. Razmere ostajajo napete, saj Trumpova administracija kljub mednarodnemu pritisku ne kaže znakov popuščanja pri svojih teritorialnih težnjah.

Donald Trump je ponovil grožnjo z aktivacijo zakona o uporu v Minneapolisu, tokrat po smrti queer ženske Renee Good, ki jo je 7. januarja ustrelil ICE. Trump je že prej grozil z uporabo tega zakona proti protestnikom v Portlandu in Los Angelesu leta 2024 zaradi demonstracij proti zveznim prizadevanjem za priseljevanje.

Nova anketa CNN, ki jo je izvedel SSRS, je pokazala, da polovica Američanov meni, da Agencija za priseljevanje in carino (ICE) zmanjšuje varnost v ameriških mestih. Večina Američanov meni, da je smrtni strel uradnika ICE na Renée Good, prebivalko Minneapolisa, neprimerna uporaba sile.

Ameriški predsednik Donald Trump se v začetku leta 2026 sooča z intenzivno javno razpravo glede etičnih vprašanj, povezanih z njegovim premoženjem in delovanjem njegove družine. Po poročanju NPR so konservativne ocene pokazale, da so predsednik in njegovi družinski člani v zadnjem letu s posli, povezanimi s položajem, zaslužili skoraj štiri milijarde dolarjev. Poleg tega se pojavljajo resni pomisleki glede vpletenosti Donalda Trumpa mlajšega v platforme za napovedovanje trgov, kot sta Polymarket in Kalshi, medtem ko Trump Media načrtuje lastno storitev Truth Predict. To kritikom odpira vprašanja o morebitnih konfliktih interesov, saj uporabniki stavijo na izide dogodkov, na katere ima predsednik neposreden vpliv. Na kadrovskem področju je odmevala odločitev podjetja Meta, ki je za svojo novo predsednico imenovalo Dino Powell McCormick, nekdanjo namestnico svetovalca za nacionalno varnost v prvi Trumpovi administraciji. Mark Zuckerberg si z imenovanjem osebe, ki jo Trump opisuje kot izjemno in nadarjeno, očitno prizadeva izboljšati odnose z Belo hišo. Kljub burnemu dogajanju in številnim kontroverzam pa javnomnenjske raziskave agencije AP-NORC kažejo na nenavadno stabilnost; podpora predsedniku ostaja pri približno 40 odstotkih, kar je skoraj nespremenjeno glede na začetek njegovega drugega mandata marca 2025. Predsednik Trump je v nedavnem intervjuju za New York Times dodatno razburil pravne strokovnjake z izjavo, da so edina omejitev njegove uporabe vojaške in ekonomske moči njegova lastna morala in um. Ta stališče je v neposrednem nasprotju z ustavnimi načeli o delitvi oblasti, ki so jih postavili očetje utemeljitelji ZDA. Medtem ko se predsednik spleta tesnejše vezi z nekaterimi demokratskimi župani, analitiki opozarjajo na vse večjo koncentracijo moči in prepletanje zasebnih poslovnih interesov z državno politiko.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno potrdil namero Združenih držav Amerike po prevzemu Grenlandije, pri čemer Bela hiša prvič ni izključila uporabe vojaških sredstev za dosego tega cilja. Trump je po srečanju z danskimi in grenlandskimi predstavniki izjavil, da Danska nima zadostnih zmogljivosti za zaščito otoka pred morebitnim vplivom Rusije in Kitajske, zato je priključitev označil za prednostno nalogo nacionalne varnosti. Kljub visokim stroškom in diplomatskemu odporu predsednik meni, da so ZDA edine sposobne zagotoviti dolgoročno stabilnost v regiji. Na Danskem in Grenlandiji so se na te navedbe odzvali z ostrim nasprotovanjem, saj so poudarili, da ozemlje ni naprodaj. Grenlandska ministrica Vivian Motzfeldt in danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen sta po pogovorih v Washingtonu napovedala ustanovitev delovne skupine, ki bo obravnavala vprašanja sodelovanja, vendar ostajajo stališča o suverenosti otoka nepremostljiva. V javnosti se je medtem pojavil podatek, da je idejo o nakupu prvotno spodbudil milijarder Ronald Lauder, ki ima na Grenlandiji lastne poslovne interese. Ameriška javnost je do Trumpovih načrtov močno skeptična, saj zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da tri četrtine državljanov nasprotuje prevzemu otoka. Več kot 46.000 ljudi je podpisalo peticijo proti aneksiji, kritiki pa opozarjajo na nepredvidljive finančne in geopolitične posledice takšne poteze. Kljub mednarodnim opozorilom evropskih zaveznic Trumpova administracija uporablja zgodovinske pravne argumente za opravičevanje svojih teženj po širitvi na Arktiko.

