Najnovejša javnomnenjska raziskava televizije CNN kaže na globoko nezaupanje ameriške javnosti do delovanja zvezne agencije za priseljevanje in carine (ICE). Približno polovica vprašanih Američanov meni, da omenjena agencija zmanjšuje varnost v ameriških mestih, kar je posledica nedavnega dogodka v Minneapolisu, kjer je uslužbenec agencije usodno ustrelil stanovanjsko prebivalko Renee Good. Večina sodelujočih v raziskavi je to uporabo sile označila za neprimerno, kar nakazuje na širše sistemske težave pri izvajanju pooblastil zveznih organov. Hkrati so rezultati raziskave razkrili močno nasprotovanje predlogu predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Kar tri četrtine oziroma 75 odstotkov Američanov nasprotuje poskusom prevzema nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem. Le četrtina vprašanih podpira idejo o širitvi ameriškega ozemlja na sever, kar predstavlja precejšnjo politično oviro za uresničitev predsednikovih ozemeljskih ambicij. Anketa, ki jo je za CNN izvedel inštitut SSRS, odraža trenutno družbeno klimo v Združenih državah Amerike, kjer se prepletajo vprašanja notranje varnosti, policijskih pooblastil in zunanjepolitičnih prioritet. Rezultati kažejo na precejšnjo razhajanje med vladno politiko in pričakovanji javnosti, predvsem na področju migracijske politike in mednarodnih odnosov, kar bo verjetno vplivalo na nadaljnje politične razprave v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump in začasna venezuelska predsednica Delcy Rodríguez sta opravila prvi uradni telefonski pogovor po nedavni ameriški vojaški operaciji, v kateri so specialne enote ugrabile Nicolása Madura. Trump je Rodríguezovo označil za izjemno osebo in poudaril, da sta dosegla velik napredek pri obravnavi vprašanj nafte, mineralov, trgovine in nacionalne varnosti. Kljub zbliževanju z Washingtonom pa Rodríguezova ohranja dvojno držo, saj po eni strani obsoja ugrabitev svojega predhodnika kot imperialistično dejanje, po drugi pa si aktivno prizadeva za obnovo diplomatskih odnosov in gospodarsko sodelovanje z Združenimi državami Amerike. Venezuelska vlada je v sklopu novega političnega obdobja začela postopno izpuščati zaprte ameriške državljane. Po navedbah virov je Caracas že zapustil vsaj en Američan, pričakuje pa se izpustitev še preostalih zapornikov, ki so bili pridržani v času Madurovega režima. Rodríguezova je izpostavila, da gre za del širših prizadevanj za stabilizacijo države pod novim vodstvom, medtem ko Trumpova administracija krepi politični in gospodarski pritisk na regijo. Notranjepolitična dinamika v ZDA razkriva, da je Trump zavrnil neposredno namestitev opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado na oblast, domnevno zaradi njenega sprejetja Nobelove nagrade za mir, kar naj bi razjezilo ameriškega predsednika. Medtem ko si nekateri v ameriški vladi, vključno z zunanjim ministrom Marcom Rubiom, prizadevajo za zamenjavo Rodríguezove, naj bi obveščevalni in naftni krogi podpirali njeno ohranitev na položaju zaradi pragmatičnega pristopa k energetskim virom. Pravosodno ministrstvo ZDA je medtem izdalo tajno pravno mnenje, ki utemeljuje, da Trump pri operaciji zajetja Madura ni bil omejen z domačo ali mednarodno zakonodajo, sklicujoč se na njegove ustavne pristojnosti vrhovnega poveljnika.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal razglas, s katerim so Združene države Amerike uvedle 25-odstotne uvozne carine na določene visokozmogljive polprevodnike, vključno z Nvidijinim čipom H200 in AMD-jevim modelom MI325X. Ukrep, ki temelji na preiskavi po 232. členu zakona o širitvi trgovine iz leta 1962, je utemeljen z varovanjem nacionalne varnosti in prizadevanjem za zmanjšanje odvisnosti od tujih proizvajalcev, predvsem iz Tajvana. Carine se bodo nanašale na čipe, ki so uvoženi v ZDA z namenom ponovnega izvoza na tretje trge, medtem ko bodo izdelki, namenjeni ameriškim podatkovnim centrom in domačemu trgu, izvzeti. Hkrati je Bela hiša potrdila, da sta Washington in Tajvan v zaključni fazi pogajanj o novem trgovinskem sporazumu. Ta predvideva znižanje carin na tajvanske izdelke z 20 na 15 odstotkov, v zameno pa se je podjetje Taiwan Semiconductor Manufacturing Co (TSMC) zavezalo k dodatnim naložbam v vrednosti 100 milijard dolarjev za gradnjo petih novih tovarn v Arizoni. Ta poteza predstavlja ključen del strategije Trumpove administracije za okrepitev domače tehnološke dobavne verige in neposredno spodbujanje investicij v ameriško industrijo polprevodnikov. Obenem je Trumpova administracija postavila 180-dnevni rok za zmanjšanje kitajske prevlade na področju kritičnih mineralov in odobrila pogojno prodajo Nvidijinih procesorjev H200 Kitajski pod strogimi omejitvami. Kitajska podjetja bodo zaradi novih uvoznih dajatev imela višje stroške pri uporabi ameriške tehnologije, medtem ko Južna Koreja ocenjuje, da bo neposreden vpliv na njihove proizvajalce za zdaj omejen. Vrhovno sodišče ZDA je medtem preložilo odločitev o zakonitosti predsednikovih pooblastil za uvajanje teh carin na 16. januar.

Politična in pravna kriza v Združenih državah Amerike se je zaostrila po tem, ko je šest kariernih tožilcev v zvezni državi Minnesota podalo odpoved v znak protesta proti navodilom Ministrstva za pravosodje. Vodstvo ministrstva je tožilcem ukazalo preiskavo vdove Renee Nicole Good, ki jo je pretekli teden v Minneapolisu ubil agent službe ICE, namesto da bi se osredotočili na preiskavo zakonitosti samega streljanja. Med tistimi, ki so odstopili, je tudi Joseph H. Thompson, ki je vodil obsežno preiskavo finančnih goljufij, kar zdaj resno ogroža dokončanje teh sodnih postopkov. Administracija predsednika Donalda Trumpa vztraja pri obrambi agenta Jonathana Rossa, ki je streljal na 37-letno Američanko. Namestnik pravosodne ministrice Todd Blanche je sporočil, da civilnopravna preiskava proti agentu ne bo uvedena, kar je sprožilo ostre kritike pravnih strokovnjakov in javnosti. Hkrati je Pentagon na prošnjo obrambnega sekretarja Peta Hegsetha začel postopek napotitve vojaških pravnikov v Minneapolis, da bi zapolnili vrzeli v tožilskih vrstah in pomagali pri izvajanju obsežnih migracijskih racij, ki vključujejo že več kot 3.000 zveznih agentov. Razmere so se še dodatno zaostrile po novih incidentih v Minneapolisu, kjer so zvezni agenti ustrelili še eno osebo, tokrat v noge, potem ko naj bi jih napadla z lopato. Ankete prvič kažejo, da večina ameriških volivcev zdaj podpira ukinitev službe ICE, medtem ko demokratska senatorka Elissa Slotkin sporoča, da je tudi sama postala tarča zvezne preiskave zaradi videa, v katerem je vojake pozivala k zavračanju nezakonitih ukazov.

Ameriški predsednik Donald Trump je ustavil načrte za vojaški napad na Iran, kar so viri iz Pentagona utemeljili z informacijami o končanju usmrtitev protivladnih protestnikov v državi. Kljub preklicu neposrednega napada so Združene države Amerike v letalsko oporišče Al Udeid v Katarju ponovno namestile svoje sile, hkrati pa je Trump napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki ohranjajo trgovinske odnose s Teheranom, vključno s Kitajsko, Irakom in Turčijo. Na področju latinskoameriške politike se Trump pripravlja na srečanje z venezuelsko opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado v Beli hiši. Srečanje se bo odvilo manj kot dva tedna po tem, ko so ameriške posebne enote v drzni vojaški operaciji v Caracasu zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v New York, kjer jima bodo sodili zaradi obtožb o trgovini z mamili. Čeprav Trump javno izraža pripravljenost na sodelovanje z vršilko dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez, srečanje z Machado nakazuje na iskanje nove politične smeri v Venezueli. Strategija Trumpove administracije, ki jo analitiki že imenujejo »Donroejeva doktrina«, združuje elemente izolacionizma in agresivnega nadzora nad globalnimi energetskimi viri. ZDA z bombardiranjem ciljev v Venezueli in Iranu ter uvedbo kazenskih carin poskušajo utrditi svoj vpliv na svetovnih naftnih trgih, kar povzroča precejšnjo nestabilnost v mednarodnih odnosih in gospodarstvu.

Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli obsežno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post, ki se posveča poročanju o zvezni vladi in administraciji predsednika Donalda Trumpa. Preiskava, ki so jo odobrili najvišji predstavniki ministrstva za pravosodje, je povezana z odtekanjem tajnih podatkov Pentagona. Po dostopnih informacijah naj bi bil glavni cilj preiskave Aurelio Perez-Lugones, sistemski administrator, ki ga obtožujejo nepooblaščenega odnašanja obveščevalnih poročil. Preiskovalci so na domu novinarke v Virginiji zasegli elektronske naprave, vključno s telefonom, prenosnimi računalniki in pametno uro. Čeprav so preiskovalci Natansonovo obvestili, da sama ni neposredna tarča kazenskega postopka, so organizacije za svobodo tiska in vodstvo časnika izrazili globoko zaskrbljenost nad agresivnostjo ukrepa. Takšne preiskave na domovih novinarjev so v Združenih državah Amerike izjemno redke in po mnenju kritikov pomenijo nevaren precedens, ki bi lahko odvrnil vire od razkrivanja informacij v javnem interesu. Novinarka je v zadnjem obdobju intenzivno poročala o prizadevanjih Trumpove administracije za reorganizacijo zvezne delovne sile in odpuščanje javnih uslužbencev. Njeno delo je temeljilo na številnih virih znotraj vladnih agencij, kar je sprožilo ugibanja o morebitni uporabi preiskave za identifikacijo njenih žvižgačev. Medtem ko pravosodna ministrica Pam Bondi trdi, da so bili ukrepi nujni zaradi zaščite nacionalne varnosti, zagovorniki državljanskih svoboščin opozarjajo na ogrožanje prvega amandmaja ameriške ustave.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v letu 2025 zabeležile zgodovinski mejnik na področju migracij, saj je neto selitveni prirast prvič po 50 letih postal negativen. Po podatkih raziskave inštituta Brookings se je število migrantov, ki so državo zapustili, povzpelo nad število tistih, ki so vanjo vstopili, kar v Beli hiši označujejo za neposreden uspeh napovedanih množičnih deportacij in strožjega nadzora meja. Analitiki ocenjujejo, da je k temu najbolj prispevalo znatno zmanjšanje novih prihodov, število uradnih odstranitev iz države pa naj bi se gibalo med 310.000 in 315.000. Sočasno pa se administracija sooča s hudimi kritikami zaradi domnevne brutalnosti agencije ICE in naraščajočih stroškov njenega delovanja, ki jih krijejo davkoplačevalci. Poleg migracijske tematike je v ospredje ponovno stopila Trumpova želja po priključitvi Grenlandije k Združenim državam. Predsednik poudarja strateški pomen otoka zaradi vojaških baz in neizkoriščenih rudnih bogastev, hkrati pa s tem želi preprečiti morebitne vplive Rusije in Kitajske na tem območju. Vendar pa uredniški odbor Wall Street Journala opozarja na ogromne gospodarske stroške takšne poteze. Grenlandsko gospodarstvo, ki temelji predvsem na ribištvu, se v letu 2025 sooča s stagnacijo, tamkajšnje prebivalstvo pa je bolj zaskrbljeno zaradi ekonomske stabilnosti kot zaradi varnostnih tveganj, ki jih izpostavlja Washington. Kritiki opozarjajo, da medtem ko administracija namenja milijarde dolarjev za delovanje varnostnih organov na mejah, zmanjšuje sredstva za zdravstveno zavarovanje in socialno pomoč najranljivejšim prebivalcem. Demokratska opozicija že napoveduje pogojevanje prihodnjih proračunskih sredstev z reformami agencije ICE, še posebej po incidentih, v katerih so bili ubiti neoboroženi posamezniki. Geopolitične ambicije glede Grenlandije in strogi notranjepolitični ukrepi tako ostajajo osrednja stebra Trumpove agende, ki močno polarizirata ameriško in svetovno javnost.

V Iranu se nadaljujejo krvavi nemiri, v katerih je po podatkih organizacije HRANA življenje izgubilo že 2.571 ljudi. Iranske oblasti so zaradi največjega vala protestov po revoluciji leta 1979 napovedale hitra sojenja in usmrtitve pridržanih protestnikov, kar je sprožilo oster odziv mednarodne skupnosti. Ameriški predsednik Donald Trump je iranski režim opozoril, da bodo Združene države Amerike izvedle "zelo močne ukrepe", če se bodo usmrtitve začele, hkrati pa je protestnike pozval, naj nadaljujejo z zavzemanjem državnih institucij. Napetosti so dosegle vrhunec, ko je ameriška vojska odredila delno evakuacijo oporišča v Katarju, iranska revolucionarna garda pa je razglasila visoko stopnjo pripravljenosti. Kljub napovedim o hitrih usmrtitvah so iz Irana prišle novice o odložitvi usmrtitve 26-letnega Erfana Soltanija. Trump je kasneje v Ovalni pisarni izjavil, da so ga viri z iranske strani obvestili o ustavitvi pobijanja in odpovedi načrtovanih usmrtitev, čeprav uradni Teheran teh trditev še ni v celoti potrdil. Dogajanje v Iranu predstavlja resno grožnjo stabilnosti na Bližnjem vzhodu, saj je Trump prekinil vse stike z iranskimi oblastmi in uvedel stroge gospodarske sankcije proti državam, ki še trgujejo z islamsko republiko. Medtem ko iransko pravosodje pod vodstvom Gholamhosseina Mohsenija-Ejeija še vedno poziva k strogim kaznim za "teroristične operativce", zahodni analitiki opozarjajo, da bi lahko trenutni nemiri resno ogrozili obstanek iranskega režima.

Združene države Amerike so v letalskem oporišču Al Udeid v Katarju vzpostavile novo celico za koordinacijo zračne in protiraketne obrambe, medtem ko se napetosti z Iranom stopnjujejo zaradi protivladnih protestov v islamski republiki. Novo središče, ki vključuje ameriško in zavezniško osebje, je namenjeno izboljšanju izmenjave informacij, opozarjanja pred grožnjami in izvajanja skupnih vaj. Ameriško osrednje poveljstvo (CENTCOM) je poudarilo, da je cilj operacije nadgradnja integrirane obrambe v regiji, kjer je stacioniranih približno 10.000 ameriških vojakov. Washington je obenem začel z umikanjem dela osebja iz ključnih regionalnih baz, kar so nekateri diplomatski viri povezali s podobnimi varnostnimi ukrepi pred lanskimi napadi na iranske jedrske objekte. Teheran je v odziv na premike ameriških sil izdal opozorilo, da bo na vsakršen morebiten napad ostro odgovoril s povračilnimi ukrepi. Izrael medtem dogajanje spremlja zadržano, čeprav je ameriški predsednik Donald Trump že večkrat nakazal možnost posredovanja in podpore iranskim protestnikom. Razmere v regiji ostajajo nestabilne, saj se iranske oblasti spopadajo z valom notranjih nemirov, ki preizkušajo sposobnost režima za obvladovanje upora. Ameriško stopnjevanje pripravljenosti in grožnje z novimi napadi so dodatno zaostrile odnose med državama, kar vpliva na celotno bližnjevzhodno varnostno arhitekturo. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja premike sil, ki bi lahko nakazovali priprave na neposreden vojaški spopad.

Ameriško pravosodno ministrstvo je sporočilo, da ne bo sprožilo preiskave proti agentu službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathanu Rossu, ki je prejšnji teden v Minneapolisu ubil 37-letno Renee Good. Odločitev ministrstva je povzročila val ogorčenja in odstope zveznih tožilcev, ki so v znak protesta zapustili svoje položaje. Administracija predsednika Trumpa je agentovo ravnanje odločno podprla in trdila, da je Ross deloval v samoobrambi, medtem ko naj bi pokojna ovirala izvajanje zveznih pooblastil. Dogodek je sprožil obsežne proteste po celotni državi, uperjene proti strogi priseljenski politiki trenutne ameriške vlade. Kritiki opozarjajo na pomanjkanje odgovornosti zveznih organov, medtem ko se notranja trenja znotraj pravosodnega ministrstva stopnjujejo. Odstopi tožilcev kažejo na globok razkol v institucijah glede zakonitosti uporabe smrtonosne sile med operacijami pregona. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi zveznih operacij, ki so del širše strategije zatiranja nezakonitih migracij. Kljub pozivom javnosti in delu stroke k neodvisni preiskavi, so zvezni organi zadevo arhivirali brez uvedbe kazenskega postopka proti vpletenemu uradniku. To bi lahko v prihodnje še dodatno zaostrilo odnose med civilno družbo in organi pregona v Združenih državah Amerike.

Iranske varnostne sile so po večtedenskih množičnih protestih, ki so državo pahnili v najhujšo nestabilnost v zadnjih desetletjih, ponovno vzpostavile nadzor nad večjimi mesti. Po poročilih aktivistov in mednarodnih organizacij je režim v Teheranu uporabil skrajno nasilje, vključno z uporabo bojnega streliva, kar je po nekaterih ocenah povzročilo med 2.600 in celo 20.000 smrtnih žrtev. Da bi prikrili razsežnost represije, so oblasti 8. januarja 2024 uvedle skoraj popolno blokado spleta, kar je onemogočilo preverjanje informacij s terena. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij obljubil pomoč iranskim demonstrantom in zagrozil režimu s povračilnimi ukrepi, vendar se po zadnjih poročilih iz Bele hiše Washington odmika od možnosti neposrednega vojaškega posredovanja. Trump naj bi od svojih svetovalcev zahteval zagotovila, da bi morebiten napad povzročil takojšen propad režima in ne dolgotrajne vojne, česar pa mu obveščevalne službe trenutno ne morejo jamčiti. Medtem je Elon Musk aktiviral satelitsko omrežje Starlink, da bi protestnikom omogočil dostop do komunikacij, vendar iranske oblasti poskušajo signal onemogočiti z motenjem sistema GPS. Protesti so se začeli konec decembra zaradi katastrofalnega gospodarskega stanja, visoke inflacije in padca vrednosti valute, a so se hitro sprevrgli v politične zahteve po padcu teokratskega režima. Kljub brutalnemu zatrtju in številnim žrtvam med študenti, športniki in delavci, odpor po navedbah očividcev ostaja prisoten v obliki tihega državljanskega nepokorščine. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena med retorično podporo protestnikom in strahom pred novo vojno na Bližnjem vzhodu.

Podjetje SpaceX je na pobudo ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Iranu omogočilo brezplačen dostop do satelitskega interneta Starlink. Odločitev je sledila popolni blokadi spleta, ki so jo uvedle iranske oblasti v poskusu zadušitve vse močnejših protivladnih protestov po vsej državi. Po poročilih nevladnih organizacij so iranske varnostne sile med zatiranjem demonstracij ubile že več kot 1800 ljudi, vendar bi bila dejanska številka zaradi informacijskega mrka lahko še precej višja. Iranski režim se na širjenje satelitskega interneta odziva s poskusi motenja signalov in preganjanjem uporabnikov, da bi preprečil odtekanje posnetkov nasilja v tujino. Kljub tveganju se v državo prek meja z Iraškim Kurdistanom in Armenijo še naprej tihotapijo sprejemniki Starlink, pri čemer sodelujejo tudi nekdanji vladni uslužbenci in strokovnjaki za kibernetsko varnost. Tihotapska mreža deluje v okviru izjem pri sankcijah, ki jih je Washington uvedel že leta 2022 za zagotavljanje komunikacijskih orodij iranskemu ljudstvu. Protesti, ki so se sprva začeli konec decembra zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, so prerasli v politično gibanje za strmoglavljenje vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Gospodarska kriza se v Iranu stopnjuje, saj je inflacija presegla 42 odstotkov, vrednost nacionalne valute rial pa je padla na zgodovinsko najnižjo raven. Dogajanje sproža ugibanja o morebitnem kolapsu iranskega režima pod pritiskom notranjih nemirov in zaostrene ameriške zunanje politike pod vodstvom Trumpove administracije.

