Kalifornijski guverner Gavin Newsom je javno napovedal, da bo poskušal preprečiti uvedbo novega davka na premoženje milijarderjev, ki ga predlaga sindikat SEIU-United Healthcare Workers West. Predlog predvideva enkratni petodstotni davek na premoženje posameznikov, katerih neto vrednost presega eno milijardo dolarjev, veljal pa bi tudi za tiste, ki so se iz zvezne države že izselili po začetku leta. Newsom je v pogovoru za ameriške medije poudaril, da bo storil vse potrebno za zaščito države pred morebitnim eksodusom kapitala in tehnoloških inovatorjev. Nasprotovanje guvernerja prihaja v času, ko so številni premožni prebivalci in tehnološki mogotci že napovedali odhod iz Kalifornije zaradi visokih davčnih obremenitev. Medtem ko zagovorniki davka trdijo, da so dodatna sredstva nujna za financiranje socialnih programov in krpanje proračunskih lukenj, kritiki opozarjajo, da bi takšni ukrepi trajno škodovali gospodarski konkurenčnosti regije. Časnik Los Angeles Times se je zaradi zagovarjanja davka celo znašel pod plazom kritik na družbenih omrežjih, kjer so kolumnistom očitali moraliziranje nad tistimi, ki želijo zapustiti državo. V razpravo se je vključila tudi zvezna senatorka Elizabeth Warren, ki je kritizirala Newsomovo stališče in podprla uvedbo davka na premoženje. Warrenova meni, da morajo demokrati postati stranka delavskega razreda in se ne smejo podrejati interesom najbogatejših, ki po njenih besedah pogosto izrabljajo svoj politični vpliv za blokiranje progresivnih politik. Guverner Newsom kljub temu vztraja pri prepričanju, da bo predlog na koncu zavrnjen, saj bi v nasprotnem primeru država izgubila ključne investitorje.

Ameriški predsednik Donald Trump se v začetku leta 2026 sooča z intenzivno javno razpravo glede etičnih vprašanj, povezanih z njegovim premoženjem in delovanjem njegove družine. Po poročanju NPR so konservativne ocene pokazale, da so predsednik in njegovi družinski člani v zadnjem letu s posli, povezanimi s položajem, zaslužili skoraj štiri milijarde dolarjev. Poleg tega se pojavljajo resni pomisleki glede vpletenosti Donalda Trumpa mlajšega v platforme za napovedovanje trgov, kot sta Polymarket in Kalshi, medtem ko Trump Media načrtuje lastno storitev Truth Predict. To kritikom odpira vprašanja o morebitnih konfliktih interesov, saj uporabniki stavijo na izide dogodkov, na katere ima predsednik neposreden vpliv. Na kadrovskem področju je odmevala odločitev podjetja Meta, ki je za svojo novo predsednico imenovalo Dino Powell McCormick, nekdanjo namestnico svetovalca za nacionalno varnost v prvi Trumpovi administraciji. Mark Zuckerberg si z imenovanjem osebe, ki jo Trump opisuje kot izjemno in nadarjeno, očitno prizadeva izboljšati odnose z Belo hišo. Kljub burnemu dogajanju in številnim kontroverzam pa javnomnenjske raziskave agencije AP-NORC kažejo na nenavadno stabilnost; podpora predsedniku ostaja pri približno 40 odstotkih, kar je skoraj nespremenjeno glede na začetek njegovega drugega mandata marca 2025. Predsednik Trump je v nedavnem intervjuju za New York Times dodatno razburil pravne strokovnjake z izjavo, da so edina omejitev njegove uporabe vojaške in ekonomske moči njegova lastna morala in um. Ta stališče je v neposrednem nasprotju z ustavnimi načeli o delitvi oblasti, ki so jih postavili očetje utemeljitelji ZDA. Medtem ko se predsednik spleta tesnejše vezi z nekaterimi demokratskimi župani, analitiki opozarjajo na vse večjo koncentracijo moči in prepletanje zasebnih poslovnih interesov z državno politiko.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno potrdil namero Združenih držav Amerike po prevzemu Grenlandije, pri čemer Bela hiša prvič ni izključila uporabe vojaških sredstev za dosego tega cilja. Trump je po srečanju z danskimi in grenlandskimi predstavniki izjavil, da Danska nima zadostnih zmogljivosti za zaščito otoka pred morebitnim vplivom Rusije in Kitajske, zato je priključitev označil za prednostno nalogo nacionalne varnosti. Kljub visokim stroškom in diplomatskemu odporu predsednik meni, da so ZDA edine sposobne zagotoviti dolgoročno stabilnost v regiji. Na Danskem in Grenlandiji so se na te navedbe odzvali z ostrim nasprotovanjem, saj so poudarili, da ozemlje ni naprodaj. Grenlandska ministrica Vivian Motzfeldt in danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen sta po pogovorih v Washingtonu napovedala ustanovitev delovne skupine, ki bo obravnavala vprašanja sodelovanja, vendar ostajajo stališča o suverenosti otoka nepremostljiva. V javnosti se je medtem pojavil podatek, da je idejo o nakupu prvotno spodbudil milijarder Ronald Lauder, ki ima na Grenlandiji lastne poslovne interese. Ameriška javnost je do Trumpovih načrtov močno skeptična, saj zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da tri četrtine državljanov nasprotuje prevzemu otoka. Več kot 46.000 ljudi je podpisalo peticijo proti aneksiji, kritiki pa opozarjajo na nepredvidljive finančne in geopolitične posledice takšne poteze. Kljub mednarodnim opozorilom evropskih zaveznic Trumpova administracija uporablja zgodovinske pravne argumente za opravičevanje svojih teženj po širitvi na Arktiko.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Detroitu obiskal klub Detroit Economic Club in tovarno Ford, kjer je kljub novim podatkom o 2,7-odstotni decembrski inflaciji in rekordno visokih cenah življenjskih potrebščin razglasil začetek "gospodarskega razcveta". Trump je v svojem govoru trdil, da se cene v trgovinah hitro znižujejo, čeprav uradni podatki indeksa potrošniških cen (CPI) kažejo na 0,7-odstotno mesečno rast cen hrane, kar predstavlja najvišji skok v zadnjih treh letih. Predsednik je za pretekle gospodarske težave obtožil demokrate in vztrajal pri svoji viziji dosežene stabilnosti. Ob obisku Fordove tovarne v Dearbornu je Trump odločno podprl svojo odločitev o ukinitvi spodbud za električna vozila in poudaril pomen 25-odstotnih carin na tuja vozila, s čimer naj bi ščitil ameriške delavce. Kljub optimističnim besedam so se trgi na Wall Streetu odzvali z padcem indeksov, kar analitiki pripisujejo negotovosti zaradi predsednikovih napovedi o omejitvi obrestnih mer na kreditnih karticah na 10 odstotkov ter povišanju cen nafte. V Michiganu, ki velja za ključno politično bojišče, ankete kažejo, da kar 64 odstotkov prebivalcev meni, da so se življenjski stroški v zadnjem letu dejansko povišali. Politični analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpova trenutna gospodarska retorika ogrozila njegovo podporo med ključnimi volilnimi skupinami, zlasti med latinoameriškimi volivci, kjer je leta 2024 dosegel zgodovinske rezultate. Medtem ko administracija vztraja pri uspešnosti ukrepov, se nekateri poslovni voditelji v avtomobilski industriji pritožujejo, da carine delujejo kot dodatni davki za ameriška podjetja. Napetosti so se pokazale tudi v medijih, ko se je Trump odzval na vprašanja novinarja CBS o tem, da državljani dejanskega izboljšanja še ne čutijo, s trditvijo, da je podedoval "popoln kaos".