Ameriški predsednik Donald Trump in župan mesta New York Zohran Mamdani sta kljub preteklim političnim sporom in ostrim besednim obračunom vzpostavila presenetljivo tesen odnos prek zasebnih kratkih sporočil. Po navedbah več virov se Trump in Mamdani slišita vsaj dvakrat tedensko, komunikacija pa se je začela po njunem srečanju v Beli hiši lanskega novembra. Čeprav Mamdani velja za pripadnika skrajno levega političnega pola in je Trumpa v preteklosti močno kritiziral, naj bi bila trenutna izmenjava sporočil opisana kot prijateljska. Ta nepričakovana otoplitev odnosov med voditeljem največjega ameriškega mesta in predsednikom države prihaja v času, ko se ZDA soočajo z notranjepolitičnimi pritiski glede vprašanj priseljevanja in carinske politike. Medtem ko so nekateri poročali o morebitnih novih napetostih zaradi vprašanj Venezuele, večina poročil poudarja, da sta politika našla skupni jezik prek neposrednega digitalnega kanala. Takšen način komunikacije je v ameriški politiki redek, zlasti med akterji z nasprotnih polov ideološkega spektra. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti zasebni stiki vplivali na sodelovanje med zvezno oblastjo in mestom New York, ki je pogosto v središču predsednikovih kritik. Kljub osebni komunikaciji pa Mamdani še naprej javno opozarja na določene vidike Trumpove politike, kar kaže na to, da osebna naklonjenost morda ne bo v celoti nadomestila političnih razhajanj. Odnos ostaja predmet podrobnega spremljanja v ameriški prestolnici in v New Yorku.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se bo 19. januarja udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v švicarskem Davosu, kjer bo vodil največjo in najvišjo ameriško delegacijo v zgodovini tega dogodka. Trumpov prihod v središče globalističnih elit pomeni neposreden izziv uveljavljenim konceptom odprtih meja in absolutne prostotrgovinske politike, ki jih forum tradicionalno zagovarja. Njegov nastop bo potekal pod osrednjo temo letošnjega srečanja, naslovljeno »Duh dialoga«, udeležba pa je bila potrjena le nekaj dni po tem, ko je njegova administracija drastično omejila sodelovanje v mednarodnih strukturah. Borge Brende, izvršni direktor foruma, je na novinarski konferenci potrdil Trumpovo vrnitev po šestih letih, ko je nazadnje v živo nastopil v Davosu med svojim prvim mandatom. Trumpova ekipa, v kateri bo tudi državni sekretar, namerava v Švici neposredno promovirati agendo »Amerika na prvem mestu«. Opazovalci pričakujejo, da bo predsednik izkoristil oder za kritiko nadvladnih institucij in poudarjanje nacionalne suverenosti, kar povzroča precejšnjo negotovost med zagovorniki multilateralizma. Napovedana udeležba je presenetljiva predvsem zaradi nedavnega umika ZDA iz številnih mednarodnih organizacij, kar kaže na to, da Trump foruma v Davosu ne vidi le kot platformo za sodelovanje, temveč kot polje za uveljavljanje lastnih političnih ciljev. Prisotnost tako obsežne delegacije nakazuje, da želi Washington neposredno vplivati na globalne gospodarske smernice, hkrati pa domačim volivcem pokazati, da se predsednik ne boji spopasti z globalistično elito na njenem domačem terenu. Svetovna javnost z zanimanjem pričakuje, ali bo Trumpov obisk prinesel konstruktiven dialog ali dodatno zaostril odnose med ZDA in preostalim razvitim svetom.