Zvezni agenti so v Minneapolisu v torek in sredo s solzivcem, šok granatami in poprovimi kroglicami razbijali proteste, ki so izbruhnili po novem streljanju zveznega uslužbenca na osumljenca. Do incidenta je prišlo le teden dni po tem, ko je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno Američanko Renee Nicole Good, kar je sprožilo val ogorčenja po vsej državi. V zadnjem incidentu je agent Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) v nogo ustrelil moškega, domnevno venezuelskega državljana, ki naj bi se upiral aretaciji in policista napadel z orodjem. Lokalne oblasti v Minneapolisu so se na stopnjevanje nasilja odzvale z ostrimi kritikami zvezne vlade. Župan Jacob Frey je ravnanje agentov označil za »ogabno in nedopustno« ter ponovno zahteval, da služba ICE nemudoma zapusti mesto. Medtem ko DHS trdi, da so agenti ravnali v samoobrambi, ko so jih osumljenec in mimoidoči napadli z lopato in držalom za metlo, lokalna skupnost opozarja na sistemsko policijsko nasilje in pomanjkanje odgovornosti zveznih organov. Napetosti so se razširile tudi v Kalifornijo, kjer je bil v mestu Santa Ana med protesti proti operacijam ICE hudo poškodovan 21-letni Kaden Rummler. Agent DHS ga je iz neposredne bližine s strelnim orožjem z manj ubojnimi sredstvi ustrelil v obraz, zaradi česar je mladenič trajno oslepel na levo oko in utrpel zlom lobanje. Dogajanje stopnjuje politične pritiske na Trumpovo administracijo, ki napoveduje uporabo vojaških pravnikov in zakona o uporu za zatrtje nemirov v zvezni državi Minnesota.

V Iranu se stopnjuje nasilje nad civilisti, saj so oblasti priznale, da je bilo v zadnjih dneh ubitih najmanj 3000 protestnikov, medtem ko mednarodni opazovalci in tuje obveščevalne službe ocenjujejo, da bi število smrtnih žrtev lahko preseglo 10.000. Protesti, ki so se začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in visoke inflacije, so se hitro prelevili v splošno ljudsko vstajo proti političnemu vrhu države. Teheran za organizacijo nemirov neposredno obtožuje Združene države Amerike in Izrael, medtem ko iranske varnostne sile izvajajo množične aretacije in blokado spletnih komunikacij. Ameriški predsednik Donald Trump je protestnike pozval k zavzetju državnih institucij in napovedal, da je pomoč na poti, hkrati pa zagrozil s strogimi ukrepi v primeru napovedanih usmrtitev zapornikov. Združene države Amerike so skupaj z drugimi zahodnimi zaveznicami, vključno z Združenim kraljestvom in Romunijo, že začele z umikom vojaškega osebja iz regije in pozvale svoje državljane k takojšnji zapustitvi Irana. Napetosti so dosegle vrhunec z namigi o možnem neposrednem ameriškem vojaškem posredovanju, kar je povzročilo preplah v mednarodni skupnosti. Kljub pozivom Washingtona k uporu pa so nekateri protestniki v Teheranu izrazili nezaupanje do tujega vmešavanja. Medtem ko si opozicijske skupine želijo spremembe režima, se znotraj države pojavlja strah, da bi lahko tuje sile, predvsem ZDA in Izrael, izkoristile gibanje za lastne geopolitične cilje. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj iranska vlada ne kaže znakov popuščanja, hkrati pa se sooča z najresnejšo grožnjo svojemu obstoju v zadnjih desetletjih.

V Minneapolisu so se v torek ponovno razplamteli spopadi med zveznimi agenti in protestniki, ki so nasprotovali agresivnim migracijskim operacijam administracije. Pripadniki zveznih sil so proti zbranim aktivistom uporabili solzivec in dražilce oči, medtem ko so se napetosti v mestu stopnjevale šesti dan po usodnem streljanju agenta službe za priseljevanje in carine (ICE). Incident, v katerem je bila v svojem vozilu ubita 37-letna ameriška državljanka Renee Nicole Good, je sprožil val ogorčenja in zahteve po umiku zveznih agencij iz mesta. Nemiri so se razširili tudi v predmestja, kjer so dijaki zapustili šolske klopi v znak protesta proti obsežnim migracijskim čistkam. Pred zvezno zgradbo Whipple v Minneapolisu je prišlo do fizičnega obračunavanja, potem ko so posamezniki med protestniki proti policistom metali pirotehnična sredstva, zvezne oblasti pa so odgovorile z uporabo sile in solzivca. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o drugem streljanju s strani agentov ICE, kar je le še poglobilo nezaupanje do zveznih organov. Zaradi stopnjevanja nasilja in pomanjkanja transparentnosti so nekateri tožilci že odstopili od primerov, povezanih s smrtjo Renee Nicole Good. Lokalni prebivalci in aktivisti zahtevajo večji nadzor nad delovanjem zveznih agentov, medtem ko ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) nadaljuje s svojo politiko strogega nadzora priseljevanja v zvezni državi Minnesota. Politični pritisk se krepi tudi v kongresu, kjer izpostavljajo vprašanje odgovornosti za smrt civilistov med zveznimi operacijami.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zagrozil z uveljavitvijo zakona o uporu (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev vojaških sil v Minneapolisu za zatrtje nemirov. Grožnja je odgovor na stopnjevanje protestov proti operacijam zveznega urada za priseljevanje in carine (ICE), ki so se sprevrgli v nasilne spopade med zveznimi agenti in demonstranti. Napetosti v mestu so dosegle vrhunec po incidentu, v katerem je zvezni uradnik ustrelil in ranil moškega, kar je sprožilo nov val ogorčenja nad metodami Trumpove administracije pri izvajanju priseljenske politike. Predsednik je prek družbenega omrežja Truth Social obtožil lokalne politike korupcije in nesposobnosti pri obvladovanju, po njegovih besedah, "profesionalnih agitatov". Trump je poudaril, da bo uporabil vojsko, če se napadi na agente ICE ne bodo končali, s čimer želi po lastnih navedbah hitro zaključiti "parodijo", ki se dogaja v Minnesoti. Gre za nadaljevanje agresivne retorike in uporabe zveznih pooblastil v zveznih državah, kjer lokalne oblasti nasprotujejo ostremu pregonu nezakonitih priseljencev. Lokalni uradniki v Minneapolisu so medtem pozvali k miru, medtem ko zvezno sodišče že obravnava zahtevo zvezne države Minnesota, naj Ministrstvo za domovinsko varnost pod vodstvom Kristi Noem ustavi svoje operacije. Razmere v mestu ostajajo kritične, saj so poročila o nasilnih pridržanjih ljudi neposredno na ulicah in v njihovih domovih še dodatno podžgala protestnike, ki se spopadajo z oboroženimi zveznimi agenti. To je že tretjič v zadnjem obdobju, da je Trump s podobnimi ukrepi zagrozil mestom znotraj ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je v torkovem nagovoru v Detroitu napovedal, da bodo Združene države Amerike s 1. februarjem ustavile vsa zvezna plačila tako imenovanim mestom in državam zaveznicam (sanctuary cities), ki zavračajo sodelovanje z zveznimi organi za priseljevanje. Trump je v svojem govoru poudaril, da takšne politike neposredno ščitijo kriminalce na račun varnosti ameriških državljanov. Ministrstvo za pravosodje je že avgusta objavilo seznam 12 zveznih držav, vključno s Kalifornijo in New Yorkom, ter večjih mest, kot sta Los Angeles in Chicago, ki po mnenju administracije ovirajo izvajanje zvezne zakonodaje. Ob stopnjevanju napetosti v Minneapolisu, kjer so se po usodnem streljanju zveznega agenta na 37-letno Renee Nicole Good razširili množični protesti, je Trump zagrozil z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act). Predsednik trdi, da lokalni politiki v Minnesoti ne obvladujejo razmer in dopuščajo napade na agente službe za priseljevanje in carine (ICE). Z uporabo omenjenega zakona bi zvezna vlada lahko na ulice poslala vojsko, da bi vzpostavila red, kar Trump opravičuje z zaščito uradnih oseb, ki opravljajo svoje delo. Kritiki in opozicijski krogi opozarjajo, da Trumpova dejanja vodijo državo v nevarno fazo avtoritarnosti. Poleg groženj z vojsko na domačih tleh se poročajo o prizadevanjih za kazenski pregon guvernerja zveznih rezerv zaradi zavračanja znižanja obrestnih mer, preiskavah demokratskih senatorjev in napetostih na področju zunanje politike, vključno z razglasitvijo Trumpa za predsednika Venezuele in grožnjami Iranu. Situacija v ZDA se tako vse bolj zaostruje, medtem ko administracija stopnjuje pritisk na notranje nasprotnike in mednarodne institucije.

Število ubitih v vsesplošnih protestih v Iranu je po poročanju aktivistov naraslo na več kot 2.500, medtem ko so oblasti delno sprostile telekomunikacijsko blokado, ki je onemogočala klice v tujino. Po podatkih tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency (HRANA) je do srede zjutraj število smrtnih žrtev doseglo vsaj 2.571, kar predstavlja najbolj krvavo zatiranje nemirov v državi po islamski revoluciji leta 1979. Iranska državna televizija je prvič uradno priznala žrtve in poročala o številnih »mučenikih«, vendar ni podala natančnih uradnih številk. Protesti, ki so se začeli konec decembra zaradi nezadovoljstva nad gospodarsko krizo in visoko inflacijo, so se hitro prelevili v upor proti teokratskemu režimu in vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Demonstracije so zajele vseh 31 provinc, režim pa se je odzval z uporabo brutalne sile in napovedjo javnih usmrtitev protestnikov, ki naj bi se začele v sredo. Mednarodna skupnost poroča o naraščajočem nasilju, nekateri viri pa navajajo celo drastično višje ocene žrtev, ki segajo do 20.000 ubitih. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal oster odziv Združenih držav Amerike v primeru nadaljnjega pobijanja protestnikov. V ameriškem senatu so se medtem razpltele razprave o morebitnih vojaških posegih; republikanski senator Markwayne Mullin je izrazil podporo napadom na režim, čeprav se je izogibal neposredni potrditvi politike menjave režima. Razmere v Iranu ostajajo izjemno napete, saj so grafiti in gesla na ulicah Teherana neposredno uperjeni proti samemu vrhu iranske oblasti.