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa se sooča z naraščajočimi kritikami s strani Wall Streeta in vodilnih republikanskih predstavnikov zaradi napadov na neodvisnost Federalnih rezerv (Fed) in groženj bančnemu sektorju. Ministrstvo za pravosodje je sprožilo preiskavo proti predsedniku Feda Jeromu Powellu zaradi domnevnih nepravilnosti pri prenovi stavbe centralne banke, kar številni analitiki in ekonomisti ocenjujejo kot politični pritisk za znižanje obrestnih mer. Powell je v odzivu poudaril, da so grožnje s kazenskim pregonom posledica neodvisnega določanja denarne politike, ki ne sledi preferencam Bele hiše. Napetosti so se stopnjevale tudi na terenu, kjer je obisk Fordove tovarne v Michiganu zaznamoval incident med predsednikom in delavcem TJ Sabulo. Sabula je Trumpu očital prikrivanje podatkov o Jeffreyju Epsteinu, na kar se je predsednik odzval z obscenimi kretnjami, kar je sprožilo val kritik glede primernega obnašanja javnih uslužbencev. Medtem ko je bil delavec suspendiran, je prek platform za množično financiranje zbral že več kot 300.000 dolarjev podpore. Hkrati Trump napoveduje drastične ukrepe proti t. i. mestom zatočiščem, ki jim namerava s februarjem odreči zvezna sredstva, kar še dodatno poglablja notranjepolitične razkole. Znotraj republikanske stranke se pojavljajo prvi znaki upora proti Trumpovi gospodarski politiki, zlasti glede načrta za omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah na 10 odstotkov. Pravni strokovnjaki hkrati opozarjajo na spodkopavanje demokratičnih institucij, saj predsednik z množičnimi pomilostitvami obsojencev za korupcijo, med katerimi je tudi George Santos, izničuje večletno delo zveznih tožilcev. Ankete javnega mnenja kažejo, da Trump izgublja podporo med neodvisnimi volivci, predvsem zaradi nasilnih incidentov agencije ICE v Minneapolisu, ki so terjali smrtno žrtev.

Ameriški predsednik Donald Trump in župan mesta New York Zohran Mamdani sta kljub preteklim političnim sporom in ostrim besednim obračunom vzpostavila presenetljivo tesen odnos prek zasebnih kratkih sporočil. Po navedbah več virov se Trump in Mamdani slišita vsaj dvakrat tedensko, komunikacija pa se je začela po njunem srečanju v Beli hiši lanskega novembra. Čeprav Mamdani velja za pripadnika skrajno levega političnega pola in je Trumpa v preteklosti močno kritiziral, naj bi bila trenutna izmenjava sporočil opisana kot prijateljska. Ta nepričakovana otoplitev odnosov med voditeljem največjega ameriškega mesta in predsednikom države prihaja v času, ko se ZDA soočajo z notranjepolitičnimi pritiski glede vprašanj priseljevanja in carinske politike. Medtem ko so nekateri poročali o morebitnih novih napetostih zaradi vprašanj Venezuele, večina poročil poudarja, da sta politika našla skupni jezik prek neposrednega digitalnega kanala. Takšen način komunikacije je v ameriški politiki redek, zlasti med akterji z nasprotnih polov ideološkega spektra. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti zasebni stiki vplivali na sodelovanje med zvezno oblastjo in mestom New York, ki je pogosto v središču predsednikovih kritik. Kljub osebni komunikaciji pa Mamdani še naprej javno opozarja na določene vidike Trumpove politike, kar kaže na to, da osebna naklonjenost morda ne bo v celoti nadomestila političnih razhajanj. Odnos ostaja predmet podrobnega spremljanja v ameriški prestolnici in v New Yorku.

Ameriški senat je v sredo zavrnil predlog zakona, ki bi omejil pooblastila predsednika Donalda Trumpa za vojaško posredovanje v Venezueli. Odločilni glas za zavrnitev zakona je oddal podpredsednik ZDA JD Vance, potem ko sta republikanska senatorja Todd Young in Josh Hawley pod pritiskom Bele hiše spremenila svoja glasova. Senator Young je svojo odločitev utemeljil s trditvijo, da mu je predsednik Trump obljubil predhodno posvetovanje s kongresom pred morebitnimi večjimi prihodnjimi napadi na venezuelsko ozemlje. Politična razprava se je razplamtela po nedavni vojaški operaciji, v kateri so ameriške enote v nočni raciji zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale na sojenje v New York. Medtem ko demokrati pod vodstvom senatorja Tima Kaina opozarjajo na nujnost kongresnega nadzora nad vojaškimi akcijami, Trumpova administracija utemeljuje svoje poteze kot nujne za stabilizacijo regije in nadzor nad prodajo nafte. Uspeh v senatu predstavlja pomembno politično zmago za Trumpa, ki v zadnjem obdobju izvaja intenziven pritisk na latinskoameriško državo. Sočasno se republikanska večina v predstavniškem domu sooča s krizo, saj se njihova prednost zaradi odstopov in smrti poslancev zmanjšuje na kritično raven. Trenutno razmerje moči 218 proti 213 pomeni, da lahko predsednik predstavniškega doma Mike Johnson ob strankarskem glasovanju izgubi le en glas. Demokrati medtem krepijo svoje vrste z močnimi kandidati za prihajajoče volitve v Aljaski, Ohiu in Severni Karolini, kar povečuje verjetnost političnega zasuka v prihodnjem mandatu.

Po streljanju agenta ICE v Minneapolisu se je Trumpova administracija odločila okrepiti nadzor nad priseljevanjem. To je sprožilo nove proteste in nasprotovanja. Župan Chicaga Brandon Johnson se je uprl Trumpovi grožnji o ustavitvi financiranja za mesta zatočišča, medtem ko je republikanska kongresnica Mary Miller zavrnila ankete, ki kažejo na ogorčenje javnosti nad delovanjem ICE.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal drastično zaostritev migracijske politike, ki vključuje ukinitev vseh zveznih sredstev za tako imenovana mesta zatočišča (sanctuary cities) in države, ki ne sodelujejo z zveznimi organi za priseljevanje. Ukrep, ki naj bi stopil v veljavo 1. februarja, je predsednik utemeljil z zaščito ameriških državljanov pred kriminalom, ki naj bi ga takšna mesta spodbujala. Med tarčami so se znašle zvezne države, kot so Kalifornija, New York in Illinois, ter večja mesta, vključno s Chicagom in Los Angelesom. Istočasno se v zvezni državi Minnesota stopnjujejo napetosti po usodnem streljanju zveznih agentov službe ICE na 37-letno Renee Nicole Good. Trump je prebivalcem Minnesote preko družbenih omrežij sporočil, da prihaja "dan obračuna in povračilnih ukrepov", medtem ko zvezne oblasti krepijo svojo prisotnost v Minneapolisu z dodatnimi 1000 agenti. FBI je sprožil preiskavo o domnevnih povezavah pokojne z aktivističnimi skupinami, kar kritiki in lokalne oblasti označujejo za poskus blatenja žrtve in preusmerjanja pozornosti od neustreznega ravnanja agentov. Politična stabilnost administracije se ob tem sooča z izzivi, saj najnovejše javnomnenjske raziskave kažejo na padanje podpore predsednikovim metodam. Raziskava Quinnipiac ugotavlja, da 53 odstotkov volivcev streljanja v Minneapolisu ne ocenjuje kot upravičenega, nezadovoljstvo pa narašča predvsem med neodvisnimi volivci. Poleg tega so se pojavile notranje razpoke v stranki, saj nekateri nekdanji sodelavci opozarjajo na podatke, ki kažejo, da republikanci ne sledijo več enotno predsednikovim vse bolj radikalnim izvršnim potezam.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se bo 19. januarja udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v švicarskem Davosu, kjer bo vodil največjo in najvišjo ameriško delegacijo v zgodovini tega dogodka. Trumpov prihod v središče globalističnih elit pomeni neposreden izziv uveljavljenim konceptom odprtih meja in absolutne prostotrgovinske politike, ki jih forum tradicionalno zagovarja. Njegov nastop bo potekal pod osrednjo temo letošnjega srečanja, naslovljeno »Duh dialoga«, udeležba pa je bila potrjena le nekaj dni po tem, ko je njegova administracija drastično omejila sodelovanje v mednarodnih strukturah. Borge Brende, izvršni direktor foruma, je na novinarski konferenci potrdil Trumpovo vrnitev po šestih letih, ko je nazadnje v živo nastopil v Davosu med svojim prvim mandatom. Trumpova ekipa, v kateri bo tudi državni sekretar, namerava v Švici neposredno promovirati agendo »Amerika na prvem mestu«. Opazovalci pričakujejo, da bo predsednik izkoristil oder za kritiko nadvladnih institucij in poudarjanje nacionalne suverenosti, kar povzroča precejšnjo negotovost med zagovorniki multilateralizma. Napovedana udeležba je presenetljiva predvsem zaradi nedavnega umika ZDA iz številnih mednarodnih organizacij, kar kaže na to, da Trump foruma v Davosu ne vidi le kot platformo za sodelovanje, temveč kot polje za uveljavljanje lastnih političnih ciljev. Prisotnost tako obsežne delegacije nakazuje, da želi Washington neposredno vplivati na globalne gospodarske smernice, hkrati pa domačim volivcem pokazati, da se predsednik ne boji spopasti z globalistično elito na njenem domačem terenu. Svetovna javnost z zanimanjem pričakuje, ali bo Trumpov obisk prinesel konstruktiven dialog ali dodatno zaostril odnose med ZDA in preostalim razvitim svetom.