Poljski premier Donald Tusk je danes opozoril, da bi morebitno ameriško vojaško posredovanje na Grenlandiji pomenilo politično katastrofo in konec trenutne svetovne ureditve. Po njegovih besedah bi morebiten konflikt ali poskus zavzetja ozemlja države članice zveze Nato s strani druge zaveznice uničil varnostne temelje, ki so desetletja zagotavljali stabilnost. Tusk je ob tem poudaril, da so glede na dosedanje ravnanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa možni vsi scenariji. Poljska na Grenlandijo ne bo napotila svojih vojakov, je v izjavi za javnost zatrdil šéf poljske vlade. Njegov odziv sledi novicam o povečani vojaški prisotnosti evropskih sil na tem območju, saj je Nemčija danes tja poslala 13 vojakov v okviru izvidniške misije. Napetosti v arktični regiji se stopnjujejo zaradi strateškega pomena Grenlandije in interesov administracije ZDA po prevzemu nadzora nad tem otokom. Premier Tusk je izrazil globoko zaskrbljenost nad stabilnostjo Severoatlantskega zavezništva v primeru enostranskih potez Washingtona. Grenlandija, ki je pod suverenostjo Danske, postaja osrednja točka geopolitičnih trenj, kar po mnenju poljskega voditelja zahteva previdnost in enotnost evropskih zaveznic pri ohranjanju mednarodnega prava.

Skupina držav BRICS stopnjuje prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti od ameriškega dolarja, kar bi lahko povzročilo obsežen strukturni pretres v svetovnem finančnem redu. Po ocenah analitikov se ameriška hegemonija, ki temelji na t. i. petrodolarju in nenehnem zadolževanju za financiranje vojaških operacij, sooča z neizogibno izbiro med ohranjanjem statusa rezervne valute in financiranjem naraščajočih stroškov obrambe. Sistem, ki je desetletja omogočal recikliranje sredstev v ameriške državne obveznice, je zdaj pod pritiskom zaradi novih geopolitičnih realnosti in sankcij, ki jih Washington uporablja proti državam, ki želijo diverzificirati svoje devizne rezerve. Gospodarska stabilnost Združenih držav Amerike je bila dolgo odvisna od sposobnosti tiskanja denarja za pokrivanje astronomskih proračunskih primanjkljajev, vendar bi lahko vzpon alternativnih plačilnih sistemov znotraj bloka BRICS to dinamiko trajno spremenil. Predlagani vojaški proračuni, ki dosegajo vrednost 1,5 bilijona dolarjev, dodatno obremenjujejo finančni sistem, kar po mnenju kritikov sili ameriško administracijo v opustitev nekaterih zunanjepolitičnih prednostnih nalog. V tem kontekstu se pojavljajo teze, da postajajo določeni konflikti, kot je vojna v Ukrajini, finančno nevzdržni in strateško manj pomembni od ohranitve globalne finančne prevlade. Analiza kaže, da proces dedolarizacije ni več le teoretična možnost, temveč aktivna strategija ključnih svetovnih akterjev za zaščito pred zamrznitvijo premoženja in drugimi enostranskimi ukrepi. Medtem ko se geopolitična napetost stopnjuje, države BRICS krepijo lastne finančne instrumente, ki naj bi služili kot obramba pred imperialnim finančnim omejevanjem tekmecev. Uspeh teh pobud bi pomenil konec obdobja, ko je dolar služil kot edino univerzalno sredstvo za mednarodno menjavo in financiranje dolga.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakonodajo, ki v jedilnice javnih šol po celotni državi ponovno uvaja polnomastno mleko. S tem korakom je predsednik uradno razveljavil omejitve glede vsebnosti maščob v mlečnih izdelkih, ki so bile uveljavljene v času administracije Baracka Obame kot del širših prizadevanj za zmanjšanje debelosti med mladimi. Zakonodajni premik predstavlja zmago za mlečno industrijo, ki si je dolga leta prizadevala za ponovno vključitev polnomastnih izdelkov v šolske obroke. Podporniki zakona trdijo, da bodo imeli učenci tako na voljo bolj hranljive in okusne možnosti, kar bi lahko spodbudilo večjo konzumacijo mleka med šolajočo mladino. Na drugi strani nekateri strokovnjaki za prehrano izražajo zaskrbljenost zaradi ponovnega povečanja vnosa nasičenih maščob. Nova pravila bodo šolskim oblastem omogočila večjo fleksibilnost pri načrtovanju jedilnikov, kar je bila ena izmed osrednjih obljub Trumpove administracije na področju deregulacije prehranskih standardov v izobraževalnih ustanovah. Odločitev odraža širši politični trend odmika od strožjih zveznih predpisov o zdravi prehrani, ki so bili značilni za prejšnje obdobje.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes uvedel 25-odstotne carine na izvoz specifičnih polprevodniških čipov tehnoloških velikanov Nvidia in AMD. Ukrep predstavlja oster zasuk v ameriški trgovinski politiki do Kitajske, saj neposredno obdavčuje ključne komponente za razvoj umetne inteligence. V nepričakovanem odzivu je kitajska stran že včeraj svojim carinskim organom ukazala popolno ustavitev uvoza omenjenih ameriških izdelkov, kar kaže na zaostrovanje tehnološkega spora med velesilama. Ta poteza je presenetljiva predvsem zaradi dejstva, da so Združene države Amerike še pred kratkim iskale načine za nadaljevanje prodaje teh izdelkov na kitajski trg pod posebnimi pogoji. Trumpova administracija je s temi carinami dejansko prekinila obdobje relativne stabilnosti, ki ga je zaznamovalo iskanje kompromisov med nacionalno varnostjo in interesi ameriške industrije polprevodnikov. Kitajska zavrnitev uvoza pa namiguje na to, da si Peking prizadeva za zmanjšanje odvisnosti od ameriške tehnologije. Dogajanje močno vpliva na globalne dobavne verige in vrednost delnic tehnoloških podjetij. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti ukrepi povzročili dolgoročno škodo ameriškemu izvoznemu sektorju, hkrati pa pospešili razvoj lastnih kitajskih zmogljivosti na področju čipov. Trenutna situacija nakazuje konec premirja v trgovinski vojni, ki je bilo vzpostavljeno v začetku leta.

