Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom pravosodne ministrice Pam Bondi je v torek vložilo 11 strani dolgo pritožbo, v kateri je zveznega sodnika Davida Novaka obtožilo zlorabe oblasti. Spor se je razvnel, ker je sodnik Novak zahteval pojasnila, zakaj se Lindsey Halligan v uradnih dokumentih še vedno predstavlja kot zvezna tožilka za vzhodno okrožje Virginije. Njeno imenovanje je namreč sodnica Cameron McGowan Currie novembra lani razglasila za nezakonito, saj Halliganova ni prejela podpore senata ali zveznega sodstva, kar je vodilo do razveljavitve njenih obtožnic proti Jamesu Comeyu in Letitii James. Pravosodno ministrstvo v svojem odgovoru vztraja, da sodnik Novak nima pristojnosti za takšno preiskavo, in njegovo ravnanje označuje za neupravičeno inkvizicijo. V dokumentu, ki sta ga podpisala tudi namestnik Todd Blanche in Halliganova sama, ministrstvo trdi, da odločitev sodnice Currieve ni zavezujoča. Pri tem so se sklicevali na primer posebnega tožilca Jacka Smitha, s čimer želijo utemeljiti svojo pravico do uporabe tožilskih nazivov kljub preteklim sodnim odločitvam o njihovi neustreznosti. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in neodvisnim zveznim sodstvom. Čeprav je sodnika Novaka leta 2019 imenoval prav Trump, se je ta zdaj znašel pod udarom lastne stranke oziroma njenih najvišjih pravosodnih funkcionarjev. Konflikt odpira širša vprašanja o vladavini prava in legitimnosti začasnih imenovanj znotraj ameriškega pravosodnega sistema, kar bi lahko v prihodnje povzročilo dodatne ustavne spore.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v sredo napovedalo, da bo z 21. januarjem ustavilo obdelavo priseljenskih vizumov za državljane 75 držav, vključno s Pakistanom, Rusijo, Iranom in Jamajko. Ukrep, ki ga je sprejela administracija pod vodstvom Donalda Trumpa, temelji na trditvah, da priseljenci iz teh držav v nesprejemljivem obsegu izkoriščajo ameriški sistem javne blaginje in socialne pomoči. Zamrznitev bo po navedbah zunanjega ministrstva ostala v veljavi vse do zaključka notranje revizije postopkov, s katero želijo preprečiti vstop tujim državljanom, ki bi lahko postali finančno breme za ameriške davkoplačevalce. Državni sekretar Marco Rubio je konzularnim uradom že naročil izvajanje te odločitve, ki se sklicuje na določilo o »javnem bremenu« (public charge) v ameriški priseljenski zakonodaji. Zamrznitev vpliva na vse kategorije priseljenskih vizumov, vključno z družinskimi in delovnimi vizumi, ne bo pa neposredno vplivala na nepriseljenske vizume, kot so turistični in poslovni. Med prizadetimi državami je 26 afriških narodov, pa tudi nekatere države iz Azije, Evrope in Karibov, denimo Fidži, Haiti in Maroko. Odzivi iz tujine so mešani; medtem ko pakistansko zunanje ministrstvo upa na čimprejšnjo vzpostavitev običajnih postopkov po končani reviziji, kritiki opozarjajo na zaostrovanje priseljenske politike v okviru doktrine »Amerika na prvem mestu«. Administracija poudarja, da je ukrep nujen za zaščito nacionalnega bogastva, medtem ko se ZDA pripravljajo na velike mednarodne dogodke, kot sta svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026 in olimpijske igre leta 2028, kar bo dodatno obremenilo njihov vizumski sistem.

Po novi anketi CNN, ki jo je izvedel SSRS, tri četrtine Američanov nasprotuje poskusom Združenih držav za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Članek ne omenja več streljanja Renee Good s strani ICE.