Poljski premier Donald Tusk je danes opozoril, da bi morebitno ameriško vojaško posredovanje na Grenlandiji pomenilo politično katastrofo in konec trenutne svetovne ureditve. Po njegovih besedah bi morebiten konflikt ali poskus zavzetja ozemlja države članice zveze Nato s strani druge zaveznice uničil varnostne temelje, ki so desetletja zagotavljali stabilnost. Tusk je ob tem poudaril, da so glede na dosedanje ravnanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa možni vsi scenariji. Poljska na Grenlandijo ne bo napotila svojih vojakov, je v izjavi za javnost zatrdil šéf poljske vlade. Njegov odziv sledi novicam o povečani vojaški prisotnosti evropskih sil na tem območju, saj je Nemčija danes tja poslala 13 vojakov v okviru izvidniške misije. Napetosti v arktični regiji se stopnjujejo zaradi strateškega pomena Grenlandije in interesov administracije ZDA po prevzemu nadzora nad tem otokom. Premier Tusk je izrazil globoko zaskrbljenost nad stabilnostjo Severoatlantskega zavezništva v primeru enostranskih potez Washingtona. Grenlandija, ki je pod suverenostjo Danske, postaja osrednja točka geopolitičnih trenj, kar po mnenju poljskega voditelja zahteva previdnost in enotnost evropskih zaveznic pri ohranjanju mednarodnega prava.

Skupina držav BRICS stopnjuje prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti od ameriškega dolarja, kar bi lahko povzročilo obsežen strukturni pretres v svetovnem finančnem redu. Po ocenah analitikov se ameriška hegemonija, ki temelji na t. i. petrodolarju in nenehnem zadolževanju za financiranje vojaških operacij, sooča z neizogibno izbiro med ohranjanjem statusa rezervne valute in financiranjem naraščajočih stroškov obrambe. Sistem, ki je desetletja omogočal recikliranje sredstev v ameriške državne obveznice, je zdaj pod pritiskom zaradi novih geopolitičnih realnosti in sankcij, ki jih Washington uporablja proti državam, ki želijo diverzificirati svoje devizne rezerve. Gospodarska stabilnost Združenih držav Amerike je bila dolgo odvisna od sposobnosti tiskanja denarja za pokrivanje astronomskih proračunskih primanjkljajev, vendar bi lahko vzpon alternativnih plačilnih sistemov znotraj bloka BRICS to dinamiko trajno spremenil. Predlagani vojaški proračuni, ki dosegajo vrednost 1,5 bilijona dolarjev, dodatno obremenjujejo finančni sistem, kar po mnenju kritikov sili ameriško administracijo v opustitev nekaterih zunanjepolitičnih prednostnih nalog. V tem kontekstu se pojavljajo teze, da postajajo določeni konflikti, kot je vojna v Ukrajini, finančno nevzdržni in strateško manj pomembni od ohranitve globalne finančne prevlade. Analiza kaže, da proces dedolarizacije ni več le teoretična možnost, temveč aktivna strategija ključnih svetovnih akterjev za zaščito pred zamrznitvijo premoženja in drugimi enostranskimi ukrepi. Medtem ko se geopolitična napetost stopnjuje, države BRICS krepijo lastne finančne instrumente, ki naj bi služili kot obramba pred imperialnim finančnim omejevanjem tekmecev. Uspeh teh pobud bi pomenil konec obdobja, ko je dolar služil kot edino univerzalno sredstvo za mednarodno menjavo in financiranje dolga.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakonodajo, ki v jedilnice javnih šol po celotni državi ponovno uvaja polnomastno mleko. S tem korakom je predsednik uradno razveljavil omejitve glede vsebnosti maščob v mlečnih izdelkih, ki so bile uveljavljene v času administracije Baracka Obame kot del širših prizadevanj za zmanjšanje debelosti med mladimi. Zakonodajni premik predstavlja zmago za mlečno industrijo, ki si je dolga leta prizadevala za ponovno vključitev polnomastnih izdelkov v šolske obroke. Podporniki zakona trdijo, da bodo imeli učenci tako na voljo bolj hranljive in okusne možnosti, kar bi lahko spodbudilo večjo konzumacijo mleka med šolajočo mladino. Na drugi strani nekateri strokovnjaki za prehrano izražajo zaskrbljenost zaradi ponovnega povečanja vnosa nasičenih maščob. Nova pravila bodo šolskim oblastem omogočila večjo fleksibilnost pri načrtovanju jedilnikov, kar je bila ena izmed osrednjih obljub Trumpove administracije na področju deregulacije prehranskih standardov v izobraževalnih ustanovah. Odločitev odraža širši politični trend odmika od strožjih zveznih predpisov o zdravi prehrani, ki so bili značilni za prejšnje obdobje.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes uvedel 25-odstotne carine na izvoz specifičnih polprevodniških čipov tehnoloških velikanov Nvidia in AMD. Ukrep predstavlja oster zasuk v ameriški trgovinski politiki do Kitajske, saj neposredno obdavčuje ključne komponente za razvoj umetne inteligence. V nepričakovanem odzivu je kitajska stran že včeraj svojim carinskim organom ukazala popolno ustavitev uvoza omenjenih ameriških izdelkov, kar kaže na zaostrovanje tehnološkega spora med velesilama. Ta poteza je presenetljiva predvsem zaradi dejstva, da so Združene države Amerike še pred kratkim iskale načine za nadaljevanje prodaje teh izdelkov na kitajski trg pod posebnimi pogoji. Trumpova administracija je s temi carinami dejansko prekinila obdobje relativne stabilnosti, ki ga je zaznamovalo iskanje kompromisov med nacionalno varnostjo in interesi ameriške industrije polprevodnikov. Kitajska zavrnitev uvoza pa namiguje na to, da si Peking prizadeva za zmanjšanje odvisnosti od ameriške tehnologije. Dogajanje močno vpliva na globalne dobavne verige in vrednost delnic tehnoloških podjetij. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ti ukrepi povzročili dolgoročno škodo ameriškemu izvoznemu sektorju, hkrati pa pospešili razvoj lastnih kitajskih zmogljivosti na področju čipov. Trenutna situacija nakazuje konec premirja v trgovinski vojni, ki je bilo vzpostavljeno v začetku leta.

Ameriški predsednik Donald Trump je svoji ekipi za nacionalno varnost naročil pripravo načrtov za morebitne vojaške ukrepe proti Iranu, ki bi morali biti izvedeni kot hiter in odločen udar. Po poročanju ameriških medijev, vključno z mrežo NBC, se želi Trump izogniti kakršni koli dolgotrajni vojni na Bližnjem vzhodu, obenem pa od svojih svetovalcev zahteva zagotovila o učinkovitosti takšne operacije. Svetovalci predsedniku niso mogli zagotoviti, da bi takšni omejeni vojaški ukrepi privedli do takojšnjega padca iranskega režima, kar ostaja ključna točka razhajanj znotraj administracije. Trump naj bi bil močno nenaklonjen scenarijem, ki bi Združene države Amerike zapletli v nov večletni konflikt, kakršnemu so bili priča v Iraku ali Afganistanu, vendar hkrati išče načine za oslabitev teheranskih oblasti. Končna odločitev o izvedbi napada še ni bila sprejeta, saj v Beli hiši še vedno tehtajo med diplomacijo, stopnjevanjem gospodarskih sankcij in neposredno vojaško akcijo. Razprave potekajo v času povečanih napetosti v regiji, kjer Trumpova administracija poskuša uveljaviti svojo strategijo maksimalnega pritiska na islamsko republiko.