Kremlj se je pridružil mnenju ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ovira mirovna prizadevanja v Ukrajini. Rusija je Zelenskega označila za »neodgovornega« in poudarila, da ostaja odprta za dogovor o končanju vojne.

Uradna Moskva je izrazila soglasje z izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ovira dosego mirovnega sporazuma. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je poudaril, da je skrajni čas, da Zelenski prevzame odgovornost in sprejme odločitve, ki bi vodile h končanju konflikta. Po mnenju ruske strani je prav Kijev tisti, ki trenutno onemogoča napredek pri mirnem reševanju razmer. Ruski predsednik Vladimir Putin po besedah Peskova ostaja odprt za pogajanja in dialog o ureditvi konflikta. V Kremlju so izpostavili, da se njihova stališča glede vloge ukrajinskega vodstva ujemajo s Trumpovimi kritikami, ki letijo na pomanjkanje pripravljenosti Kijeva na popuščanje. Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe Kirill Dmitriev je prav tako potrdil, da je Trump s svojimi izjavami jasno nakazal na sabotažo miru s strani Zelenskega. Ta diplomatska uskladitev med Washingtonom in Moskvo glede krivde za zastoj pogajanj predstavlja pomemben premik v mednarodni retoriki. Medtem ko Rusija vztraja pri svoji pripravljenosti na pogovore, se pritisk na ukrajinsko vodstvo stopnjuje tako z vzhoda kot z zahoda, kar bi lahko v prihodnje močno vplivalo na dinamiko vojne v Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil, da namerno ovira sklenitev mirovnega sporazuma z Rusijo. Trumpove izjave so naletele na močno odobravanje v Moskvi, kjer je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov poudaril, da se ruska stran strinja z ameriško oceno o vlogi ukrajinskega vodstva pri zastoju pogajanj. Kremelj je ob tem opozoril, da Washington še vedno ni odgovoril na predlog predsednika Vladimirja Putina za enoletno podaljšanje pogodbe New START o omejevanju jedrskega orožja, ki bo potekla čez tri tedne. Istočasno je v Kijev na nenapovedan obisk prispela izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Kristalina Georgieva. Namen njenega obiska so pogovori na visoki ravni s predsednikom Zelenskim, premierko Julijo Sviridenko in guvernerjem centralne banke Andrijem Pišnijem. Obisk poteka v kritičnem času, ko se Ukrajina približuje četrti obletnici ruske invazije, MDS pa preučuje pogoje za izplačilo sredstev v okviru štiriletnega posojilnega programa v vrednosti 8,2 milijarde dolarjev. Geopolitične napetosti se tako stopnjujejo na več ravneh, saj se diplomatski pritiski Združenih držav Amerike in Rusije prepletajo z nujnimi gospodarskimi vprašanji Ukrajine. Medtem ko Trump in Putin vzpostavljata skupno retoriko glede odgovornosti za nadaljevanje sovražnosti, Kijev s pomočjo mednarodnih finančnih institucij poskuša zagotoviti dolgoročno stabilnost države sredi trajajočega konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za glavno oviro na poti do mirovnega sporazuma, ki bi končal konflikt v Ukrajini. Trump je poudaril, da je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na dogovor, medtem ko naj bi stališča Kijeva onemogočala napredek. Takšna retorika je povzročila precejšen nemir med evropskimi zavezniki, ki se bojijo spremembe ameriške zunanje politike in zmanjšanja podpore Ukrajini. Analitiki opozarjajo, da ima Trump na voljo več vzvodov pritiska na ukrajinsko vodstvo, vključno z uvedbo protikorupcijskih preiskav in morebitno prekinitvijo izmenjave obveščevalnih podatkov. Bloomberg poroča, da evropski voditelji z zaskrbljenostjo spremljajo Trumpove izjave, saj te nakazujejo na premik odgovornosti za nadaljevanje vojne s Moskve na Kijev. Trumpove besede krepijo negotovost glede prihodnosti čezatlantskega sodelovanja in varnostne arhitekture v Evropi. Zgodovinski kontekst nakazuje, da so Trumpovi načrti za politično preoblikovanje regije dolgotrajni, saj so se že v preteklosti pojavljala ugibanja o njegovi nameri, da do septembra 2025 doseže zamenjavo na vrhu ukrajinske oblasti. Trenutne napetosti sovpadajo tudi s širšimi trenji med ZDA in Evropsko unijo glede trgovinskih vprašanj in carin, kar še dodatno zapleta usklajeno delovanje zahodnih zaveznic v odnosu do ruske agresije.