Vodja iranskega pravosodja je napovedal izvedbo hitrih sodnih postopkov in usmrtitev za osebe, ki so bile pridržane med zadnjimi vsesplošnimi protesti po državi. Kljub opozorilom mednarodne skupnosti in grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem, teheranske oblasti nadaljujejo z nasilnim zatiranjem demonstracij. Po podatkih neodvisnih organizacij za človekove pravice je število žrtev v zadnjem valu nasilja preseglo 2.500, varnostne sile pa proti protestnikom redno uporabljajo pravo strelivo. Protesti, ki so se začeli konec decembra 2025, so bili sprva odziv na hudo gospodarsko stisko in padec vrednosti valute, vendar so hitro prerasli v širši upor proti več desetletij trajajoči represiji islamske republike. Organizacija ADL in druge mednarodne skupine so ostro obsodile brutalnost režima ter pozvale k spoštovanju temeljnih človekovih pravic iranskega ljudstva. Poročila iz terena opisujejo množične samovoljne aretacije in uporabo skrajnih ukrepov za utišanje opozicije. Ameriški predsednik Trump je večkrat poudaril, da bi Združene države Amerike lahko uporabile vojaško silo, če se poboji mirnih protestnikov ne bodo končali. Kljub temu iranski vrhovni sodnik vztraja pri strogi kaznovalni politiki, kar stopnjuje napetosti med Teheranom in Washingtonom. Mednarodna javnost s strahom spremlja napovedi o usmrtitvah, ki bi se lahko začele izvajati v prihodnjih dneh po poenostavljenih sodnih postopkih.

Protivladni protesti v Iranu, ki trajajo že več kot dva tedna, so prerasli v eno največjih groženj tamkajšnjim oblastem v zadnjih desetletjih. Po podatkih organizacije HRANA je v nasilnem zatiranju demonstracij umrlo najmanj 2.000 ljudi, nekatere ocene pa govorijo o več kot 12.000 žrtvah. Ameriški predsednik Donald Trump je protestnike pozval k prevzemu institucij in napovedal, da je pomoč na poti, hkrati pa je Teheran opozoril pred napovedanimi usmrtitvami ujetih demonstrantov. Zaradi stopnjevanja napetosti so Združene države Amerike v Katarju vzpostavile novo celico za zračno in raketi obrambo, medtem ko so nekatere države, vključno z Indijo, svoje državljane pozvale k zapustitvi Irana. Poročila o evakuaciji dela osebja iz letalskega oporišča Al Udeid so sprožila ugibanja o morebitnih skorajšnjih ameriških letalskih napadih. Iran je v odziv zagrozil s povračilnimi ukrepi proti vsem ameriškim bazam v regiji, če bo Washington vojaško posredoval, obenem pa so ZDA obtožili iskanja izgovorov za invazijo. Kljub prejšnji bojeviti retoriki je Trump kasneje nakazal možnost deeskalacije, ko je sporočil, da je prejel zagotovila o ustavitvi pobojev in odpovedi napovedanih usmrtitev. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je potrdil, da usmrtitev za zdaj ne bo, kar je povzročilo takojšen padec cen nafte na svetovnih trgih. Razmere ostajajo napete, saj iranske oblasti napovedujejo hitra javna sojenja za preostale pridržane, medtem ko Rusija svari pred vsakršnim zunanjim vmešavanjem v notranje zadeve Teherana.

Združene države Amerike so v letalskem oporišču v Katarju odprle nov center za koordinacijo zračne in raketne obrambe, kar predstavlja neposreden odziv na zaostrene odnose z Iranom. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl protivladne protestnike v Iranu in napovedal, da je pomoč na poti, hkrati pa je posvaril pred povračilnimi ukrepi zaradi nasilnega zatiranja protestov s strani teheranskega režima. Bela hiša je hkrati od evropskih zaveznic zahtevala izmenjavo obveščevalnih podatkov o potencialnih tarčah v Iranu, kar nakazuje na pripravo morebitnih novih vojaških operacij. Napetosti so se dodatno stopnjevale z uvedbo nove gospodarske politike, po kateri je Trump napovedal 25-odstotne carine za vse države, ki ohranjajo trgovinske stike z Iranom. Ta ukrep močno vpliva na države, kot je Pakistan, ki se je znašel v težkem položaju, saj mora izbirati med gospodarskim sodelovanjem s sosednjim Iranom in dostopom do ameriškega trga. Rusija je ameriške grožnje z novimi napadi že označila za kategorično nesprejemljive in obsodila zunanje vmešavanje v iranske notranje zadeve. Dogajanje sledi dolgotrajni kampanji pritiska, ki jo je Trumpova administracija stopnjevala že v preteklem letu. Potem ko je Trump decembra napovedal napade na iranske jedrske objekte, če bi Teheran nadaljeval z razvojem raketnega in jedrskega programa, se trenutna retorika osredotoča predvsem na podporo protestnikom. Zaradi brutalnega obračuna režima s protestniki, ki je po nekaterih podatkih terjal že več kot 500 življenj, Washington carine uporablja kot instrument zunanje politike, kar sproža negotovost na svetovnih trgih.

Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom pravosodne ministrice Pam Bondi je v torek vložilo 11 strani dolg dokument, v katerem je ostro napadlo zveznega sodnika Davida J. Novaka. Ministrstvo je sodniku očitalo "veliko zlorabo oblasti" in izvajanje "inkvizicije" proti Lindsey Halligan, ki jo je predsednik Donald Trump imenoval za začasno zvezno tožilko v vzhodnem okrožju Virginije. Spor se je zaostril, potem ko je sodnik Novak od ministrstva zahteval pojasnilo, zakaj se Halligan še vedno predstavlja s tem nazivom, kljub predhodni razsodbi drugega sodnika, da je bilo njeno imenovanje nezakonito. Halligan, nekdanja svetovalka v Beli hiši, je kot vršilka dolžnosti tožilke sprožila obtožnice proti nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyu in newyorški torkovni tožilki Letitii James. Vse te obtožnice so bile novembra lani razveljavljene, ko je zvezna sodnica Cameron McGowan Currie razsodila, da Halligan ni bila zakonito potrjena v senatu niti je ni imenovalo zvezno sodstvo. Kljub tej odločitvi je Halliganova v uradnih dokumentih še naprej uporabljala naziv zvezne tožilke, kar je sprožilo sedanji pravosodni konflikt. Ministrstvo za pravosodje v svojem zagovoru trdi, da odločitev sodnice Currie ni zavezujoča, pri čemer se sklicujejo na precedense, povezane z nekdanjim posebnim tožilcem Jackom Smithom. Vloženi dokument, ki so ga podpisali Bondi, namestnik Todd Blanche in Halliganova sama, označuje Novakove zahteve za napačne in neutemeljene. Incident stopnjuje napetosti med Trumpovo administracijo in zveznim sodstvom v Virginiji, kjer so bili nekateri ključni postopki nove vlade že blokirani.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val mednarodnih kritik in negotovosti po ponovnem umiku Združenih držav Amerike iz Pariškega sporazuma ter napovedi odstopa od Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). Njegova administracija je obenem začela korenito prenovo domače energetske politike pod geslom »energetska prevlada«, kar vključuje krčenje sredstev za raziskave podnebja in ukinitev upoštevanja zdravstvenih koristi v stroškovnih analizah okoljskih regulacij. Ti ukrepi so po mnenju strokovnjakov ohromili globalna prizadevanja za dekarbonizacijo in ustvarili nevaren precedens v mednarodnem multilateralizmu. Globalni odzivi na ameriško politiko so mešani in odražajo geopolitične napetosti. Medtem ko Kitajska ohranja previdno držo s podnebnimi zavezami, ki so jih nekateri opazovalci označili za nezadostne, se države v razvoju, kot je Pakistan, soočajo z eksistenčno grožnjo zaradi izpada podnebnega financiranja. V Kanadi je novi premier Mark Carney obljubil prilagoditve ogljičnega davka, Evropa pa ostaja razpeta med svojimi visokimi okoljskimi cilji in potrebo po hitrejši gospodarski rasti ter energetski varnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ti premiki trajno spremenili tok svetovnih investicij v energijo. Kljub političnim pretresom se svet še naprej sooča z ekstremnimi vremenskimi pojavi, od vročinskih valov do ekstremnih snežnih padavin v Novi Angliji. Znanstveniki opozarjajo, da bo globalno segrevanje preseglo varne meje za številne ekosisteme, če se trend emisij ne bo obrnil. Raziskava med 55 vodilnimi strokovnjaki na področju podnebja kaže na naraščajočo skrb glede prihodnosti tehnologij za dekarbonizacijo in vpliva velikih podatkovnih centrov na porabo energije, medtem ko se v nekaterih ameriških zveznih državah, kot je Wyoming, načrtujejo največji centri za obdelavo podatkov v državi.

Iran in Izrael sta prek ruskih tajnih kanalov domnevno sklenila dogovor o medsebojnem nenapadanju, medtem ko se Teheran sooča z notranjimi pritiski zaradi uličnih protestov. Do vzpostavitve t. i. tajnega razumevanja je prišlo v obdobju zaostrovanja retorike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je večkrat zagrozil z napadi na cilje v iranski prestolnici. Rusija je v tem procesu odigrala vlogo posrednika, s čimer sta se državi izognili neposrednemu vojaškemu spopadu kljub naraščajočim regionalnim napetostim. Izraelski in ameriški uradniki kljub poročilom o tajnih pogovorih odkrito razpravljajo o možnosti sesutja iranskega režima. Nekdanji izraelski obrambni minister Joav Galant je poudaril, da mora biti Izrael pripravljen na ukrepanje v trenutku, ko se bo oblast v Teheranu začela majati. Zahodne obveščevalne službe pozorno spremljajo notranje dogajanje v Iranu, kjer protesti proti verskemu vodstvu ne pojenjajo, hkrati pa opozarjajo pred nevarnostjo tujega vmešavanja, ki bi lahko sprožilo še večje nasilje. V ozadju teh dogodkov ostaja iranski jedrski program ključna točka spora. Iranski zunanji minister Abas Aragči je potrdil, da država ne bo opustila bogatenja urana, kar Izrael in Združene države Amerike interpretirajo kot neposredno grožnjo. Čeprav tajni dogovor trenutno preprečuje neposredne raketne napade, vojaški analitiki opozarjajo, da je stabilnost krhka in odvisna od geopolitičnih interesov Moskve, ki si prizadeva ohraniti svoj vpliv na Bližnjem vzhodu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v četrtek zjutraj zagrozil z napotitvijo zvezne vojske v Minnesoto, da bi zatrl nasilne proteste v Minneapolisu. Trump je v izjavi ostro kritiziral lokalne oblasti in jih opozoril, da bo v primeru neuspešnega obvladovanja razmer uporabil zakon o uporu (Insurrection Act). Po njegovih navedbah naj bi proteste vodili poklicni agitatovji in uporniki, ki napadajo zvezne policiste. Napetosti med Belo hišo in zvezno državo Minnesota so se stopnjevale po ponovnih spopadih med demonstranti in zveznimi agenti. Predsednik vztraja, da morajo lokalni uradniki takoj ustaviti spodbujanje nemirov, sicer bodo ameriške čete prevzele nadzor nad redom in mirom na ulicah. Ukrep bi pomenil neposredno vmešavanje zvezne oblasti v lokalno pristojnost, kar bi dodatno poglobilo politični razkorak v državi. Napovedana uporaba vojaške sile prihaja v času, ko so odnosi med Trumpovo administracijo in vodstvom Minnesote že močno načeti zaradi preteklih pravnih sporov glede zveznih operacij. Kritiki opozarjajo, da bi uporaba vojske proti civilnemu prebivalstvu lahko sprožila ustavno krizo in še povečala stopnjo nasilja na obeh straneh.

Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Švedska in Norveška so na Grenlandijo napotile svoje vojake in častnike v okviru skupne vojaške operacije pod vodstvom Danske. Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je v sredo potrdil, da se zaveznice v Arktiki in na visokem severu odzivajo na potrebo po okrepljeni varnostni prisotnosti. Čeprav so prve napotitve številčno majhne in tehnične narave, predstavljajo pomemben politični premik v regiji. Operacija se odvija v času povečanih geopolitičnih napetosti in ponovnih zahtev novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad tem strateškim ozemljem. Danska s to potezo jasno sporoča, da so meje znotraj zveze NATO dokončne in da o suverenosti Grenlandije ne namerava razpravljati. Napetosti v regiji sicer niso nove, saj ZDA tam že upravljajo ključno strateško oporišče, vendar pa vključitev evropskih sil poudarja evropsko zavezanost k ohranitvi trenutnega statusa quo. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za neposreden odziv na ameriške ozemeljske težnje, ki bi lahko zamajale stabilnost severnoatlantskega zavezništva. Z vključitvijo najmočnejših evropskih vojsk v varovanje arktičnega območja želi Danska utrditi svojo suverenost in preprečiti morebitne enostranske diplomatske ali gospodarske pritiske iz Washingtona. Regija Arktike sicer postaja vse pomembnejša tudi zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov.

Ameriški politični prostor pretresajo napetosti med predsednikom Donaldom Trumpom in delom republikanske stranke zaradi vprašanj nacionalne varnosti in monetarne neodvisnosti. Senator Ted Cruz in drugi konservativni krogi so podprli prizadevanja za odpravo neodvisnosti Zveznih rezerv (Fed), pri čemer Cruz trdi, da je koncept neodvisnih agencij v neskladju z ameriško ustavo. To se dogaja v času, ko ministrstvo za pravosodje izvaja preiskavo proti predsedniku Feda Jeromeu Powellu, kar kritiki označujejo za nevaren presedan in poskus političnega podrejanja osrednje banke. Hkrati se v senatu oblikuje upor proti Trumpovi zunanji politiki, natančneje proti njegovi nameri o priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Republikanska senatorja Lisa Murkowski in Thom Tillis sta napovedala obisk v Københavnu, da bi danskim oblastem zagotovila, da bo senat preprečil kakršno koli vojaško posredovanje proti temu avtonomnemu ozemlju Danske. Številni strokovnjaki opozarjajo, da bi agresivni koraki proti zaveznici v Natu lahko resno ogrozili obstoj severnoatlantskega zavezništva. Napetosti odražajo globok razkol znotraj republikanske stranke glede meja izvršilne oblasti. Medtem ko nekateri senatorji opozarjajo na nujnost ohranjanja ravnovesja moči med vejami oblasti, Trumpovi tesni zavezniki zagovarjajo teorijo o enotni izvršilni oblasti, ki bi predsedniku podelila neposreden nadzor nad vsemi državnimi institucijami, vključno s tistimi, ki so bile tradicionalno ločene od politike.

Tajvanski gigant na področju polprevodnikov TSMC je v zadnjem četrtletju lanskega leta zabeležil 35-odstotno rast čistega dobička, ki je dosegel 16 milijard ameriških dolarjev. Podjetje, ki oskrbuje tehnološka velikana Nvidia in Apple, je obenem znatno zvišalo načrte za kapitalske naložbe v letu 2026, in sicer na razpon med 52 in 56 milijardami dolarjev. Ta napoved je presegla pričakovanja analitikov in utrdila zaupanje v dolgoročno vzdržnost povpraševanja po tehnologijah umetne inteligence. Objava poslovnih rezultatov je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah, kjer so terminske pogodbe na ameriške indekse in evropske tehnološke delnice močno pridobile. Nizozemski proizvajalec opreme za polprevodnike ASML je dosegel rekordno vrednost, medtem ko so se v predtrgovanju v ZDA podražile delnice družb Nvidia, Amazon in Microsoft. Finančni strokovnjaki pri banki Goldman Sachs so ob tem opozorili, da bodo vlagatelji, ki čakajo na večji popravek cen navzdol, verjetno razočarani zaradi močnih temeljev sektorja. Kljub optimizmu v tehnološkem sektorju so se surovine, kot sta nafta in srebro, pocenile. Na tržno dinamiko so vplivali tudi geopolitični dejavniki, saj so Združene države Amerike zadržale morebitne napade na Iran in se vzdržale uvedbe uvoznih carin na kritične minerale. Finančni trgi prav tako pozorno spremljajo notranjepolitično dogajanje v Iranu in izjave Donalda Trumpa glede prihodnosti vodstva ameriške centralne banke.

Republikanski senatorji v Združenih državah Amerike so ustavili postopke za sprejetje novega zakonskega okvira za kriptoindustrijo, potem ko je Brian Armstrong, izvršni direktor podjetja Coinbase, javno izrazil nasprotovanje predlaganim spremembam. Predlog zakona, ki naj bi temeljito preuredil pravila trgovanja s kripto žetoni in prilagodil regulacijo Wall Streeta, je veljal za eno ključnih gospodarskih prednostnih nalog administracije predsednika Trumpa. Senator Tim Scott, predsednik senatnega odbora za bančništvo, se je tako znašel pod pritiskom enega najvplivnejših lobistov v sektorju. Jedro spora predstavljajo nedavni popravki besedila, ki zmanjšujejo vlogo Komisije za trgovanje s tveganimi pogodbami na blagovnih borzah (CFTC) in krepijo pooblastila Komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC), čemur industrija ostro nasprotuje. Poleg tega so predstavniki kriptopodjetij zaskrbljeni zaradi morebitnih omejitev pri nagradah za stabilne kovance (stablecoins), ki neposredno konkurirajo varčevalnim računom tradicionalnih bank. Podjetje Coinbase, ki upravlja največjo ameriško borzo kriptovalut, je v preteklosti vložilo na desetine milijonov dolarjev v mrežo odborov za politično delovanje, kar dodatno krepi njihov vpliv na zakonodajni postopek. Zaradi umika podpore ključnih akterjev iz industrije je usoda zakona trenutno negotova. Čeprav so si kriptopodjetja dolga leta prizadevala za jasnejša pravila, so trenutni kompromisi v senatu zanje nesprejemljivi. To postavlja v negotovost celoten regulatorni okvir, ki bi moral zagotoviti stabilnost trga digitalnih sredstev v Združenih državah Amerike.

Združene države Amerike in Združeno kraljestvo so po poročanju tujih tiskovnih agencij začeli z umikom dela vojaškega in diplomatskega osebja iz oporišč na Bližnjem vzhodu, vključno s strateško pomembnim letalskim oporiščem Al Udeid v Katarju. Ukrep je bil sprejet kot previdnostni odziv na neposredne grožnje Irana, da bo napadel ameriška oporišča v regiji, če bo Washington vojaško posredoval v podporo trenutnim množičnim protestom v državi. Razmere so se dodatno zaostrile po navedbah evropskih uradnikov, ki opozarjajo, da bi se ameriški napad na Iran lahko zgodil v naslednjih 24 urah, čeprav je predsednik Donald Trump kasneje nakazal na začasno umiritev razmer. Iranske oblasti so preko uradnih kanalov opozorile sosednje države, ki gostijo ameriške vojake, da bodo v primeru agresije postale tarče povračilnih ukrepov. Medtem ko Pentagon razvija različne scenarije napadov, ki bi lahko vključevali iranske jedrske in balistične objekte, se Trumpova administracija sooča z notranjimi pritiski glede učinkovitosti morebitnega dolgotrajnega konflikta. Britansko veleposlaništvo v Teheranu je medtem svoja vrata začasno zaprlo in se evakuiralo, kar dodatno potrjuje resnost varnostnih tveganj na terenu. Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih izjavah poudaril, da so ga viri obvestili o zmanjšanju stopnje nasilja nad protestniki, kar naj bi bil eden izmed pogojev za ustavitev vojaških operacij. Kljub temu napetosti ostajajo visoke, saj Iran še naprej omejuje zračni prostor za civilna letala, človekoljubne organizacije pa poročajo o izjemno visokem številu žrtev med civilnim prebivalstvom. Washington še naprej skrbno spremlja dejanja Teherana, pri čemer Trump poudarja, da mora biti vsaka akcija hitra in odločna, da se prepreči še ena dolgotrajna vojna na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo sporočil, da so ga neimenovani viri z iranske strani obvestili o prekinitvi pobijanja protestnikov in odpovedi načrtovanih usmrtitev v državi. Kljub tem optimističnim izjavam, ki jih je podal v Ovalni pisarni, Trump je priznal, da Združene države Amerike teh informacij še niso neodvisno preverile. V Iranu so sicer v zadnjih dneh potekali množični protivladni protesti, ki so jih oblasti skušale zadušiti s silo in popolno blokado spleta, kar predstavlja enega največjih izzivov tamkajšnjemu klerikalnemu režimu po revoluciji leta 1979. Zaradi Trumpovih navedb, da vojaško posredovanje morda ne bo potrebno, so cene nafte na svetovnih trgih upadle za več kot en dolar, saj so se zmanjšali strahovi glede morebitnih motenj v dobavi iranske nafte. Predsednikove besede prihajajo v času, ko Washington načrtuje zmanjšanje svoje prisotnosti v vojaškem oporišču v Katarju, kar nakazuje na morebitno spremembo taktičnega pristopa v regiji. Hkrati so se pojavila poročila o usodi 26-letnega protestnika Erfana Soltanija, ki naj bi bil po hitrem postopku obsojen na smrt, vendar Trumpove trditve nakazujejo, da so te usmrtitve ustavljene. Dogajanje ostaja napeto, saj iranske oblasti kljub Trumpovim trditvam o umirjanju razmer ohranjajo digitalno zatemnitev države. Ameriška administracija še naprej spremlja situacijo in proučuje možnosti za ukrepanje v primeru nadaljnjega kršenja človekovih pravic. Današnje izjave predsednika ZDA pomenijo vsaj začasen odmik od prejšnje ostre retorike, ki je vključevala grožnje z neposrednim vojaškim posredovanjem in uničenjem iranskega jedrskega programa.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vojaškega napada na Iran v roku 24 ur, potem ko so iranske oblasti sprožile brutalen obračun s protivladnimi protestniki. Po poročanju tujih tiskovnih agencij in podatkih organizacije Human Rights Activists News Agency je bilo v zadnjem valu nasilja ubitih več kot 2.500 ljudi, nekatere ocene pa nakazujejo celo na 20.000 žrtev. Trump je preko družbenih omrežij pozval iranske domoljube k prevzemu institucij in napovedal, da je ameriška pomoč na poti, medtem ko so satelitski posnetki razkrili premike ameriških zračnih sil v regiji. Razmere v Iranu so se kritično zaostrile, saj so bolnišnice v Teheranu preplavljene s poškodovanci; samo v eni ustanovi so zabeležili več kot 400 primerov strelnih poškodb oči. Iranski režim je zaradi protestov, ki so prerasli v vsesplošen upor proti legitimnosti države, uvedel popolno blokado spleta in komunikacij. Kot odgovor na to je Elon Musk preko podjetja SpaceX aktiviral brezplačen dostop do sistema Starlink za prebivalce Irana, da bi jim omogočil zunanjo komunikacijo v času represije. Kljub zaostrovanju retorike nekateri vojaški analitiki opozarjajo, da so ameriške možnosti za uspeh dejanskega posredovanja omejene zaradi preteklega zmanjševanja prisotnosti v regiji. Iranske oblasti so razmere označile za državljansko vojno in napovedale hitre usmrtitve za tisoče pridržanih protestnikov, ki jih obravnavajo kot kriminalce. Medtem ko Rusija svari pred tujim vmešavanjem, ostaja mednarodna skupnost razdeljena glede morebitnega ameriškega letalskega napada, ki bi po nekaterih ocenah lahko služil zgolj kot opozorilo režimu.