Republikanci v ameriškem senatu so v sredo preprečili sprejetje resolucije o vojnih pooblastilih, ki bi omejila zmožnost predsednika Donalda Trumpa za izvajanje nadaljnjih vojaških operacij v Venezueli. Odločilni glas za zavrnitev predloga je prispeval podpredsednik ZDA J. D. Vance, s čimer se je glasovanje končalo z izidom 51 proti 50. Do preobrata je prišlo po intenzivnem pritisku Bele hiše na republikanska senatorja Josha Hawleyja in Todda Younga, ki sta sprva podpirala omejitve, a sta se na koncu postavila na stran administracije. Zavrnitev resolucije pomeni pomembno politično zmago za Trumpovo administracijo, ki si prizadeva ohraniti proste roke pri vojaškem in političnem pritisku na Caracas. Predlog zakona bi od predsednika zahteval predhodno odobritev kongresa za kakršno koli uporabo vojaške sile znotraj ali proti Venezueli. Medtem ko so demokrati in del republikancev opozarjali na nevarnost nenadzorovanega zaostrovanja konfliktov, so podporniki predsednika poudarjali nujnost odločnega ukrepanja proti režimu, ki ga ZDA označujejo za narkoterorističnega. Istočasno so republikanski senatorji izrazili odločno nasprotovanje morebitnim načrtom za vojaško zavzetje Grenlandije. Čeprav so stopili v bran predsednikovim pooblastilom v Latinski Ameriki, so ob obisku diplomatov v Beli hiši poudarili, da bi bila uporaba sile za prevzem nadzora nad danskim avtonomnim ozemljem nesprejemljiva. Trumpovi uradniki se kljub temu niso želeli povsem umakniti od zahtev po večjem ameriškem nadzoru nad strateško pomembnim otokom.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem pogovoru za agencijo Reuters izjavil, da je Rusija pod vodstvom Vladimirja Putina pripravljena na sklenitev mirovnega sporazuma, medtem ko naj bi bil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski glavna ovira za končanje konflikta. Trump je neposredno pripisal krivdo za zamude v pogajalskem procesu Zelenskemu, kar predstavlja oster odklon od stališč evropskih zaveznic, ki Moskvo vidijo kot agresorja, ki zavrača resna pogajanja. Po besedah ameriškega predsednika naj bi bil Putin pripravljen na dogovor, medtem ko naj bi se Ukrajina težje odločila za ta korak. Kritiki so Trumpove izjave pospremili z ostrimi odzivi in ga označili za »Putinovo lutko«, saj njegovi mirovni predlogi po poročanju medijev vključujejo pogoje, po katerih bi se Ukrajina morala odpovedati ozemljem, ki jih trenutno zasedajo ruske sile. Takšna rešitev bi bila v neposrednem nasprotju z ukrajinsko ustavo, ki prepoveduje odstopanje državnega ozemlja. Kremelj je Trumpove navedbe že pozdravil in potrdil svoje strinjanje z oceno, da Kijev sabotira mirovna prizadevanja. Napetost med Washingtonom in Kijevom se stopnjuje v času, ko Trump napoveduje možnost vključitve Evrope v zagotavljanje prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino. Kljub Trumpovim trditvam o ruski pripravljenosti na mir, Rusija na terenu nadaljuje z napadi na ukrajinska mesta, kar povzroča dodatno nezaupanje mednarodne skupnosti do resničnih namenov Moskve. Razkorak v retoriki med ZDA in njihovimi evropskimi partnerji glede vloge Zelenskega v mirovnem procesu nakazuje na morebitne globoke spremembe v transatlantskem sodelovanju glede ukrajinske krize.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega obtožil, da namerno ovira sklenitev mirovnega sporazuma z Rusijo. Trumpove izjave so naletele na močno odobravanje v Moskvi, kjer je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov poudaril, da se ruska stran strinja z ameriško oceno o vlogi ukrajinskega vodstva pri zastoju pogajanj. Kremelj je ob tem opozoril, da Washington še vedno ni odgovoril na predlog predsednika Vladimirja Putina za enoletno podaljšanje pogodbe New START o omejevanju jedrskega orožja, ki bo potekla čez tri tedne. Istočasno je v Kijev na nenapovedan obisk prispela izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Kristalina Georgieva. Namen njenega obiska so pogovori na visoki ravni s predsednikom Zelenskim, premierko Julijo Sviridenko in guvernerjem centralne banke Andrijem Pišnijem. Obisk poteka v kritičnem času, ko se Ukrajina približuje četrti obletnici ruske invazije, MDS pa preučuje pogoje za izplačilo sredstev v okviru štiriletnega posojilnega programa v vrednosti 8,2 milijarde dolarjev. Geopolitične napetosti se tako stopnjujejo na več ravneh, saj se diplomatski pritiski Združenih držav Amerike in Rusije prepletajo z nujnimi gospodarskimi vprašanji Ukrajine. Medtem ko Trump in Putin vzpostavljata skupno retoriko glede odgovornosti za nadaljevanje sovražnosti, Kijev s pomočjo mednarodnih finančnih institucij poskuša zagotoviti dolgoročno stabilnost države sredi trajajočega konflikta.

Ameriški zvezni senat je v sredo s tesno večino zavrnil resolucijo, ki bi predsedniku Donaldu Trumpu prepovedala izvajanje vojaških operacij v Venezueli brez predhodnega soglasja kongresa. Odločilni glas proti sprejetju dokumenta je prispeval podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance, s čimer se je glasovanje končalo z izidom 51 proti 50 v korist republikanske večine. Republikanski senatorji so z blokado tega ukrepa ohranili predsednikova pooblastila za morebitno vojaško posredovanje v južnoameriški državi. Pobuda za resolucijo je bila odgovor na naraščajoče napetosti in strahove pred neenostranskim posegom ameriške administracije v venezuelsko politično krizo, vendar predlagatelji niso uspeli zbrati zadostne podpore za omejitev izvršilne oblasti. Glasovanje odraža globoko politično razdeljenost v ameriškem zakonodajnem telesu glede vprašanja zunanje politike in pristojnosti vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Z zmago republikancev administracija ohranja proste roke pri oblikovanju strategije do Venezuele, kar vključuje tudi možnost uporabe vojaške sile kot sredstva pritiska na tamkajšnji režim.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo, 14. avgusta, v ekskluzivnem intervjuju za tiskovno agencijo Reuters v Ovalni pisarni Bele hiše podal ostre kritike na račun ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Trump je izjavil, da glavno oviro za sklenitev mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino predstavlja Zelenski in ne ruski predsednik Vladimir Putin. Po Trumpovih besedah naj bi Putin že izrazil pripravljenost na pogajanja, medtem ko naj bi ukrajinsko vodstvo tovrstne premike zaviralo. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj se je Trump dotaknil tudi usode predsednika zveznih rezerv (Fed) Jeroma Powlla, ki se je nedavno znašel pod drobnogledom ministrstva za pravosodje. Kljub ugibanjem o morebitni zamenjavi na vrhu ameriške centralne banke je Trump zatrdil, da trenutno nima namena odstaviti Powlla. To vprašanje je postalo še posebej aktualno po poročilih o kazenski preiskavi zoper vodjo Feda, kar je povzročilo precejšnje vznemirjenje na finančnih trgih. Intervju je obsegal tudi širši nabor tem, vključno z odnosi z Iranom in razmerami v Venezueli. Trumpove izjave glede Ukrajine so v neposrednem nasprotju z uradno politiko večine zahodnih zaveznic, ki odgovornost za vojno pripisujejo izključno Kremlju. Takšna retorika kaže na morebitne korenite spremembe v ameriški zunanji politiki, kar bi lahko vplivalo na nadaljnjo vojaško in diplomatsko podporo Kijevu.