Po zaostritvi odnosov zaradi ameriškega interesa za prevzem nadzora nad Grenlandijo so evropske vojaške sile iz Francije in Nemčije prispele na otok. Srečanje med predstavniki ZDA, Danske in Grenlandije ni preprečilo Trumpovih ambicij. Te poteze so del vaj, ki jih izvajajo Danska in njeni zavezniki. ZDA poudarjajo strateško vrednost Grenlandije in njena bogata nahajališča kritičnih mineralov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zaključila prvo prodajo benezuelske nafte v vrednosti približno 500 milijonov dolarjev oziroma 429 milijonov evrov. Kot je v sredo potrdil visoki predstavnik ameriške vlade, gre za prvo tovrstno transakcijo, odkar so Združene države Amerike uvedle stroge ukrepe glede benezuelskih energentov. Prodaja predstavlja ključen korak v strategiji Washingtona, ki želi s finančnim pritiskom vplivati na politične razmere v tej južnoameriški državi. Čeprav so podrobnosti o kupcih in končni destinaciji nafte ostale delno nerazkrite, so uradniki potrdili, da je bila transakcija izvedena pod strogim nadzorom ameriških finančnih institucij. Sredstva, pridobljena s prodajo, bodo po navedbah ameriških virov namenjena posebnim računom, s čimer želi Bela hiša preprečiti, da bi kapital neposredno koristil režimu v Caracasu. Gre za nadaljevanje gospodarske izolacije Venezuele, ki jo ZDA izvajajo s ciljem vzpostavitve nove prehodne vlade.

Donald Trump je ponovil, da je Volodimir Zelenski ovira za mirovni sporazum v Ukrajini, s čimer se je strinjal tudi Kremelj. Ruski politolog opozarja, da je v Trumpovi taktiki več tveganja kot priložnosti. Trumpove izjave naj bi motivirale Putina k nadaljnjim osvajanjem.

Vodstvo Fordove tovarne v Dearbornu v zvezni državi Michigan je suspendiralo zaposlenega, ki je med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa slednjemu namenil ostre kritike. Delavec je predsednika Trumpa v javnem nagovoru označil za zaščitnika pedofilov, na kar se je Trump odzval z neprimerno kretnjo sredinca. Incident je sprožil buren odziv v javnosti, podjetje pa se je odločilo za disciplinski ukrep začasnega umika delavca z delovnega mesta. Kljub suspenzu se je na strani zaposlenega hitro zbrala podpora spletne skupnosti. Prek platform za množično financiranje so donatorji zanj zbrali že več kot 200.000 ameriških dolarjev denarne pomoči, kar kaže na močno polarizacijo javnega mnenja glede dogodka. Vodstvo podjetja Ford za zdaj podrobnejših informacij o trajanju suspenza ali morebitni odpovedi delovnega razmerja ni podalo. Dogodek v Michiganu dodatno stopnjuje napetosti med administracijo predsednika Trumpa in delom industrijskih delavcev, ki so bili v preteklosti ključni del njegove volilne baze. Kritike na račun predsednika iz ust delavcev v proizvodnji so razmeroma redke, vendar v tem primeru odražajo globlje družbene razkole, ki se odražajo tudi v zasebnih podjetjih.