Po streljanju agenta ICE v Minneapolisu se je Trumpova administracija odločila okrepiti nadzor nad priseljevanjem. To je sprožilo nove proteste in nasprotovanja. Župan Chicaga Brandon Johnson se je uprl Trumpovi grožnji o ustavitvi financiranja za mesta zatočišča, medtem ko je republikanska kongresnica Mary Miller zavrnila ankete, ki kažejo na ogorčenje javnosti nad delovanjem ICE.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči stopnjevanja protivladnih protestov v Teheranu napovedal možnost novih vojaških napadov in dodatnih sankcij proti iranskemu režimu. V nedavnem intervjuju za televizijsko mreža CBS je Trump protestnikom obljubil pomoč ter ostro obsodil usmrtitve civilistov s strani teheranskih oblasti. Razmere v Iranu so po tednih nemirov dosegle kritično točko, saj vladno nasilje nad demonstranti povzroča vse več smrtnih žrtev, kar vpliva na destabilizacijo celotne bližnjevzhodne regije. Predsednikovi komentarji so del širše strategije pritiska, ki vključuje tudi gospodarsko osamitev držav, ki še naprej trgujejo z Iranom. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati, če se bo nasilje režima stopnjevalo, hkrati pa je izrazil pričakovanje, da bodo spremembe v Iranu pozitivno vplivale na svetovni mir. Njegove izjave o "pomoči, ki je na poti", so v mednarodni javnosti sprožile ugibanja o konkretnih oblikah ameriške podpore opozicijskim gibanjem. Analitiki opozarjajo, da bi lahko trenutni nemiri predstavljali prelomnico za iransko prihodnost. Medtem ko vlada v Teheranu odgovarja z grožnjami in represijo, Washington zaostruje svojo retoriko in trgovinsko politiko, kar bi lahko privedlo do resnih geopolitičnih premikov. Intervju, ki ga je vodil Tony Dokoupil, je razkril Trumpovo neomajno stališče do Irana kot ključnega regionalnega nasprotnika.

Iranske oblasti so po poročanju tujih medijev in nevladnih organizacij napovedale izvedbo usmrtitev protestnikov, ki so bili pridržani med nedavnimi množičnimi demonstracijami. V središču mednarodne pozornosti se je znašel 26-letni Erfan Soltani, uslužbenec v trgovini z oblačili iz mesta Karadž, ki naj bi bil po prvotnih informacijah prvi usmrčeni udeleženec zadnjega vala protestov. Čeprav so iranski državni mediji kasneje navedbe o smrtni obsodbi zanikali, usoda Soltanija ostaja nejasna, njegova družina pa v negotovosti čaka na uradne informacije o njegovem stanju. Dogajanje je sprožilo oster mednarodni odziv, vključno z neposrednim pozivom novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je Iran posvaril pred usmrtitvijo Soltanija. Iranska stran se je na grožnje odzvala z napovedjo pospešenih sodnih postopkov za več tisoč pridržanih demonstrantov. Po ocenah organizacij za človekove pravice je bilo v zadnjem obdobju pridržanih približno 18.000 ljudi, sodni procesi pa potekajo v izredno kratkih časovnih okvirih, kar sproža resne pomisleke o pravičnosti sojenja. Razmere v Iranu ostajajo napete, saj teokratski režim z uporabo najstrožjih kazni poskuša zadušiti protivladno gibanje, ki se je razširilo po vsej državi. Medtem ko družina Erfana Soltanija prosi za mednarodno pomoč pri reševanju njegovega življenja, nevladna organizacija Iran Human Rights opozarja na sistemsko kršenje človekovih pravic in uporabo smrtne kazni kot orodja za ustrahovanje prebivalstva.