Uradna Moskva je izrazila soglasje z izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ovira dosego mirovnega sporazuma. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je poudaril, da je skrajni čas, da Zelenski prevzame odgovornost in sprejme odločitve, ki bi vodile h končanju konflikta. Po mnenju ruske strani je prav Kijev tisti, ki trenutno onemogoča napredek pri mirnem reševanju razmer. Ruski predsednik Vladimir Putin po besedah Peskova ostaja odprt za pogajanja in dialog o ureditvi konflikta. V Kremlju so izpostavili, da se njihova stališča glede vloge ukrajinskega vodstva ujemajo s Trumpovimi kritikami, ki letijo na pomanjkanje pripravljenosti Kijeva na popuščanje. Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe Kirill Dmitriev je prav tako potrdil, da je Trump s svojimi izjavami jasno nakazal na sabotažo miru s strani Zelenskega. Ta diplomatska uskladitev med Washingtonom in Moskvo glede krivde za zastoj pogajanj predstavlja pomemben premik v mednarodni retoriki. Medtem ko Rusija vztraja pri svoji pripravljenosti na pogovore, se pritisk na ukrajinsko vodstvo stopnjuje tako z vzhoda kot z zahoda, kar bi lahko v prihodnje močno vplivalo na dinamiko vojne v Ukrajini.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je sporočil, da Moskva še vedno čaka na uradni odgovor Washingtona glede predloga predsednika Vladimirja Putina za enoletno podaljšanje omejitev iz pogodbe o omejitvi strateške ofenzivne oborožitve (Novi START). Ruska stran poudarja, da kakršni koli prihodnji pogovori o strateški stabilnosti niso mogoči brez upoštevanja jedrskih arzenalov Francije in Velike Britanije. Putin je potrdil pripravljenost Rusije, da se po 5. februarju 2026 še eno leto drži osrednjih količinskih omejitev, če bodo Združene države Amerike ravnale vzajemno. Kitajska je medtem pozvala obe velesili k ponovnemu začetku dejanskih korakov za jedrsko razorožitev. Uradni predstavnik kitajskega veleposlaništva v Washingtonu, Liu Pengyu, je poudaril pomen pravno zavezujočih in preverljivih dogovorov, ki bi vodili k bistvenemu zmanjšanju zalog jedrskega orožja. Po mnenju Pekinga mednarodna skupnost pričakuje, da bosta Moskva in Washington začrtala pot k nepovratnemu zmanjšanju svojih arzenalov. Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah nakazal, da ga skorajšnji iztek veljavnosti pogodbe ne skrbi in da si prizadeva za sklenitev novega, za ZDA ugodnejšega sporazuma. V Kremlju priznavajo, da bi bila nova pogodba v interesu vseh vpletenih, vendar hkrati opozarjajo, da je priprava takšnega dokumenta izjemno zapleten in dolgotrajen proces, ki terja sodelovanje vseh jedrskih sil v Evropi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za glavno oviro na poti do mirovnega sporazuma, ki bi končal konflikt v Ukrajini. Trump je poudaril, da je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na dogovor, medtem ko naj bi stališča Kijeva onemogočala napredek. Takšna retorika je povzročila precejšen nemir med evropskimi zavezniki, ki se bojijo spremembe ameriške zunanje politike in zmanjšanja podpore Ukrajini. Analitiki opozarjajo, da ima Trump na voljo več vzvodov pritiska na ukrajinsko vodstvo, vključno z uvedbo protikorupcijskih preiskav in morebitno prekinitvijo izmenjave obveščevalnih podatkov. Bloomberg poroča, da evropski voditelji z zaskrbljenostjo spremljajo Trumpove izjave, saj te nakazujejo na premik odgovornosti za nadaljevanje vojne s Moskve na Kijev. Trumpove besede krepijo negotovost glede prihodnosti čezatlantskega sodelovanja in varnostne arhitekture v Evropi. Zgodovinski kontekst nakazuje, da so Trumpovi načrti za politično preoblikovanje regije dolgotrajni, saj so se že v preteklosti pojavljala ugibanja o njegovi nameri, da do septembra 2025 doseže zamenjavo na vrhu ukrajinske oblasti. Trenutne napetosti sovpadajo tudi s širšimi trenji med ZDA in Evropsko unijo glede trgovinskih vprašanj in carin, kar še dodatno zapleta usklajeno delovanje zahodnih zaveznic v odnosu do ruske agresije.

Ameriški predsednik Donald Trump je od svojih svetovalcev za nacionalno varnost zahteval pripravo načrtov za hiter in učinkovit vojaški udar na Iran, s katerim bi se izognili dolgotrajnemu vojaškemu spopadu. Po poročanju televizijske mreže NBC svetovalci predsedniku niso mogli zagotoviti, da bi takšen napad vodil do takojšnjega padca teheranskega režima. Namesto tega so opozorili na tveganja povračilnih ukrepov Irana proti ameriškim zaveznikom v regiji. Trumpova administracija preučuje možnosti uporabe vojaške sile, medtem ko v Iranu potekajo notranji nemiri. Predsednik želi doseči odločilen rezultat, vendar so njegovi strateški svetovalci zadržani glede dolgoročnih posledic omejenega napada. Viri iz administracije navajajo, da so obveščevalne službe previdne pri napovedovanju stabilnosti iranskega vodstva po morebitnem zunanjem posredovanju. Napetosti med Washingtonom in Teheranom se stopnjujejo v času, ko Združene države Amerike aktivno podpirajo iranske protestnike. Bela hiša išče ravnovesje med vojaškim pritiskom in podporo civilni upori, vendar pomanjkanje jamstev o hitri menjavi oblasti povzroča strateške zastoje pri sprejemanju končne odločitve o vojaški operaciji.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek v Beli hiši gostil Mario Corino Machado, voditeljico venezuelske opozicije in dobitnico Nobelove nagrade za mir. Namen srečanja je bila obravnava prihodnje ureditve Venezuele po nedavnih dramatičnih dogodkih, ko so ameriške sile izvedle vojaško operacijo in zajele Nicolása Madura. Pogovori so potekali v obliki delovnega kosila, kar simbolizira uradno ameriško priznanje Machadove kot ključne sogovornice pri stabilizaciji države. Srečanje predstavlja prvi neposredni stik med Trumpom in opozicijsko voditeljico po aretaciji Madura, ki je bila izvedena med ameriškim vojaškim posegom v Caracasu. Združene države Amerike so s tem korakom jasno pokazale svojo namero po vzpostavitvi nove politične strukture v Venezueli, pri čemer Machadova igra osrednjo vlogo. Poleg političnih vprašanj so se pogovori osredotočili tudi na gospodarsko obnovo države, ki se sooča s posledicami ameriških sankcij in preteklih notranjih konfliktov. Mednarodna javnost pozorno spremlja razplet dogajanja, saj je ameriški poseg sprožil različne odzive po svetu. Medtem ko nekatere države podpirajo prehod v demokracijo pod vodstvom opozicije, drugi kritizirajo vojaško posredovanje in gospodarsko blokado, ki je prizadela civilno prebivalstvo. Današnji dogodek v Washingtonu utrjuje položaj Marie Corine Machado kot osrednje figure v procesu politične tranzicije Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju z visokimi predstavniki Danske in Grenlandije v Beli hiši ponovno poudaril, da so Združene države Amerike zainteresirane za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim otokom. Trump je v pogovoru z novinarji v Ovalni pisarni dejal, da Danska ne more zagotoviti zadostne zaščite ozemlja pred morebitnimi grožnjami iz Rusije in Kitajske, ter Grenlandijo označil za ključno vprašanje ameriške nacionalne varnosti. Kljub trditvam, da se bo glede prihodnosti otoka »nekaj izšlo«, so pogovori razkrili globoka razhajanja med Washingtonom, Københavnom in Nuukom. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in njegova grenlandska kolegica Vivian Motzfeldt sta se v Washingtonu sestala z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Čeprav so se strani dogovorile o ustanovitvi delovne skupine, ki bo v prihodnjih tednih obravnavala vprašanja v zvezi z otokom, je Rasmussen jasno izrazil, da Danska zavrača ameriške načrte o suverenosti nad Grenlandijo. Medtem ko Washington poudarja naravna bogastva in vojaško-strateško lego, prebivalci Grenlandije izražajo zaskrbljenost glede prihodnjega izkoriščanja mineralov in ohranjanja avtonomije. Zaradi stopnjevanja napetosti in Trumpovih groženj z vojaškim zavzetjem so na Grenlandijo že začeli prihajati pripadniki evropskih vojaških sil, ki naj bi okrepili varnostno prisotnost na otoku. Rusija se je na ameriške težnje odzvala z ostrimi opozorili, v katerih omenja tveganja za izbruh globalnega konflikta. Situacija ostaja napeta, saj Trump vztraja, da je ameriški nadzor nad največjim otokom na svetu edina sprejemljiva rešitev za varnostno stabilnost Arktike.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zaključila prvo prodajo benezuelske nafte v vrednosti približno 500 milijonov dolarjev oziroma 429 milijonov evrov. Kot je v sredo potrdil visoki predstavnik ameriške vlade, gre za prvo tovrstno transakcijo, odkar so Združene države Amerike uvedle stroge ukrepe glede benezuelskih energentov. Prodaja predstavlja ključen korak v strategiji Washingtona, ki želi s finančnim pritiskom vplivati na politične razmere v tej južnoameriški državi. Čeprav so podrobnosti o kupcih in končni destinaciji nafte ostale delno nerazkrite, so uradniki potrdili, da je bila transakcija izvedena pod strogim nadzorom ameriških finančnih institucij. Sredstva, pridobljena s prodajo, bodo po navedbah ameriških virov namenjena posebnim računom, s čimer želi Bela hiša preprečiti, da bi kapital neposredno koristil režimu v Caracasu. Gre za nadaljevanje gospodarske izolacije Venezuele, ki jo ZDA izvajajo s ciljem vzpostavitve nove prehodne vlade.

Donald Trump je ponovil, da je Volodimir Zelenski ovira za mirovni sporazum v Ukrajini, s čimer se je strinjal tudi Kremelj. Ruski politolog opozarja, da je v Trumpovi taktiki več tveganja kot priložnosti. Trumpove izjave naj bi motivirale Putina k nadaljnjim osvajanjem.