Leto 2025 je bilo po podatkih evropske službe za podnebne spremembe Copernicus in ameriških strokovnjakov tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev, kar potrjuje trend pospešenega segrevanja ozračja. Čeprav so bile temperature zaradi hladilnega učinka naravnega pojava La Niña v Tihem oceanu nekoliko nižje kot v rekordnem letu 2024, so zadnja tri leta skupaj prvič presegla kritično mejo 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Strokovnjaki organizacije Berkeley Earth opozarjajo, da ekstremni temperaturni skoki med letoma 2023 in 2025 kažejo na pospeševanje stopnje segrevanja Zemlje. Poročilo izpostavlja, da je bilo zadnjih enajst let najtoplejših doslej, kar povečuje pritisk na države za hitrejšo opustitev fosilnih goriv. Znanstveniki napovedujejo, da bo dolgoročni prag 1,5 stopinje Celzija, ki ga določa Pariški sporazum, verjetno dokončno presežen že do leta 2030, kar je desetletje prej, kot so predvidevale prejšnje ocene. Povišanje temperatur v letu 2025 so pripisali predvsem kopičenju toplogrednih plinov in zmanjšani zmožnosti naravnih ponorov za absorpcijo ogljikovega dioksida. Posledice segrevanja so se v letu 2025 odražale v ekstremnih vremenskih dogodkih, vključno s katastrofalnimi požari v Los Angelesu, uničujočim ciklonom v jugovzhodni Aziji in hudo sušo v Iranu. Tudi začetek leta 2026 so že zaznamovali požari v Avstraliji in Argentini ter poplave v Indoneziji, medtem ko so snežna zameta povzročala težave v Evropi. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tem opozoril, da je prebitje temperaturnih mej neizogibno, če svet ne bo drastično in nemudoma omejil emisij.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in predstavniki Grenlandije so se v Beli hiši sestali z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom, vendar pogovori niso prinesli zbližanja stališč glede prihodnosti otoka. Washington pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa še naprej izraža ambicije po prevzemu nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, kar København kategorično zavrača kot nesprejemljivo. Kljub globokim razhajanjem sta se strani strinjali, da je nadaljevanje dialoga na visoki ravni smiselno za naslovitev ameriških pomislekov. Danska stran je po srečanju poudarila, da stališča Združenih držav Amerike niso uspeli spremeniti, vendar pa ostajajo odprti za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in gospodarstva, ki ne bi posegalo v suverenost kraljevine. Grenlandija, ki ima znotraj Danske visoko stopnjo avtonomije, zavrača kakršno koli obliko priključitve k ZDA, vendar v regiji vidi priložnost za okrepljeno strateško partnerstvo z ameriškimi zavezniki. Napetosti med državama ostajajo visoke, saj se strateški pomen Arktike zaradi podnebnih sprememb in geopolitičnih rivalstev z Rusijo in Kitajsko povečuje. Washington meni, da bi neposreden nadzor nad Grenlandijo zagotovil boljšo nacionalno varnost ZDA, medtem ko Danska in lokalne oblasti na otoku vztrajajo, da Grenlandija ni naprodaj.

Chen Ting-fei je po zmagi na primarnih volitvah DPP izzvala Hsieh Lung-chieja (KMT) za župana Tainana in izrazila prepričanje v zmago. Chen in Hsieh sta se v preteklosti že petkrat srečala na volitvah. Medtem v國民黨 naslednji dan usklajujejo kandidate za župana Taichunga, kjer se za položaj potegujeta Jiang Chi-chen in Yang Qiong-ying. Stranka DPP v Tainanu je izrazila podporo Chen Ting-fei in pozvala k enotnosti za napredek mesta.

V Washingtonu se je končalo srečanje na visoki ministrski ravni, posvečeno prihodnosti Grenlandije, ki pa ni prineslo takojšnje rešitve spora med Združenimi državami Amerike in Evropo. Kljub agresivnim ameriškim načrtom glede otoka evropski diplomati upajo na umiritev napetih razprav. Kot glavni rezultat srečanja so strani napovedale ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo podrobneje preučila sporna vprašanja. Ameriški predsednik Donald Trump kljub pogovorom vztraja pri svojih zahtevah in načrtih, ki so v preteklosti že povzročili diplomatska trenja. Kljub temu je Trump po srečanju izrazil optimizem in dejal, da se bo rešitev sčasoma pojavila. Evropska stran medtem stavi na institucionalizacijo dialoga preko delovne skupine, ki naj bi služila kot mehanizem za preprečevanje nadaljnjih stopnjevanj napetosti. Grenlandija ostaja strateško ključna točka, kjer se križajo interesi velesil zaradi naravnih virov in geopolitičnega položaja. Trenutni zastoj v pogajanjih kaže na globoka razhajanja v stališčih med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, predvsem v odnosu do suverenosti Danske nad otokom. Nadaljnji pogovori bodo odvisni od uspešnosti novonastale delovne skupine.