Iranske oblasti so v mestu Karaj pridržale 26-letnega Erfana Soltanija, ki mu je po navedbah nevladnih organizacij grozila usmrtitev zaradi sodelovanja na protivladnih protestih. Soltani, sicer prodajalec v trgovini z oblačili, je bil aretiran 8. januarja, po izredno hitrem sodnem postopku pa naj bi bila izvršitev smrtne kazni predvidena za minulo sredo. Primer je pritegnil mednarodno pozornost, ko je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump Iran pozval, naj ne usmrti protestnika, kar je sprožilo ostre odzive v Teheranu. Medtem ko so družinski člani in aktivisti za človekove pravice v strahu pričakovali novice o Soltanijevi usodi, so iranski državni mediji kasneje zanikali navedbe, da je bil mladi protestnik obsojen na smrtno kazen. Po uradnih navedbah Teherana Soltani ni na seznamu obsojencev na smrt, kljub temu pa organizacije, kot je Iran Human Rights (IHR), opozarjajo na netransparentnost iranskega pravosodnega sistema. Od začetka zadnjega vala demonstracij naj bi oblasti pridržale že približno 18.000 ljudi, pri čemer Teheran napoveduje pospešene postopke proti tistim, ki so sodelovali v nemirih. Napetosti med Iranom in mednarodno skupnostjo se stopnjujejo, saj Iran kljub grožnjam in pozivom iz tujine vztraja pri strogi politiki do demonstrantov. Družina Erfana Soltanija je javno prosila za pomoč in poudarila njegovo nedolžnost, medtem ko svetovni voditelji opozarjajo na kršitve osnovnih človekovih pravic in svoboščin. Negotovost glede Soltanijevega dejanskega stanja ostaja visoka, saj iranske oblasti pogosto uporabljajo smrtno kazen kot sredstvo za ustrahovanje opozicije.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v sredo, 14. januarja, napovedala takojšnjo in nedoločeno prekinitev obdelave vseh vizumov za stalno priseljevanje, znanih kot zelene karte, za državljane 75 držav. Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA je ukrep utemeljilo s trditvijo, da se želi s tem končati zlorabe imigracijskega sistema, pri čemer so izpostavili zaskrbljenost, da bi se priseljenci iz teh držav v prihodnosti preveč zanašali na javno socialno pomoč. Med prizadetimi državami so se med drugim znašle Bosna in Hercegovina, Pakistan, Rusija, Brazilija, Kolumbija in številne afriške države. Ta radikalna poteza predstavlja znatno stopnjevanje Trumpove politike omejevanja priseljevanja od njegove vrnitve na oblast. Uradni Washington trdi, da priseljenci s seznama 75 držav v nesprejemljivi meri koristijo ameriški socialni sistem, kar naj bi bremenilo ameriške davkoplačevalce. Odločitev je že sprožila diplomatske odzive; Pakistan je denimo izrazil upanje na čimprejšnjo obnovitev postopkov, medtem ko kritiki opozarjajo na hude posledice za združevanje družin in mednarodno delovno silo. Ukrep neposredno vpliva na približno 40 odstotkov vseh prosilcev za vizume in sledi seriji preteklih zaostritev, ki so se začele takoj po Trumpovem prevzemu mandata. Prekinitev obdelave vizumov velja za vse kategorije, vključno z delovnimi vizumi in tistimi na podlagi sorodstvenih vezi, kar bo povzročilo dolgotrajne zastoje v svetovnem migracijskem sistemu in močno ohladilo odnose z vpletenimi državami.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po nujni seji obrambnega sveta napovedal, da bo Francija v prihodnjih dneh na Groenlandijo napotila dodatne kopenske, zračne in pomorske sile. Odločitev je odziv na napovedi predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa o nameri za prevzem tega avtonomnega danskega ozemlja, kar je povzročilo napetosti med zavezniki. Francoske enote se bodo pridružile evropski vojaški vaji, ki poteka v sodelovanju z Dansko, pri čemer se prva skupina vojakov po navedbah uradnega Pariza že premika proti severu. Poleg vprašanja Groenlandije je krizni kabinet pod vodstvom Macrona obravnaval tudi razmere v Iranu, kjer so oblasti silovito zatrle vsesplošne proteste. Francoski predsednik je prek družbenega omrežja X sporočil, da so razmere v obeh regijah kritične za mednarodno stabilnost. Gre za redek primer neposrednega vojaškega odziva na diplomatske napetosti znotraj zahodnega zavezništva, kar odraža resnost groženj, ki jih Pariz pripisuje ameriškim teritorialnim ambicijam. Ta poteza Francije še dodatno potrjuje Macronovo strategijo aktivne zunanje politike, s katero želi utrditi vlogo Evrope kot samostojnega strateškega akterja. Medtem ko so odnosi z Washingtonom pod novim pritiskom, se Pariz tesneje povezuje s Københavnom in drugimi evropskimi partnerji v okviru skupnih obrambnih pobud. Dogajanje na Groenlandiji tako postaja osrednja točka spora glede arktične suverenosti in prihodnosti čezatlantskih odnosov.

Ameriški predsednik Donald Trump je svojim svetovalcem za nacionalno varnost naročil pripravo načrtov za morebitno vojaško posredovanje proti Iranu, ki bi moralo biti hitro in odločno. Trump si želi, da bi morebitna operacija zadala jasen udarec iranskemu režimu, ne da bi pri tem prišlo do dolgotrajnega vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu. Po poročanju ameriških medijev so svetovalci izrazili določene pomisleke, saj ne morejo jamčiti, da bi takšni napadi dejansko povzročili padec teheranskega režima ali preprečili povračilne ukrepe. Iranska stran je medtem sporočila, da je prejela signale o stališču ameriškega predsednika. Iranski veleposlanik v Pakistanu je za medije izjavil, da so bili obveščeni o Trumpovem pomanjkanju interesa za obsežno vojno. Washington naj bi Teheran pozval k vzdržanosti in izogibanju dejanjem, ki bi neposredno ogrozila ameriške interese v regiji, hkrati pa je Trump javno izpostavil, da se morajo v Iranu končati usmrtitve protestnikov. Napetosti med državama so se stopnjevale zaradi Trumpovih opozoril glede iranskega jedrskega programa in zatiranja notranjih nemirov. Čeprav predsednik uporablja ostro retoriko, njegovo iskanje hitre rešitve nakazuje na previdnost pred vstopom v nov večletni konflikt, ki bi lahko destabiliziral svetovne energetske trge in ameriško zunanjo politiko.