Po poročanju več virov se je župan Zohran Mamdani ostro odzval na pridržanje uslužbenca mestnega sveta New Yorka, Rafaela Andresa Rubia Bohorqueza, in zahteval njegovo takojšnjo izpustitev. Medtem pa Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) trdi, da je Rubio Bohorquez nezakonito v državi in ima kriminalno preteklost, vključno z aretacijo zaradi napada. DHS poudarja, da je del širših prizadevanj za boj proti nezakonitemu priseljevanju.

Vodstvo Fordove tovarne v Dearbornu v zvezni državi Michigan je suspendiralo zaposlenega, ki je med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa slednjemu namenil ostre kritike. Delavec je predsednika Trumpa v javnem nagovoru označil za zaščitnika pedofilov, na kar se je Trump odzval z neprimerno kretnjo sredinca. Incident je sprožil buren odziv v javnosti, podjetje pa se je odločilo za disciplinski ukrep začasnega umika delavca z delovnega mesta. Kljub suspenzu se je na strani zaposlenega hitro zbrala podpora spletne skupnosti. Prek platform za množično financiranje so donatorji zanj zbrali že več kot 200.000 ameriških dolarjev denarne pomoči, kar kaže na močno polarizacijo javnega mnenja glede dogodka. Vodstvo podjetja Ford za zdaj podrobnejših informacij o trajanju suspenza ali morebitni odpovedi delovnega razmerja ni podalo. Dogodek v Michiganu dodatno stopnjuje napetosti med administracijo predsednika Trumpa in delom industrijskih delavcev, ki so bili v preteklosti ključni del njegove volilne baze. Kritike na račun predsednika iz ust delavcev v proizvodnji so razmeroma redke, vendar v tem primeru odražajo globlje družbene razkole, ki se odražajo tudi v zasebnih podjetjih.

Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je ostro zavrnil navedbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nujnosti ameriškega prevzema Grenlandije zaradi domnevne kitajske in ruske grožnje. Rasmussen je poudaril, da v okolici otoka ni dejavnosti kitajskih vojaških ladij in da na tem strateško pomembnem območju ni nobenih obsežnih kitajskih naložb. Diplomatski spor se je zaostril po Trumpovih izjavah, da bi Grenlandija brez ameriškega posredovanja padla pod vpliv Moskve ali Pekinga. Napetosti med Washingtonom in Københavnom so se iz diplomatskih pogovorov prevesile v resno politično nasprotovanje, potem ko je danska stran Trumpove namere označila za nesprejemljive. Britanski BBC poroča, da so se stališča dodatno zaostrila po srečanju v Beli hiši, kjer je bila suverenost Grenlandije osrednja tema pogovorov. Trump vztraja, da je otok ključna strateška točka, ki jo morajo Združene države Amerike zaščititi pred tujimi vplivi. Kljub ameriškim trditvam o varnostnih tveganjih javnomnenjske raziskave na Grenlandiji kažejo, da prebivalci otoka odločno nasprotujejo ameriški nadvladi. Poročila tujih medijev izpostavljajo, da se Grenlandci bolj kot morebitnega vpliva Rusije ali Kitajske bojijo izgube avtonomije in sprememb, ki bi jih prinesla neposredna ameriška uprava. Dogajanje predstavlja nov vrhunec v nepredvidljivi zunanji politiki sedanje ameriške administracije do evropskih zaveznic.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in predstavniki Grenlandije so se v Beli hiši sestali z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom, vendar pogovori niso prinesli zbližanja stališč glede prihodnosti otoka. Washington pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa še naprej izraža ambicije po prevzemu nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, kar København kategorično zavrača kot nesprejemljivo. Kljub globokim razhajanjem sta se strani strinjali, da je nadaljevanje dialoga na visoki ravni smiselno za naslovitev ameriških pomislekov. Danska stran je po srečanju poudarila, da stališča Združenih držav Amerike niso uspeli spremeniti, vendar pa ostajajo odprti za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in gospodarstva, ki ne bi posegalo v suverenost kraljevine. Grenlandija, ki ima znotraj Danske visoko stopnjo avtonomije, zavrača kakršno koli obliko priključitve k ZDA, vendar v regiji vidi priložnost za okrepljeno strateško partnerstvo z ameriškimi zavezniki. Napetosti med državama ostajajo visoke, saj se strateški pomen Arktike zaradi podnebnih sprememb in geopolitičnih rivalstev z Rusijo in Kitajsko povečuje. Washington meni, da bi neposreden nadzor nad Grenlandijo zagotovil boljšo nacionalno varnost ZDA, medtem ko Danska in lokalne oblasti na otoku vztrajajo, da Grenlandija ni naprodaj.

V Washingtonu se je končalo srečanje na visoki ministrski ravni, posvečeno prihodnosti Grenlandije, ki pa ni prineslo takojšnje rešitve spora med Združenimi državami Amerike in Evropo. Kljub agresivnim ameriškim načrtom glede otoka evropski diplomati upajo na umiritev napetih razprav. Kot glavni rezultat srečanja so strani napovedale ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo podrobneje preučila sporna vprašanja. Ameriški predsednik Donald Trump kljub pogovorom vztraja pri svojih zahtevah in načrtih, ki so v preteklosti že povzročili diplomatska trenja. Kljub temu je Trump po srečanju izrazil optimizem in dejal, da se bo rešitev sčasoma pojavila. Evropska stran medtem stavi na institucionalizacijo dialoga preko delovne skupine, ki naj bi služila kot mehanizem za preprečevanje nadaljnjih stopnjevanj napetosti. Grenlandija ostaja strateško ključna točka, kjer se križajo interesi velesil zaradi naravnih virov in geopolitičnega položaja. Trenutni zastoj v pogajanjih kaže na globoka razhajanja v stališčih med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, predvsem v odnosu do suverenosti Danske nad otokom. Nadaljnji pogovori bodo odvisni od uspešnosti novonastale delovne skupine.

Kitajska je v letu 2025 dosegla zgodovinsko najvišji trgovinski presežek, ki je po uradnih podatkih carinske uprave znašal skoraj 1,2 bilijona ameriških dolarjev. Kljub visokim carinam, ki jih je uvedla administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je presežek v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 20 odstotkov. Skupni obseg zunanje trgovine je dosegel 45,47 bilijona juanov, kar predstavlja 3,8-odstotno rast na letni ravni, pri čemer je izvoz zrasel za 6,1 odstotka, medtem ko se je uvoz povečal le za pol odstotka. Povečanje kitajskega izvoza na svetovne trge je uspešno kompenziralo upad pošiljk v Združene države Amerike. Decembrski podatki so presegli pričakovanja analitikov, saj sta tako izvoz kot uvoz pokazala močno rast, kar nakazuje na odpornost kitajskega gospodarstva. Novozelandski dolar in kitajski juan sta se na deviznih trgih odzvala na te objave, vendar je vrednost novozelandske valute kasneje padla zaradi ponovnih skrbi glede zaostritve trgovinske vojne med Washingtonom in Pekingom. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi nadaljnja krepitev kitajske valute lahko pomagala državi pri prehodu na gospodarski model, ki bi temeljil na domači potrošnji. Kljub rekordnim številkam na globalni ravni pa se je trgovinski presežek z ZDA v decembru nekoliko zmanjšal, kar odraža neposreden vpliv ameriške trgovinske politike. Kitajska kljub temu ostaja ključna izvozna sila, ki vztrajno širi svoj vpliv na trgih izven Severne Amerike.

Kreml je izrazil strinjanje z izjavami Donalda Trumpa, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ovira potencialni mirovni sporazum za končanje vojne v Ukrajini. Trump je v intervjuju za Reuters dejal, da Zelenski zavlačuje pogajanja z Rusijo.