Vrh iranskega pravosodja je napovedal izvedbo hitrih sodnih postopkov in usmrtitev za posameznike, ki so bili pridržani med obsežnimi protirežimskimi protesti po vsej državi. Odločitev prihaja v času, ko število žrtev nasilnega zatiranja demonstracij po poročilih mednarodnih opazovalcev in nevladnih organizacij presega 2500 ljudi. Iranske oblasti so proti protestnikom uporabile pravo strelivo, kar je sprožilo val mednarodnih obsodb, vključno z opozorili iz Združenih držav Amerike. Protesti, ki so se začeli konec decembra 2025 zaradi hude gospodarske krize in padca vrednosti nacionalne valute, so se hitro prelevili v širši upor proti teokratskemu režimu in dolgoletni represiji. Organizacija ADL (Anti-Defamation League) je prek svoje delovne skupine za manjšine na Bližnjem vzhodu pozvala mednarodno skupnost k odločnemu ukrepanju in pritisku na islamsko republiko, da zaščiti temeljne človekove pravice svojih državljanov. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti večkrat posvaril pred nadaljnjim pobijanjem mirnih protestnikov in nakazal možnost vojaškega posredovanja ZDA. Kljub tem grožnjam iranski pravosodni vrh vztraja pri strogi obravnavi zaprtih demonstrantov, kar stopnjuje napetosti med Teheranom in Washingtonom ter povečuje tveganje za dodatno zaostrovanje regionalnega konflikta.

Po poročanju več virov se je župan Zohran Mamdani ostro odzval na pridržanje uslužbenca mestnega sveta New Yorka, Rafaela Andresa Rubia Bohorqueza, in zahteval njegovo takojšnjo izpustitev. Medtem pa Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) trdi, da je Rubio Bohorquez nezakonito v državi in ima kriminalno preteklost, vključno z aretacijo zaradi napada. DHS poudarja, da je del širših prizadevanj za boj proti nezakonitemu priseljevanju.

Iran je opozoril sosednje države, da bo v primeru napada ZDA ciljal ameriške baze. Rusija je kritizirala ameriške grožnje Iranu in opozorila na katastrofalne posledice morebitnih napadov. Zaradi možnega ameriškega napada na Iran naj bi ZDA evakuirale osebje iz oporišča v Katarju, izraelske ocene pa predvidevajo ameriško intervencijo. Iranski zunanji minister je zatrdil, da se je po nedavnih nemirih, ki so jih spodbudili teroristični elementi s podporo Izraela in ZDA, stanje v državi umirilo.

Vodstvo Fordove tovarne v Dearbornu v zvezni državi Michigan je suspendiralo zaposlenega, ki je med obiskom ameriškega predsednika Donalda Trumpa slednjemu namenil ostre kritike. Delavec je predsednika Trumpa v javnem nagovoru označil za zaščitnika pedofilov, na kar se je Trump odzval z neprimerno kretnjo sredinca. Incident je sprožil buren odziv v javnosti, podjetje pa se je odločilo za disciplinski ukrep začasnega umika delavca z delovnega mesta. Kljub suspenzu se je na strani zaposlenega hitro zbrala podpora spletne skupnosti. Prek platform za množično financiranje so donatorji zanj zbrali že več kot 200.000 ameriških dolarjev denarne pomoči, kar kaže na močno polarizacijo javnega mnenja glede dogodka. Vodstvo podjetja Ford za zdaj podrobnejših informacij o trajanju suspenza ali morebitni odpovedi delovnega razmerja ni podalo. Dogodek v Michiganu dodatno stopnjuje napetosti med administracijo predsednika Trumpa in delom industrijskih delavcev, ki so bili v preteklosti ključni del njegove volilne baze. Kritike na račun predsednika iz ust delavcev v proizvodnji so razmeroma redke, vendar v tem primeru odražajo globlje družbene razkole, ki se odražajo tudi v zasebnih podjetjih.

Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je ostro zavrnil navedbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nujnosti ameriškega prevzema Grenlandije zaradi domnevne kitajske in ruske grožnje. Rasmussen je poudaril, da v okolici otoka ni dejavnosti kitajskih vojaških ladij in da na tem strateško pomembnem območju ni nobenih obsežnih kitajskih naložb. Diplomatski spor se je zaostril po Trumpovih izjavah, da bi Grenlandija brez ameriškega posredovanja padla pod vpliv Moskve ali Pekinga. Napetosti med Washingtonom in Københavnom so se iz diplomatskih pogovorov prevesile v resno politično nasprotovanje, potem ko je danska stran Trumpove namere označila za nesprejemljive. Britanski BBC poroča, da so se stališča dodatno zaostrila po srečanju v Beli hiši, kjer je bila suverenost Grenlandije osrednja tema pogovorov. Trump vztraja, da je otok ključna strateška točka, ki jo morajo Združene države Amerike zaščititi pred tujimi vplivi. Kljub ameriškim trditvam o varnostnih tveganjih javnomnenjske raziskave na Grenlandiji kažejo, da prebivalci otoka odločno nasprotujejo ameriški nadvladi. Poročila tujih medijev izpostavljajo, da se Grenlandci bolj kot morebitnega vpliva Rusije ali Kitajske bojijo izgube avtonomije in sprememb, ki bi jih prinesla neposredna ameriška uprava. Dogajanje predstavlja nov vrhunec v nepredvidljivi zunanji politiki sedanje ameriške administracije do evropskih zaveznic.

Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli hišno preiskavo na domu novinarke časnika Washington Post Hannah Natanson. Po navedbah ministrstva za pravosodje ZDA je bila preiskava del širše preiskave o odtekanju zaupnih informacij, v katero je vpleten pogodbenik Pentagona, obtožen nezakonitega odtujevanja tajnih dokumentov. Agenti so na domu novinarke v Virginiji zasegli mobilni telefon, dva prenosna računalnika in pametno uro Garmin. Hannah Natanson je v zadnjem obdobju intenzivno poročala o prizadevanjih administracije predsednika Donalda Trumpa za preoblikovanje zvezne vlade in delovne sile v Washingtonu. Časnik Washington Post je ob tem sporočil, da sta bila obveščena, da niti novinarka niti časopisna hiša nista neposredni tarči preiskave. Izvršni urednik Matt Murray je kljub temu v elektronskem sporočilu sodelavcem izrazil globoko zaskrbljenost nad agresivnimi ukrepi preiskovalnih organov. Civilnodružbene organizacije za svobodo tiska so preiskavo že označile za nevaren precedens, ki bi lahko resno ogrozil novinarsko delo in svobodo medijev v Združenih državah Amerike. Čeprav so preiskave o odtekanju zaupnih podatkov v Washingtonu pogoste, hišna preiskava pri novinarju predstavlja znatno stopnjevanje vladnih prizadevanj za preprečevanje objav tajnih informacij v medijih.

V Iranu so se po navedbah mednarodnih organizacij in poročilih s terena razširili najsmrtonosnejši protivladni protesti v zadnjih letih, ki so prerasli v silovito zatiranje s strani režima ajatole Hameneja. Iranske oblasti so priznale najmanj 2000 smrtnih žrtev, medtem ko borci za človekove pravice opozarjajo, da je dejansko število ubitih precej višje. Napetosti so dosegle vrhunec po izdaji prve smrtne obsodbe proti 26-letnemu protestniku, ki naj bi bila izrečena brez ustreznega sodnega postopka ali pravnega zastopstva. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala z mešanimi signali, pri čemer so Združene države Amerike javno podprle protestnike, Rusija pa je opozorila pred tujim vmešavanjem v notranje zadeve Teherana. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je posvaril iranski režim pred nadaljnjim nasiljem, čeprav je kasneje ublažil retoriko glede neposrednih vojaških groženj. Iranske oblasti so medtem zanikale informacije o nekaterih specifičnih smrtnih obsodbah, denimo v primeru Erfana Soltanija. Situacija ostaja nestabilna, saj se Iran spreminja v osrednje geopolitično krizno žarišče. Čeprav se pojavljajo poročila o delnem umirjanju uličnih spopadov, ostaja nevarnost nenadnih vojaških zaostritev visoka. Teheran se spopada z močnim notranjim pritiskom zaradi gospodarske krize in kršitev človekovih pravic, kar spodkopava stabilnost teokratske ureditve.