ZDA so pod administracijo Donalda Trumpa močno zmanjšale svojo diplomatsko prisotnost na Zahodnem Balkanu, kar se odraža v praznih veleposlaniških mestih v Podgorici in Skopju. Analitiki dogajanje označujejo za diplomatski potres, saj so bili karierni diplomati, ki so simbolizirali kontinuiteto prejšnjih politik, nenadoma odpoklicani. Regijo trenutno zastopajo nižji diplomati in odpravniki poslov, kar nakazuje na globoko preoblikovanje ameriške zunanje politike in morebitno zmanjšanje strateškega interesa Washingtona za to območje. Istočasno se Črna gora spopada s kritičnim onesnaženjem zraka v Pljevljih, kjer so meritve delcev PM10 in PM2,5 večkrat presegle dovoljene vrednosti. Nevladna organizacija Breznica je napovedala kazensko odgovornost za pristojne organe, ki jih obtožujejo sistemskega zastrupljanja državljanov in neukrepanja zaradi zaščite dobičkov industrije. Ekološka situacija je po mnenju aktivistov dosegla točko, ko ne gre več za osamljen incident, temveč za kontinuiran zločin proti zdravju ljudi. Poleg diplomatskih in ekoloških težav regijo pretresajo tudi varnostni incidenti in nenavadni primeri zlorabe tehnologije. V Srbiji so preiskovalci odkrili QR kode, ki vodijo do prodaje kokaina, medtem ko tožilstvo v Čačku preiskuje incident z novoletnega koncerta Ane Bekute. Ti dogodki dodatno obremenjujejo pravosodni sistem in krepijo občutek splošne negotovosti v regiji, ki se že tako spopada s politično praznino.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročilih o začasni prekinitvi usmrtitev protestnikov v Iranu ublažil svojo retoriko glede takojšnjega vojaškega posredovanja. Čeprav vojaška opcija ostaja na mizi, je Trump izrazil pripravljenost na opazovanje nadaljnjega razvoja dogodkov, kar je povzročilo umiritev cen nafte na svetovnih trgih. Hkrati so azijske borze zabeležile mešane rezultate, saj vlagatelji ostajajo previdni zaradi nepredvidljivosti razmer v Teheranu. Ameriško finančno ministrstvo pod vodstvom Scotta Bessenta je sprožilo preiskavo o sumljivih denarnih tokovih, saj naj bi iransko vodstvo v zadnjih dveh dneh iz države domnevno nakazalo približno 1,5 milijarde ameriških dolarjev. Preiskava sledi poročilom opozicijskih medijev o množičnem odliva kapitala, kar bi lahko nakazovalo na pripravljenost iranskih oblasti na morebiten kolaps režima ali stopnjevanje notranje nestabilnosti. Trump je v nedavnem intervjuju spregovoril tudi o nekdanjem iranskem prestolonasledniku Rezi Pahlaviju, ki ga je označil za spoštovanja vredno osebo, vendar je ostal zadržan glede njegove zmožnosti za prevzem oblasti. Razmere v Iranu ostajajo napete zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov, v katerih je po nekaterih navedbah umrlo že več tisoč ljudi. ZDA pozorno spremljajo dejanja Teherana, strokovnjaki pa že analizirajo morebitne cilje za povračilne ukrepe, če bi se režim odločil za nadaljnje stopnjevanje nasilja nad civilisti. Trenutno premirje v besedah med Washingtonom in Teheranom velja za krhko, saj nobena stran ni uradno izključila možnosti vojaškega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so načrtovani vojaški napadi na Iran trenutno odloženi, potem ko je iz Teherana prejel zagotovila o prekinitvi usmrtitev protestnikov in ublažitvi nasilnega zatiranja nemirov. Trump je izpostavil, da so ga »zelo pomembni viri« z iranske strani obvestili o ustavitvi pobijanja na ulicah, kar je označil za dobro novico, vendar je poudaril, da Združene države Amerike ostajajo v stanju pripravljenosti in bodo pozorno spremljale nadaljnji razvoj dogodkov. Iranske oblasti so potrdile, da 26-letni protestnik Erfan Soltani, za katerega so mednarodne organizacije predvidevale, da bo usmrčen, ne bo obsojen na smrtno kazen. Iranski veleposlanik v Pakistanu Reza Amiri Moghadam je ob tem trdil, da je Trump Teheran neposredno obvestil o nameri, da ne bo napadel države, če bo ta pokazala zadostno mero zadržanosti. Kljub temu Teheran znova odpira svoj zračni prostor, ki je bil zaradi napetosti začasno zaprt, in vztraja pri pravici do obrambe pred tujim vmešavanjem. Napetosti med državama so dosegle vrhunec po poročilih o več tisoč žrtvah med protestniki, ki so se na ulice podali zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov. Čeprav so se cene nafte in zlata po Trumpovih izjavah o deeskalaciji nekoliko znižale, Washington vojaške opcije še ni povsem umaknil z mize. Mednarodna skupnost ostaja previdna, saj poročila o aretacijah in nadaljnjem pritisku na opozicijo v Iranu še vedno prihajajo v javnost.

Več držav članic zveze Nato je v četrtek na Grenlandijo začelo napotovati manjše število vojaškega osebja, ki bo sodelovalo v skupnih vojaških vajah z Dansko. Ta poteza je neposreden odziv na stopnjevanje napetosti, ki jih je povzročil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump s ponavljajočimi se grožnjami o prisilni priključitvi tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Evropske zaveznice s svojo prisotnostjo skušajo Danski in lokalnim oblastem zagotoviti varnostno podporo ter hkrati Washingtonu poslati jasno sporočilo o enotnosti pri obrambi ozemeljske celovitosti avtonomnega danskega ozemlja. Zadnji dogodki so povzročili globoko krizo v desetletja trajajočem transatlantskem varnostnem zavezništvu. Kljub sredinem srečanju predstavnikov ZDA, Danske in Grenlandije, kjer so se strani izognile javnemu ponižanju, diplomatska rešitev spora še ni na vidiku. Evropska unija in zaveznice v Natu so znatno okrepile politično in vojaško podporo arktični regiji, saj Trumpove ambicije po zavzetju otoka ocenjujejo kot resno grožnjo mednarodnemu redu in stabilnosti na severu. Napotitev vojaških enot na Grenlandijo na bolj permanentni osnovi pomeni zgodovinski premik v obrambni politiki evropskih držav v Arktiki. Medtem ko Bela hiša Grenlandijo opredeljuje kot prednostno nalogo nacionalne varnosti ZDA, se evropski voditelji spopadajo z izzivom, kako odvrniti morebitno vojaško agresijo s strani svoje ključne zaveznice. Razmere ostajajo napete, saj Trumpova administracija kljub mednarodnemu pritisku ne kaže znakov popuščanja pri svojih teritorialnih težnjah.

V Venezueli se je razplamtel oster politični boj med dvema vplivnima ženskama, opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado in predstavnico režima Delcy Rodriguez, ki si prizadevata določiti prihodnjo usmeritev države. Obe političarki poskušata v luči gospodarskega in političnega razpada Venezuele pridobiti naklonjenost ameriškega predsednika Donalda Trumpa, katerega zunanjepolitične odločitve bodo ključne za stabilnost regije. Machado, ki uživa podporo mednarodne skupnosti in je bila nominirana za Nobelovo nagrado, stavi na demokratične reforme, medtem ko Rodriguez predstavlja kontinuiteto oblasti v Caracas. Napetosti v državi so se stopnjevale v času, ko se Venezuela sooča s hudo humanitarno krizo in mednarodno izolacijo. Ameriška administracija pod vodstvom Trumpa ostaja odločilen dejavnik, saj njeni ukrepi, vključno s sankcijami in morebitnimi diplomatskimi priznanji, neposredno vplivajo na moč obeh taborov. Boj za vpliv v Washingtonu tako postaja osrednje prizorišče venezuelske notranje politike, kjer se prepletajo interesi naftne industrije in geopolitične strategije v Latinski Ameriki. Dogajanje odraža globoko razdeljenost države, kjer se stara oblast pod vodstvom Nicolasa Madura krčevito bori za preživetje, opozicija pa išče nove poti za prevzem oblasti s pomočjo zunanjih zaveznikov. Vprašanje nadzora nad naravnimi viri, predvsem nafto, ostaja v ozadju vseh pogajanj, kar dodatno zapleta odnose med Caracasom in Washingtonom ter povečuje negotovost za milijone prebivalcev Venezuele.

Tri četrtine prebivalcev Združenih držav Amerike so nasprotovale prizadevanjem države za prevzem nadzora nad Grenlandijo, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je za medijsko hišo CNN izvedel inštitut SSRS. Rezultati ankete kažejo, da se pobuda predsednika Donalda Trumpa za razširitev ameriškega ozemlja sooča z močnim odklonilnim stališčem javnosti, saj je takšno potezo podprlo le 25 odstotkov vprašanih. Nasprotovanje ameriškemu prevzemu otoka je prisotno ne glede na politično pripadnost, čeprav anketa razkriva določene razlike v intenzivnosti odpora med različnimi demografskimi skupinami. Vprašanje suverenosti Grenlandije je v ameriški zunanji politiki postalo aktualno po javnih izjavah predsednika Trumpa o strateškem pomenu otoka in možnosti njegovega nakupa od Kraljevine Danske. Analitiki poudarjajo, da takšni rezultati ankete omejujejo manevrski prostor ameriške administracije pri uveljavljanju ozemeljskih ambicij na Arktiki. Kljub strateškim interesom glede naravnih virov in varnostnih vprašanj v regiji, ameriška javnost očitno ne podpira enostranskih ali spornih poskusov spreminjanja statusa tega avtonomnega danskega ozemlja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zagrozil z aktivacijo zakona o uporu (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev vojaških sil v zvezni državi Minnesota. Grožnja je odziv na stopnjevanje napetosti in vsakodnevne spopade v Minneapolisu, ki so izbruhnili zaradi dejavnosti zveznega urada za priseljevanje in carine (ICE) ter nedavnega incidenta, v katerem je zvezni agent ustrelil in ranil moškega. Trump je lokalne politike v Minnesoti obtožil korupcije in nesposobnosti pri obvladovanju razmer, protestnike pa označil za profesionalne agitatorje in upornike. Po njegovih besedah je uporaba vojske nujna za zaščito agentov ICE, ki naj bi bili med izvajanjem svojih nalog tarča napadov. Zakon o uporu sicer predsedniku podeljuje izredna pooblastila za uporabo aktivne vojske za domače kazensko pregone, kar je v preteklosti sprožalo številne pravne in politične polemike. Napetosti v mestu so se dodatno zaostrile po sredinem streljanju, ko je zvezni uradnik med napadom z lopato in metlo ustrelil osumljenca v nogo. Guvernerji zveznih držav so do zdaj večinoma nasprotovali tovrstnemu zveznemu vojaškemu posredovanju, saj to posega v pristojnosti posameznih držav pri zagotavljanju javnega reda in miru. Administracija pa vztraja, da so drastični ukrepi potrebni za končanje kaosa na ulicah.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ostre ukrepe proti Iranu, če bo tamkajšnji režim začel izvajati usmrtitve protivladnih protestnikov. Iranska državna televizija je v odgovor objavila neposredno grožnjo z atentatom na Trumpa, pri čemer so uporabili posnetke neuspelega poskusa atentata v Butlerju iz leta 2024 in dodali pripis, da se tokrat krogla ne bo zgrešila cilja. Kljub izjemno zaostreni retoriki je Trump navedel informacije iz svojih virov, da naj bi Teheran domnevno ustavil nasilje nad demonstranti in začasno odložil usmrtitve. Iranske oblasti medtem nadaljujejo z digitalno blokado države, saj ostaja dostop do spleta onemogočen, kar otežuje pretok informacij o razmerah na terenu. Trump je v izjavah poudaril, da si ne želi dolgotrajnega konflikta, vendar vojaškega posredovanja ni izključil. Po poročanju ameriških medijev predsednik zagovarja hitro in odločno vojaško akcijo v primeru posredovanja, čeprav mu svetovalci niso mogli zagotoviti, da bi takšen udar povzročil takojšen kolaps iranskega režima. Razmere ostajajo napete, saj Iran kljub poročilom o umirjanju nasilja ohranja strog nadzor nad prebivalstvom. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi morebitna eskalacija med Washingtonom in Teheranom lahko resno ogrozila stabilnost na Bližnjem vzhodu in vplivala na svetovne trge z energenti. Trumpova administracija še naprej pozorno spremlja izvajanje procesov v Iranu in napoveduje, da bodo prihodnje odločitve odvisne od dejanskih dejanj teheranskih oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek iranskih diplomatskih kanalov v Pakistanu sporočil, da Združene države Amerike ne načrtujejo vojaškega napada na Iran, kljub predhodnim ugibanjem o možnosti uporabe sile. Iranski veleposlanik v Pakistanu Reza Amiri Mogadam je potrdil, da je Teheran prejel signale o Trumpovi nepripravljenosti na vojno, vendar je ameriški predsednik ob tem pozval iranske oblasti k večji zadržanosti pri obravnavanju notranjih protestov. Trump je hkrati izrazil pripravljenost na morebitno podporo iranski opoziciji, vključno z Rezo Pahlavijem, sinom zadnjega iranskega šaha. Na zahtevo Združenih držav Amerike se je sestal tudi Varnostni svet Združenih narodov, ki je obravnaval stopnjevanje napetosti in proteste znotraj Irana. Medtem ko nekatere analize nakazujejo, da bi Trumpova administracija lahko strmela k zamenjavi oblasti v Teheranu zaradi zagotavljanja energetske stabilnosti in političnega vpliva, uradna komunikacija trenutno poudarja deeskalacijo. Iranska stran se je na te signale odzvala s spravljivimi izjavami, s čimer poskuša umiriti razmere v regiji. Kljub zagotovilom o miru ostaja ameriška politika do Irana nepredvidljiva, saj Trump še naprej preučuje možnosti za dosego svojih strateških ciljev brez neposredne vojaške konfrontacije. Ključni poudarek ostaja na usodi protestov v Iranu, kjer Washington zahteva konec nasilja nad civilisti, hkrati pa preko mednarodnih institucij vrši pritisk na iranski režim. Razvoj dogodkov bo v prihodnje močno odvisen od sposobnosti obeh strani, da ohranita odprte komunikacijske kanale kljub globokemu nezaupanju.