ZDA so zaključile prvo prodajo zaplenjene venezuelske nafte v vrednosti 500 milijonov dolarjev. Informacijo je za televizijo CBS potrdil neimenovani uradnik v vladi predsednika Donalda Trumpa.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo podpisal odredbo o uvedbi novih 25-odstotnih carin na uvoz določenih naprednih računalniških čipov, ki so v veljavo stopile v četrtek. Ukrep neposredno vpliva na ključne tehnološke izdelke, vključno z Nvidiinimi čipi H200 in AMD-jevimi čipi MI325X, ki so bistveni za razvoj umetne inteligence in visokozmogljivo računalništvo. Bela hiša je ob objavi proklamacije pojasnila, da so nove dajatve del širše strategije za zaščito domačega trga in spodbujanje lokalne proizvodnje polprevodnikov. Čeprav so carine usmerjene proti napredni tehnologiji, je predsednik Trump v odredbi predvidel določene izjeme. Te se nanašajo predvsem na uvožene čipe, ki so nujni za podporo kritične infrastrukture in nacionalne varnosti. Analitiki ocenjujejo, da bodo te dajatve znatno vplivale na globalne oskrbovalne verige in stroške proizvodnje strojne opreme. Proizvajalci bodo verjetno prisiljeni povišati cene končnih izdelkov, kar bi lahko vplivalo na hitrost razvoja tehnologij umetne inteligence na svetovni ravni, saj so omenjeni čipi trenutno najbolj iskani izdelki v panogi.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani, član organizacije Demokratični socialisti Amerike (DSA), je ob začetku svojega mandata sprožil ostre odzive z napovedjo prehoda od individualizma h kolektivizmu. Mamdani je v svojem nastopnem govoru poudaril, da bo hladnost ameriškega individualizma zamenjal s toplino kolektivizma, kar so kritiki označili za radikalno odklon od ustaljenih ameriških vrednot. Njegovo politično delovanje v okviru Demokratske stranke mnogi opisujejo kot taktičen prevzem strankarske infrastrukture za uveljavljanje skrajnih socialističnih ciljev. Analitiki opozarjajo na vpliv radikalnih svetovalcev v ožjem krogu novega župana, ki naj bi načrtovali obsežne posege v lastninsko pravico in reformo policije. Kritiki trdijo, da DSA uporablja demokratsko etiketo le kot krinko za vstop v politični prostor, medtem ko v ozadju delujejo po navodilih notranjih delovnih skupin organizacije. Takšna oblika vodenja mesta po mnenju nasprotnikov spodkopava tradicionalni demokratični proces in povečuje ideološko polarizacijo v največjem ameriškem mestu. Dogajanje v New Yorku sovpada z mednarodnim razvojem dogodkov, vključno z aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških oblasti, kar je dodatno podžgalo razpravo o neuspehih socialističnih sistemov. Mamdanijeva retorika o kolektivizmu se v javnosti sooča z odporom, saj mnogi v njej vidijo odmeve avtoritarnih režimov, ki so se v zgodovini izkazali za neučinkovite in škodljive za osebne svoboščine državljanov.

Nigerijska vlada je najela ameriško lobistično podjetje z namenom utrditve odnosov s prihajajočo administracijo novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Glavni cilj sodelovanja je ohranitev ameriške podpore in učinkovitejše komuniciranje prizadevanj za zaščito krščanske manjšine v Nigeriji. Abuja se želi s to potezo odzvati na trditve, ki jih širijo določene krščanske evangeličanske skupine in drugi lobisti v ZDA. Nigerijske oblasti poudarjajo, da se v mednarodni javnosti pojavljajo napačne informacije, ki zmanjšujejo pomen vladnih ukrepov za zagotavljanje varnosti kristjanov. Država se že dlje časa spopada z versko pogojenim nasiljem in napadi oboroženih skupin, kar je v preteklosti sprožilo kritike mednarodnih humanitarnih organizacij in verskih združenj. Nova lobistična strategija naj bi zagotovila, da bo nigerijsko stališče v Washingtonu slišano in ustrezno upoštevano. Lokalni analitiki ocenjujejo, da je izbira trenutka neposredno povezana s politično tranzicijo v Združenih državah Amerike. Nigerija si prizadeva zaščititi svoje strateške interese in vojaško pomoč, ki jo prejema od ZDA za boj proti ekstremističnim skupinam, kot je Boko Haram. Z najemom strokovnjakov za odnose z javnostmi želi vlada v Abuji preprečiti morebitno ohladitev odnosov ali uvedbo sankcij zaradi domnevnih kršitev verskih svoboščin.

Cene nafte na svetovnih trgih so se danes znižale za tri odstotke, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump podal izjave glede dogajanja v Iranu. Trump je v nagovoru dejal, da se je "ubijanje" v Iranu končalo, pri čemer pa ni podrobneje pojasnil, ali bodo Združene države Amerike proti tej državi sprožile kakršno koli vojaško dejanje. Ta negotovost glede neposredne vojaške eskalacije je umirila energetske trge, ki so bili v preteklih dneh pod velikim pritiskom. Cena za sod severnoameriške nafte vrste WTI se je okoli 4. ure po srednjeevropskem času spustila na 60,16 dolarja, kar predstavlja triodstotni padec. Podobno gibanje je bilo opaziti tudi pri nafti vrste Brent iz Severnega morja, ki se je pocenila za 2,87 odstotka in dosegla vrednost 64,61 dolarja za sod. Trgi so se na ta način odzvali na nekoliko manj bojevito retoriko iz Washingtona. Znižanje cen sledi obdobju strme rasti, ko so vrednosti črnega zlata poskočile zaradi stopnjevanja napetosti v odnosih med Washingtonom in Teheranom. Investitorji so sprva pričakovali ostrejši vojaški odgovor ZDA, vendar so Trumpove besede o koncu nasilja v Iranu vsaj začasno zmanjšale strah pred širitvijo konflikta, kar bi lahko resno ogrozilo dobavo nafte iz Perzijskega zaliva.

Ameriški avtomobilski velikan General Motors (GM) je napovedal, da bo v prihodnjih dveh letih v svoje proizvodne obrate v Mehiki investiral milijardo ameriških dolarjev. Podjetje namerava s temi sredstvi okrepiti svojo lokalno proizvodno zmogljivost in posodobiti infrastrukturo v državi, ki ostaja ključno središče za njihovo globalno dobavno verigo. Napovedana naložba prihaja v času povečanih političnih pritiskov, saj so načrti podjetja v neposrednem nasprotju s pričakovanji nekaterih političnih akterjev v Združenih državah Amerike, vključno z novoizvoljenim predsednikom Donaldom Trumpom. Strategija General Motorsa kljub temu ostaja osredotočena na izkoriščanje stroškovne učinkovitosti in logističnih prednosti, ki jih ponuja mehiški trg. Investicija, ki bo v celoti izvedena do leta 2026, potrjuje dolgoročno zavezo podjetja mehiškemu gospodarstvu. Predstavniki družbe so poudarili, da bo projekt ključen za ohranjanje konkurenčnosti na severnoameriškem trgu, kjer Mehika igra vlogo osrednjega proizvodnega vozlišča za številne modele vozil, namenjene izvozu.

Po poročilih o nasilnem zatrtju množičnih protestov s strani iranskih varnostnih sil v Iranu vlada napet mir. Iranski zunanji minister Abbas Araghtschi je napovedal začasno ustavitev usmrtitev v Iranu. Hkrati se zaradi groženj ameriškega predsednika Trumpa povečuje zaskrbljenost pred morebitnim napadom ZDA. Poročajo tudi o ukrepih ameriške vojske in zaprtju zračnega prostora.

Obrambno ministrstvo Združenih držav Amerike je objavilo prelomno strategijo, ki v samo središče vojaškega delovanja postavlja umetno inteligenco (UI). Obrambni minister Pete Hegseth je ob obisku podjetja SpaceX napovedal, da bodo v vojaška omrežja integrirali platformo Grok podjetja xAI, ki je v lasti Elona Muska. Strategija z naslovom "AI-first" predvideva odstranitev birokratskih ovir in hitro uvajanje komercialnih tehnologij v operativno uporabo, kar naj bi ZDA zagotovilo odločilno prednost pred tekmeci, predvsem Kitajsko. Nova doktrina vključuje vzpostavitev sedmih ključnih projektov, ki bodo demonstrirali uporabo umetne inteligence pri vodenju bojev in obveščevalnih dejavnostih v časovnem okviru nekaj mesecev. Poleg tehnološkega preskoka Pentagon načrtuje tudi radikalno spremembo v odnosih z obrambno industrijo, vključno z neposrednim lastniškim vstopom države v podjetja, kot je proizvajalec raketnih motorjev L3Harris. Hegseth je poudaril, da bo hitrost inovacij določala zmagovalca v sodobnem vojskovanju, zato se Pentagon reorganizira v t. i. "ministrstvo za vojno". Integracija platforme Grok v vojaške sisteme je sprožila številne kritike zaradi varnostnih tveganj in preteklih kontroverznosti platforme. Kljub temu administracija predsednika Trumpa vztraja pri ambicioznem načrtu, ki vključuje tudi povečanje obrambnega proračuna na več kot štiri odstotke bruto domačega proizvoda. To bi pomenilo približno 1,5 bilijona dolarjev letno za obrambo do leta 2027, s čimer bi ZDA vzpostavile t. i. "novo normalno" stanje vojne pripravljenosti.