Predsednik Macron je napovedal, da bo Francija v prihodnjih dneh poslala dodatne sile na Grenlandijo, vključno z "zemeljskimi, zračnimi in morskimi" enotami, da bi se pridružile evropski vojaški vaji. Ta poteza sledi grožnji Washingtona o prevzemu avtomobila.

ZDA so začasno ustavile obdelavo priseljenskih vizumov za državljane 75 držav, pri čemer administracija predsednika Trumpa meni, da bodo ti posamezniki v ZDA verjetno potrebovali javno pomoč. Pakistan je izrazil upanje, da bo obdelava vizumov kmalu ponovno vzpostavljena.

Donald Trump je ponovil, da je Volodimir Zelenski ovira za mirovni sporazum v Ukrajini, s čimer se je strinjal tudi Kremelj. Ruski politolog opozarja, da je v Trumpovi taktiki več tveganja kot priložnosti. Trumpove izjave naj bi motivirale Putina k nadaljnjim osvajanjem.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in predstavniki Grenlandije so se v Beli hiši sestali z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom, vendar pogovori niso prinesli zbližanja stališč glede prihodnosti otoka. Washington pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa še naprej izraža ambicije po prevzemu nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, kar København kategorično zavrača kot nesprejemljivo. Kljub globokim razhajanjem sta se strani strinjali, da je nadaljevanje dialoga na visoki ravni smiselno za naslovitev ameriških pomislekov. Danska stran je po srečanju poudarila, da stališča Združenih držav Amerike niso uspeli spremeniti, vendar pa ostajajo odprti za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in gospodarstva, ki ne bi posegalo v suverenost kraljevine. Grenlandija, ki ima znotraj Danske visoko stopnjo avtonomije, zavrača kakršno koli obliko priključitve k ZDA, vendar v regiji vidi priložnost za okrepljeno strateško partnerstvo z ameriškimi zavezniki. Napetosti med državama ostajajo visoke, saj se strateški pomen Arktike zaradi podnebnih sprememb in geopolitičnih rivalstev z Rusijo in Kitajsko povečuje. Washington meni, da bi neposreden nadzor nad Grenlandijo zagotovil boljšo nacionalno varnost ZDA, medtem ko Danska in lokalne oblasti na otoku vztrajajo, da Grenlandija ni naprodaj.

V Washingtonu se je končalo srečanje na visoki ministrski ravni, posvečeno prihodnosti Grenlandije, ki pa ni prineslo takojšnje rešitve spora med Združenimi državami Amerike in Evropo. Kljub agresivnim ameriškim načrtom glede otoka evropski diplomati upajo na umiritev napetih razprav. Kot glavni rezultat srečanja so strani napovedale ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo podrobneje preučila sporna vprašanja. Ameriški predsednik Donald Trump kljub pogovorom vztraja pri svojih zahtevah in načrtih, ki so v preteklosti že povzročili diplomatska trenja. Kljub temu je Trump po srečanju izrazil optimizem in dejal, da se bo rešitev sčasoma pojavila. Evropska stran medtem stavi na institucionalizacijo dialoga preko delovne skupine, ki naj bi služila kot mehanizem za preprečevanje nadaljnjih stopnjevanj napetosti. Grenlandija ostaja strateško ključna točka, kjer se križajo interesi velesil zaradi naravnih virov in geopolitičnega položaja. Trenutni zastoj v pogajanjih kaže na globoka razhajanja v stališčih med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, predvsem v odnosu do suverenosti Danske nad otokom. Nadaljnji pogovori bodo odvisni od uspešnosti novonastale delovne skupine.