Kreml je izrazil strinjanje z izjavami Donalda Trumpa, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ovira potencialni mirovni sporazum za končanje vojne v Ukrajini. Trump je v intervjuju za Reuters dejal, da Zelenski zavlačuje pogajanja z Rusijo.

ZDA so zaključile prvo prodajo zaplenjene venezuelske nafte v vrednosti 500 milijonov dolarjev. Informacijo je za televizijo CBS potrdil neimenovani uradnik v vladi predsednika Donalda Trumpa.

Varnostni svet Združenih narodov bo v četrtek, 15. januarja, na zahtevo Združenih držav Amerike opravil nujno zasedanje o razmerah v Iranu. Predstavništvo Somalije, ki v januarju predseduje Varnostnemu svetu, je potrdilo, da bo srečanje potekalo ob 23. uri po srednjeevropskem času v okviru razprave o razmerah na Bližnjem vzhodu. Pobuda za zasedanje prihaja po stopnjevanju napetosti v državi, kjer so se protesti sprevrgli v oborožene spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Ameriška administracija je zahtevo za srečanje podkrepila s podatki o nasilnem zatiranju nemirov in morebitni destabilizaciji regije. Po dostopnih informacijah so se spopadi v Iranu močno zaostrili, kar je sprožilo mednarodno zaskrbljenost glede spoštovanja človekovih pravic in varnosti civilistov. ZDA so ob tem že začele s premiki svoje letalonosilke iz Južnokitajskega morja proti Bližnjemu vzhodu, kar dodatno kaže na resnost položaja. Ruski in drugi diplomatski viri so potrdili prejem zahteve, vendar končni dnevni red seje še ni v celoti usklajen. Pričakuje se, da bodo nekatere članice Varnostnega sveta izrazile pomisleke glede vmešavanja v notranje zadeve suverene države, medtem ko bodo zahodne zaveznice vztrajale pri nujnosti ukrepanja zaradi kršitev temeljnih svoboščin. Rezultat zasedanja bo odvisen predvsem od stališč stalnih članic s pravico veta.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani, član organizacije Demokratični socialisti Amerike (DSA), je ob začetku svojega mandata sprožil ostre odzive z napovedjo prehoda od individualizma h kolektivizmu. Mamdani je v svojem nastopnem govoru poudaril, da bo hladnost ameriškega individualizma zamenjal s toplino kolektivizma, kar so kritiki označili za radikalno odklon od ustaljenih ameriških vrednot. Njegovo politično delovanje v okviru Demokratske stranke mnogi opisujejo kot taktičen prevzem strankarske infrastrukture za uveljavljanje skrajnih socialističnih ciljev. Analitiki opozarjajo na vpliv radikalnih svetovalcev v ožjem krogu novega župana, ki naj bi načrtovali obsežne posege v lastninsko pravico in reformo policije. Kritiki trdijo, da DSA uporablja demokratsko etiketo le kot krinko za vstop v politični prostor, medtem ko v ozadju delujejo po navodilih notranjih delovnih skupin organizacije. Takšna oblika vodenja mesta po mnenju nasprotnikov spodkopava tradicionalni demokratični proces in povečuje ideološko polarizacijo v največjem ameriškem mestu. Dogajanje v New Yorku sovpada z mednarodnim razvojem dogodkov, vključno z aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških oblasti, kar je dodatno podžgalo razpravo o neuspehih socialističnih sistemov. Mamdanijeva retorika o kolektivizmu se v javnosti sooča z odporom, saj mnogi v njej vidijo odmeve avtoritarnih režimov, ki so se v zgodovini izkazali za neučinkovite in škodljive za osebne svoboščine državljanov.