Donald Trump se je soočil s kritikami zaradi izjave v intervjuju za New York Times, kjer je izjavil, da je njegova lastna moralnost edina omejitev njegove moči. Njegova nečakinja Mary Trump ga je obtožila, da si z gradnjo plesne dvorane v Beli hiši gradi spomenik samemu sebi. V oddaji "CBS Evening News" pa se je Trump soočil z očetom, podpornikom MAGA, katerega hči je umrla zaradi dejanj ICE.

Ameriški urad za proračun (CBO) je objavil oceno, po kateri bi uveljavitev izvršnega ukaza predsednika Donalda Trumpa o preimenovanju ministrstva za obrambo v ministrstvo za vojno lahko stala med 10 in 125 milijoni ameriških dolarjev. Analiza, ki jo je javnosti posredoval novinar Scott MacFarlane, predvideva različne stroškovne scenarije glede na število zaposlenih in organizacijskih enot, ki jih bo sprememba neposredno zadevala. Napovedani stroški so sprožili val kritik med ameriškimi politiki in javnostjo. Demokratska senatorka Tammy Duckworth, sicer upokojena podpolkovnica ameriške vojske, je opozorila, da bi omenjena sredstva lahko porabili za prehrano 55.000 ogroženih veteranov. Kritiki administraciji očitajo nepotrebno zapravljanje proračunskega denarja za simbolne spremembe, medtem ko bi bila sredstva lahko usmerjena v konkretne socialne programe. Kljub predsednikovemu ukazu preimenovanje še ni uradno potrjeno, saj bi za polno uveljavitev spremembe po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov in veteranov bila potrebna potrditev v kongresu. Vprašanje preimenovanja tako ostaja predmet političnih razprav, kjer se spopadata predsednikova vizija o vrnitvi k zgodovinskemu poimenovanju in proračunska vzdržnost države.

Kitajska je v preteklem letu dosegla zgodovinski mejnik s trgovinskim presežkom v višini 1,19 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja največji tovrstni presežek v svetovni zgodovini. Rast je bila predvsem posledica pospešenega izvoza na trge v Evropi, Afriki, Latinski Ameriki in Jugovzhodni Aziji. Podatki so bili objavljeni ob začetku obiska Marka Carneya v Pekingu, kar dodatno poudarja pomen kitajske gospodarske prevlade v globalnem okviru. Kitajske oblasti za takšen razkorak v trgovinski menjavi krivijo gospodarsko politiko nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, medtem ko se Evropa spopada z vse glasnejšimi opozorili zaradi neravnovesja na trgu. Že v začetku decembra so poročila nakazovala, da bo presežek presegel mejo enega bilijona dolarjev, končni podatki pa so te napovedi še utrdili. Velikanski izvozni pritisk kitajskega gospodarstva povzroča nemir med zahodnimi trgovinskimi partnericami. Objava teh podatkov sovpada z naraščajočimi napetostmi v mednarodni trgovini, saj številne države razmišljajo o uvedbi dodatnih carin ali zaščitnih ukrepov za zaščito lastne industrije pred poceni kitajskimi izdelki. Peking kljub kritikam nadaljuje s strategijo širitve na trge v razvoju, kar mu omogoča ohranjanje visoke stopnje gospodarske rasti kljub trenjem z Zahodom.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je napovedal, da so zvezni organi pregona v Minnesoti začeli z delovanjem, usmerjenim v identifikacijo in razbitje uporniških mrež, ki ovirajo delo službe za priseljevanje in carine (ICE). V okviru operacije, imenovane "Metro Surge", je ministrstvo za domovinsko varnost v mesti Minneapolis in St. Paul napotilo približno 3000 zveznih agentov. Ukrep sledi objavi predsednika Donalda Trumpa, ki je prebivalcem Minnesote napovedal "dan obračuna in povračilnih ukrepov". Miller je v nastopu na televiziji Fox News sprožil ostre odzive z izjavo, da zvezni agenti pri opravljanju svojih dolžnosti uživajo široko imuniteto. Po njegovih besedah bi vsakršno oviranje njihovega dela, vključno s strani lokalnih uradnikov ali protestnikov, pomenilo kaznivo dejanje. Pravni strokovnjaki so te trditve nemudoma zavrnili in opozorili, da zvezni uslužbenci nimajo popolne imunitete in so lahko kazensko preganjani, če prekoračijo svoja zakonita pooblastila. Napetosti v regiji so se stopnjevale po nedavnem usodnem streljanju na Renee Good v Minneapolisu, v katerega so bili vpleteni agenti ICE. Okrepljena prisotnost zveznih sil, ki vključuje agente carine in mejne zaščite (CBP) ter preiskovalce domovinske varnosti (HSI), je po mnenju kritikov odgovor na dejavnosti levih aktivističnih skupin, medtem ko vlada vztraja pri vzpostavljanju javnega reda in miru ter izvajanju zakonodaje o priseljevanju.

Zvezni agenti so v sredo zvečer v severnem delu Minneapolisa med izvajanjem operacije za uveljavljanje priseljenske zakonodaje ustrelili moškega. Incident se je zgodil okoli 19.30 po lokalnem času na območju stanovanjske četrti, ko so agenti po poročanju lokalnih medijev zasledovali osumljenca. Moški je bil ustreljen v nogo in se trenutno zdravi zaradi poškodb, ki niso smrtno nevarne. Po navedbah nekaterih virov naj bi do streljanja prišlo po domnevnem napadu z lopato na uradne osebe. Lokalne policijske sile pri incidentu niso sodelovale, specifična zvezna agencija, ki je vpletena, pa sprva ni bila uradno potrjena, čeprav poročila nakazujejo na pripadnike imigracijske in carinske službe (ICE). Na prizorišču dogodka se je kmalu po streljanju zbrala skupina protestnikov, kar je privedlo do napetosti in zastoja med civilisti ter organi pregona. Dogodek dodatno stopnjuje nezadovoljstvo lokalne skupnosti nad delovanjem zveznih organov v mestu. Najnovejši incident se je zgodil le teden dni po tem, ko je agent službe ICE Jonathan Ross smrtno ranil 37-letno ameriško državljanko Renee Nicole Good. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa trdi, da je žrtev poskušala povoziti agente, objavljeni videoposnetki nakazujejo, da je žrtev tik pred streli volan obračala stran od uradnih oseb. Ponovitev nasilnih interakcij v kratkem času je sprožila ostre razprave o zakonitosti in sorazmernosti uporabe sile pri zveznih operacijah.

Republikanska večina v zgornjem domu ameriškega kongresa je v sredo preprečila sprejetje resolucije o vojnih pooblastilih, ki bi omejila zmožnost predsednika Donalda Trumpa za izvajanje vojaških napadov na Venezuelo in druge države. Odločitev je bila sprejeta po intenzivnem pritisku Bele hiše na skupino petih republikanskih senatorjev, ki so sprva načrtovali podporo demokratskemu predlogu za omejitev izvršilne oblasti. Na koncu sta dva senatorja pod pritiskom spremenila svoje mnenje, odločilni glas proti pa je prispeval podpredsednik ZDA J. D. Vance. Glasovanje odraža trenutno politično dinamiko v Washingtonu, kjer si predsednik Trump prizadeva ohraniti čim širša pooblastila pri vodenju zunanje politike in uporabi vojaške sile. Nasprotniki resolucije so trdili, da bi kakršno koli omejevanje spodkopalo verodostojnost ameriške vojaške grožnje in oslabilo pogajalska izhodišča države v mednarodnih sporih. Na drugi strani so predlagatelji opozarjali na ustavno vlogo kongresa, ki ima po njihovem mnenju edini pravico do razglasitve vojne. S tem rezultatom je predsednik Trump utrdil svojo avtoriteto nad republikanskimi vrstami v senatu, hkrati pa si je zagotovil proste roke pri morebitnih prihodnjih vojaških posredovanjih. Politični analitiki opozarjajo, da bi takšna koncentracija moči lahko privedla do novih napetosti v Latinski Ameriki, zlasti v odnosu do Venezuele, ki ostaja osrednja točka ameriških zunanjepolitičnih pritiskov v regiji.

Zaradi zaprtja iranskega zračnega prostora so morali Air India, IndiGo in SpiceJet preusmeriti nekatere svoje mednarodne lete. Poročali so tudi o odpovedih in zamudah.