Kitajska je v letu 2025 dosegla zgodovinsko najvišji trgovinski presežek, ki je po uradnih podatkih carinske uprave znašal skoraj 1,2 bilijona ameriških dolarjev. Kljub visokim carinam, ki jih je uvedla administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je presežek v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 20 odstotkov. Skupni obseg zunanje trgovine je dosegel 45,47 bilijona juanov, kar predstavlja 3,8-odstotno rast na letni ravni, pri čemer je izvoz zrasel za 6,1 odstotka, medtem ko se je uvoz povečal le za pol odstotka. Povečanje kitajskega izvoza na svetovne trge je uspešno kompenziralo upad pošiljk v Združene države Amerike. Decembrski podatki so presegli pričakovanja analitikov, saj sta tako izvoz kot uvoz pokazala močno rast, kar nakazuje na odpornost kitajskega gospodarstva. Novozelandski dolar in kitajski juan sta se na deviznih trgih odzvala na te objave, vendar je vrednost novozelandske valute kasneje padla zaradi ponovnih skrbi glede zaostritve trgovinske vojne med Washingtonom in Pekingom. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi nadaljnja krepitev kitajske valute lahko pomagala državi pri prehodu na gospodarski model, ki bi temeljil na domači potrošnji. Kljub rekordnim številkam na globalni ravni pa se je trgovinski presežek z ZDA v decembru nekoliko zmanjšal, kar odraža neposreden vpliv ameriške trgovinske politike. Kitajska kljub temu ostaja ključna izvozna sila, ki vztrajno širi svoj vpliv na trgih izven Severne Amerike.

Kreml je izrazil strinjanje z izjavami Donalda Trumpa, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ovira potencialni mirovni sporazum za končanje vojne v Ukrajini. Trump je v intervjuju za Reuters dejal, da Zelenski zavlačuje pogajanja z Rusijo.

ZDA so zaključile prvo prodajo zaplenjene venezuelske nafte v vrednosti 500 milijonov dolarjev. Informacijo je za televizijo CBS potrdil neimenovani uradnik v vladi predsednika Donalda Trumpa.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo podpisal odredbo o uvedbi novih 25-odstotnih carin na uvoz določenih naprednih računalniških čipov, ki so v veljavo stopile v četrtek. Ukrep neposredno vpliva na ključne tehnološke izdelke, vključno z Nvidiinimi čipi H200 in AMD-jevimi čipi MI325X, ki so bistveni za razvoj umetne inteligence in visokozmogljivo računalništvo. Bela hiša je ob objavi proklamacije pojasnila, da so nove dajatve del širše strategije za zaščito domačega trga in spodbujanje lokalne proizvodnje polprevodnikov. Čeprav so carine usmerjene proti napredni tehnologiji, je predsednik Trump v odredbi predvidel določene izjeme. Te se nanašajo predvsem na uvožene čipe, ki so nujni za podporo kritične infrastrukture in nacionalne varnosti. Analitiki ocenjujejo, da bodo te dajatve znatno vplivale na globalne oskrbovalne verige in stroške proizvodnje strojne opreme. Proizvajalci bodo verjetno prisiljeni povišati cene končnih izdelkov, kar bi lahko vplivalo na hitrost razvoja tehnologij umetne inteligence na svetovni ravni, saj so omenjeni čipi trenutno najbolj iskani izdelki v panogi.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani, član organizacije Demokratični socialisti Amerike (DSA), je ob začetku svojega mandata sprožil ostre odzive z napovedjo prehoda od individualizma h kolektivizmu. Mamdani je v svojem nastopnem govoru poudaril, da bo hladnost ameriškega individualizma zamenjal s toplino kolektivizma, kar so kritiki označili za radikalno odklon od ustaljenih ameriških vrednot. Njegovo politično delovanje v okviru Demokratske stranke mnogi opisujejo kot taktičen prevzem strankarske infrastrukture za uveljavljanje skrajnih socialističnih ciljev. Analitiki opozarjajo na vpliv radikalnih svetovalcev v ožjem krogu novega župana, ki naj bi načrtovali obsežne posege v lastninsko pravico in reformo policije. Kritiki trdijo, da DSA uporablja demokratsko etiketo le kot krinko za vstop v politični prostor, medtem ko v ozadju delujejo po navodilih notranjih delovnih skupin organizacije. Takšna oblika vodenja mesta po mnenju nasprotnikov spodkopava tradicionalni demokratični proces in povečuje ideološko polarizacijo v največjem ameriškem mestu. Dogajanje v New Yorku sovpada z mednarodnim razvojem dogodkov, vključno z aretacijo venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških oblasti, kar je dodatno podžgalo razpravo o neuspehih socialističnih sistemov. Mamdanijeva retorika o kolektivizmu se v javnosti sooča z odporom, saj mnogi v njej vidijo odmeve avtoritarnih režimov, ki so se v zgodovini izkazali za neučinkovite in škodljive za osebne svoboščine državljanov.