Nigerijska vlada je najela ameriško lobistično podjetje z namenom utrditve odnosov s prihajajočo administracijo novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Glavni cilj sodelovanja je ohranitev ameriške podpore in učinkovitejše komuniciranje prizadevanj za zaščito krščanske manjšine v Nigeriji. Abuja se želi s to potezo odzvati na trditve, ki jih širijo določene krščanske evangeličanske skupine in drugi lobisti v ZDA. Nigerijske oblasti poudarjajo, da se v mednarodni javnosti pojavljajo napačne informacije, ki zmanjšujejo pomen vladnih ukrepov za zagotavljanje varnosti kristjanov. Država se že dlje časa spopada z versko pogojenim nasiljem in napadi oboroženih skupin, kar je v preteklosti sprožilo kritike mednarodnih humanitarnih organizacij in verskih združenj. Nova lobistična strategija naj bi zagotovila, da bo nigerijsko stališče v Washingtonu slišano in ustrezno upoštevano. Lokalni analitiki ocenjujejo, da je izbira trenutka neposredno povezana s politično tranzicijo v Združenih državah Amerike. Nigerija si prizadeva zaščititi svoje strateške interese in vojaško pomoč, ki jo prejema od ZDA za boj proti ekstremističnim skupinam, kot je Boko Haram. Z najemom strokovnjakov za odnose z javnostmi želi vlada v Abuji preprečiti morebitno ohladitev odnosov ali uvedbo sankcij zaradi domnevnih kršitev verskih svoboščin.

Cene nafte na svetovnih trgih so se danes znižale za tri odstotke, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump podal izjave glede dogajanja v Iranu. Trump je v nagovoru dejal, da se je "ubijanje" v Iranu končalo, pri čemer pa ni podrobneje pojasnil, ali bodo Združene države Amerike proti tej državi sprožile kakršno koli vojaško dejanje. Ta negotovost glede neposredne vojaške eskalacije je umirila energetske trge, ki so bili v preteklih dneh pod velikim pritiskom. Cena za sod severnoameriške nafte vrste WTI se je okoli 4. ure po srednjeevropskem času spustila na 60,16 dolarja, kar predstavlja triodstotni padec. Podobno gibanje je bilo opaziti tudi pri nafti vrste Brent iz Severnega morja, ki se je pocenila za 2,87 odstotka in dosegla vrednost 64,61 dolarja za sod. Trgi so se na ta način odzvali na nekoliko manj bojevito retoriko iz Washingtona. Znižanje cen sledi obdobju strme rasti, ko so vrednosti črnega zlata poskočile zaradi stopnjevanja napetosti v odnosih med Washingtonom in Teheranom. Investitorji so sprva pričakovali ostrejši vojaški odgovor ZDA, vendar so Trumpove besede o koncu nasilja v Iranu vsaj začasno zmanjšale strah pred širitvijo konflikta, kar bi lahko resno ogrozilo dobavo nafte iz Perzijskega zaliva.

Ameriški avtomobilski velikan General Motors (GM) je napovedal, da bo v prihodnjih dveh letih v svoje proizvodne obrate v Mehiki investiral milijardo ameriških dolarjev. Podjetje namerava s temi sredstvi okrepiti svojo lokalno proizvodno zmogljivost in posodobiti infrastrukturo v državi, ki ostaja ključno središče za njihovo globalno dobavno verigo. Napovedana naložba prihaja v času povečanih političnih pritiskov, saj so načrti podjetja v neposrednem nasprotju s pričakovanji nekaterih političnih akterjev v Združenih državah Amerike, vključno z novoizvoljenim predsednikom Donaldom Trumpom. Strategija General Motorsa kljub temu ostaja osredotočena na izkoriščanje stroškovne učinkovitosti in logističnih prednosti, ki jih ponuja mehiški trg. Investicija, ki bo v celoti izvedena do leta 2026, potrjuje dolgoročno zavezo podjetja mehiškemu gospodarstvu. Predstavniki družbe so poudarili, da bo projekt ključen za ohranjanje konkurenčnosti na severnoameriškem trgu, kjer Mehika igra vlogo osrednjega proizvodnega vozlišča za številne modele vozil, namenjene izvozu.

Po poročilih o nasilnem zatrtju množičnih protestov s strani iranskih varnostnih sil v Iranu vlada napet mir. Iranski zunanji minister Abbas Araghtschi je napovedal začasno ustavitev usmrtitev v Iranu. Hkrati se zaradi groženj ameriškega predsednika Trumpa povečuje zaskrbljenost pred morebitnim napadom ZDA. Poročajo tudi o ukrepih ameriške vojske in zaprtju zračnega prostora.