Iran je pri Združenih narodih uradno vložil pritožbo proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki mu očita spodbujanje nasilja in neposredne grožnje z vojaškim posredovanjem. Teheran predsedniku očita, da z izjavami spodbuja protestnike k prevzemu državnih institucij, kar predstavlja kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Razmere ostajajo napete, čeprav je Trump v sredo izjavil, da so se uboji v državi po njegovih podatkih ustavili, zato bo Washington za zdaj še počakal z morebitnimi nadaljnjimi koraki. Kljub začasnemu zadržanju vojaških napadov so se Združene države Amerike odločile za umik dela svojega osebja iz nekaterih ključnih oporišč na Bližnjem vzhodu. Ta poteza je odziv na opozorila Teherana, da se bo Iran odločno odzval na vsakršen ameriški napad. Trump je poudaril, da pozorno spremlja procese v državi, a hkrati ni izključil možnosti vojaškega posredovanja, če bi se nasilno zatiranje protestov s strani iranskega režima ponovno stopnjevalo. Iranske oblasti so zanikale navedbe o načrtovanih usmrtitvah, vendar napetosti v regiji povzročajo resne motnje v civilnem letalstvu, saj so zaradi groženj zaprta nekatera zračna prostora. Diplomatska vojna med državama se tako stopnjuje v času, ko Washington vrši močan gospodarski in politični pritisk na Teheran, kar vključuje tudi nedavne carinske ukrepe proti trgovinskim partnericam Irana.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi izjavami o morebitnem nakupu Grenlandije sprožil val zaskrbljenosti med prebivalci otoka in odpor v evropskih političnih krogih. Trump je svojo namero utemeljil s strateškim pomenom otoka, saj meni, da bi brez ameriškega prevzema to območje lahko padlo pod vpliv Kitajske ali Rusije. Kljub njegovim trditvam o strateški nujnosti so se na načrte ostro odzvali lokalni prebivalci, ki takšne ponudbe dojemajo kot nespoštljive in ponižujoče do njihove avtonomije. Ankete med prebivalstvom kažejo, da večina Grenlandcev nasprotuje ameriški nadvladi. Mladi domačini so v izjavah za tuje medije izpostavili, da jih Trumpovo kupovanje otoka postavlja v položaj blaga, ne pa suverenega ljudstva. Evropske države so se prav tako postavile v bran danski suverenosti nad otokom, medtem ko prebivalci poudarjajo, da si bolj kot ameriške uprave želijo ohraniti svojo identiteto in preprečiti geopolitično izkoriščanje svojega ozemlja. Strokovnjaki opozarjajo, da so Trumpove ambicije povzročile diplomatske napetosti med Washingtonom in Københavnom. Čeprav so Združene države Amerike v preteklosti že kazale zanimanje za Grenlandijo, so trenutne izjave naletele na nepričakovan odpor, saj so prebivalci izrazili večji strah pred izgubo samostojnosti pod ameriško oblastjo kot pa pred morebitnimi vplivi drugih velesil. Grenlandija ostaja ključna točka v Arktiki, vendar njena prihodnost pod ameriško zastavo ostaja malo verjetna.

Ameriški predsednik Donald Trump se v začetku leta 2026 sooča z intenzivno javno razpravo glede etičnih vprašanj, povezanih z njegovim premoženjem in delovanjem njegove družine. Po poročanju NPR so konservativne ocene pokazale, da so predsednik in njegovi družinski člani v zadnjem letu s posli, povezanimi s položajem, zaslužili skoraj štiri milijarde dolarjev. Poleg tega se pojavljajo resni pomisleki glede vpletenosti Donalda Trumpa mlajšega v platforme za napovedovanje trgov, kot sta Polymarket in Kalshi, medtem ko Trump Media načrtuje lastno storitev Truth Predict. To kritikom odpira vprašanja o morebitnih konfliktih interesov, saj uporabniki stavijo na izide dogodkov, na katere ima predsednik neposreden vpliv. Na kadrovskem področju je odmevala odločitev podjetja Meta, ki je za svojo novo predsednico imenovalo Dino Powell McCormick, nekdanjo namestnico svetovalca za nacionalno varnost v prvi Trumpovi administraciji. Mark Zuckerberg si z imenovanjem osebe, ki jo Trump opisuje kot izjemno in nadarjeno, očitno prizadeva izboljšati odnose z Belo hišo. Kljub burnemu dogajanju in številnim kontroverzam pa javnomnenjske raziskave agencije AP-NORC kažejo na nenavadno stabilnost; podpora predsedniku ostaja pri približno 40 odstotkih, kar je skoraj nespremenjeno glede na začetek njegovega drugega mandata marca 2025. Predsednik Trump je v nedavnem intervjuju za New York Times dodatno razburil pravne strokovnjake z izjavo, da so edina omejitev njegove uporabe vojaške in ekonomske moči njegova lastna morala in um. Ta stališče je v neposrednem nasprotju z ustavnimi načeli o delitvi oblasti, ki so jih postavili očetje utemeljitelji ZDA. Medtem ko se predsednik spleta tesnejše vezi z nekaterimi demokratskimi župani, analitiki opozarjajo na vse večjo koncentracijo moči in prepletanje zasebnih poslovnih interesov z državno politiko.

Kalifornijski guverner Gavin Newsom je javno napovedal, da bo poskušal preprečiti uvedbo novega davka na premoženje milijarderjev, ki ga predlaga sindikat SEIU-United Healthcare Workers West. Predlog predvideva enkratni petodstotni davek na premoženje posameznikov, katerih neto vrednost presega eno milijardo dolarjev, veljal pa bi tudi za tiste, ki so se iz zvezne države že izselili po začetku leta. Newsom je v pogovoru za ameriške medije poudaril, da bo storil vse potrebno za zaščito države pred morebitnim eksodusom kapitala in tehnoloških inovatorjev. Nasprotovanje guvernerja prihaja v času, ko so številni premožni prebivalci in tehnološki mogotci že napovedali odhod iz Kalifornije zaradi visokih davčnih obremenitev. Medtem ko zagovorniki davka trdijo, da so dodatna sredstva nujna za financiranje socialnih programov in krpanje proračunskih lukenj, kritiki opozarjajo, da bi takšni ukrepi trajno škodovali gospodarski konkurenčnosti regije. Časnik Los Angeles Times se je zaradi zagovarjanja davka celo znašel pod plazom kritik na družbenih omrežjih, kjer so kolumnistom očitali moraliziranje nad tistimi, ki želijo zapustiti državo. V razpravo se je vključila tudi zvezna senatorka Elizabeth Warren, ki je kritizirala Newsomovo stališče in podprla uvedbo davka na premoženje. Warrenova meni, da morajo demokrati postati stranka delavskega razreda in se ne smejo podrejati interesom najbogatejših, ki po njenih besedah pogosto izrabljajo svoj politični vpliv za blokiranje progresivnih politik. Guverner Newsom kljub temu vztraja pri prepričanju, da bo predlog na koncu zavrnjen, saj bi v nasprotnem primeru država izgubila ključne investitorje.

Ameriški predsednik Donald Trump in župan mesta New York Zohran Mamdani sta kljub preteklim političnim sporom in ostrim besednim obračunom vzpostavila presenetljivo tesen odnos prek zasebnih kratkih sporočil. Po navedbah več virov se Trump in Mamdani slišita vsaj dvakrat tedensko, komunikacija pa se je začela po njunem srečanju v Beli hiši lanskega novembra. Čeprav Mamdani velja za pripadnika skrajno levega političnega pola in je Trumpa v preteklosti močno kritiziral, naj bi bila trenutna izmenjava sporočil opisana kot prijateljska. Ta nepričakovana otoplitev odnosov med voditeljem največjega ameriškega mesta in predsednikom države prihaja v času, ko se ZDA soočajo z notranjepolitičnimi pritiski glede vprašanj priseljevanja in carinske politike. Medtem ko so nekateri poročali o morebitnih novih napetostih zaradi vprašanj Venezuele, večina poročil poudarja, da sta politika našla skupni jezik prek neposrednega digitalnega kanala. Takšen način komunikacije je v ameriški politiki redek, zlasti med akterji z nasprotnih polov ideološkega spektra. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti zasebni stiki vplivali na sodelovanje med zvezno oblastjo in mestom New York, ki je pogosto v središču predsednikovih kritik. Kljub osebni komunikaciji pa Mamdani še naprej javno opozarja na določene vidike Trumpove politike, kar kaže na to, da osebna naklonjenost morda ne bo v celoti nadomestila političnih razhajanj. Odnos ostaja predmet podrobnega spremljanja v ameriški prestolnici in v New Yorku.