Nigerijska vlada je najela ameriško lobistično podjetje z namenom utrditve odnosov s prihajajočo administracijo novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Glavni cilj sodelovanja je ohranitev ameriške podpore in učinkovitejše komuniciranje prizadevanj za zaščito krščanske manjšine v Nigeriji. Abuja se želi s to potezo odzvati na trditve, ki jih širijo določene krščanske evangeličanske skupine in drugi lobisti v ZDA. Nigerijske oblasti poudarjajo, da se v mednarodni javnosti pojavljajo napačne informacije, ki zmanjšujejo pomen vladnih ukrepov za zagotavljanje varnosti kristjanov. Država se že dlje časa spopada z versko pogojenim nasiljem in napadi oboroženih skupin, kar je v preteklosti sprožilo kritike mednarodnih humanitarnih organizacij in verskih združenj. Nova lobistična strategija naj bi zagotovila, da bo nigerijsko stališče v Washingtonu slišano in ustrezno upoštevano. Lokalni analitiki ocenjujejo, da je izbira trenutka neposredno povezana s politično tranzicijo v Združenih državah Amerike. Nigerija si prizadeva zaščititi svoje strateške interese in vojaško pomoč, ki jo prejema od ZDA za boj proti ekstremističnim skupinam, kot je Boko Haram. Z najemom strokovnjakov za odnose z javnostmi želi vlada v Abuji preprečiti morebitno ohladitev odnosov ali uvedbo sankcij zaradi domnevnih kršitev verskih svoboščin.

Cene nafte na svetovnih trgih so se danes znižale za tri odstotke, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump podal izjave glede dogajanja v Iranu. Trump je v nagovoru dejal, da se je "ubijanje" v Iranu končalo, pri čemer pa ni podrobneje pojasnil, ali bodo Združene države Amerike proti tej državi sprožile kakršno koli vojaško dejanje. Ta negotovost glede neposredne vojaške eskalacije je umirila energetske trge, ki so bili v preteklih dneh pod velikim pritiskom. Cena za sod severnoameriške nafte vrste WTI se je okoli 4. ure po srednjeevropskem času spustila na 60,16 dolarja, kar predstavlja triodstotni padec. Podobno gibanje je bilo opaziti tudi pri nafti vrste Brent iz Severnega morja, ki se je pocenila za 2,87 odstotka in dosegla vrednost 64,61 dolarja za sod. Trgi so se na ta način odzvali na nekoliko manj bojevito retoriko iz Washingtona. Znižanje cen sledi obdobju strme rasti, ko so vrednosti črnega zlata poskočile zaradi stopnjevanja napetosti v odnosih med Washingtonom in Teheranom. Investitorji so sprva pričakovali ostrejši vojaški odgovor ZDA, vendar so Trumpove besede o koncu nasilja v Iranu vsaj začasno zmanjšale strah pred širitvijo konflikta, kar bi lahko resno ogrozilo dobavo nafte iz Perzijskega zaliva.

Ameriški avtomobilski velikan General Motors (GM) je napovedal, da bo v prihodnjih dveh letih v svoje proizvodne obrate v Mehiki investiral milijardo ameriških dolarjev. Podjetje namerava s temi sredstvi okrepiti svojo lokalno proizvodno zmogljivost in posodobiti infrastrukturo v državi, ki ostaja ključno središče za njihovo globalno dobavno verigo. Napovedana naložba prihaja v času povečanih političnih pritiskov, saj so načrti podjetja v neposrednem nasprotju s pričakovanji nekaterih političnih akterjev v Združenih državah Amerike, vključno z novoizvoljenim predsednikom Donaldom Trumpom. Strategija General Motorsa kljub temu ostaja osredotočena na izkoriščanje stroškovne učinkovitosti in logističnih prednosti, ki jih ponuja mehiški trg. Investicija, ki bo v celoti izvedena do leta 2026, potrjuje dolgoročno zavezo podjetja mehiškemu gospodarstvu. Predstavniki družbe so poudarili, da bo projekt ključen za ohranjanje konkurenčnosti na severnoameriškem trgu, kjer Mehika igra vlogo osrednjega proizvodnega vozlišča za številne modele vozil, namenjene izvozu.

Po poročilih o nasilnem zatrtju množičnih protestov s strani iranskih varnostnih sil v Iranu vlada napet mir. Iranski zunanji minister Abbas Araghtschi je napovedal začasno ustavitev usmrtitev v Iranu. Hkrati se zaradi groženj ameriškega predsednika Trumpa povečuje zaskrbljenost pred morebitnim napadom ZDA. Poročajo tudi o ukrepih ameriške vojske in zaprtju zračnega prostora.

Obrambno ministrstvo Združenih držav Amerike je objavilo prelomno strategijo, ki v samo središče vojaškega delovanja postavlja umetno inteligenco (UI). Obrambni minister Pete Hegseth je ob obisku podjetja SpaceX napovedal, da bodo v vojaška omrežja integrirali platformo Grok podjetja xAI, ki je v lasti Elona Muska. Strategija z naslovom "AI-first" predvideva odstranitev birokratskih ovir in hitro uvajanje komercialnih tehnologij v operativno uporabo, kar naj bi ZDA zagotovilo odločilno prednost pred tekmeci, predvsem Kitajsko. Nova doktrina vključuje vzpostavitev sedmih ključnih projektov, ki bodo demonstrirali uporabo umetne inteligence pri vodenju bojev in obveščevalnih dejavnostih v časovnem okviru nekaj mesecev. Poleg tehnološkega preskoka Pentagon načrtuje tudi radikalno spremembo v odnosih z obrambno industrijo, vključno z neposrednim lastniškim vstopom države v podjetja, kot je proizvajalec raketnih motorjev L3Harris. Hegseth je poudaril, da bo hitrost inovacij določala zmagovalca v sodobnem vojskovanju, zato se Pentagon reorganizira v t. i. "ministrstvo za vojno". Integracija platforme Grok v vojaške sisteme je sprožila številne kritike zaradi varnostnih tveganj in preteklih kontroverznosti platforme. Kljub temu administracija predsednika Trumpa vztraja pri ambicioznem načrtu, ki vključuje tudi povečanje obrambnega proračuna na več kot štiri odstotke bruto domačega proizvoda. To bi pomenilo približno 1,5 bilijona dolarjev letno za obrambo do leta 2027, s čimer bi ZDA vzpostavile t. i. "novo normalno" stanje vojne pripravljenosti.

Donald Trump se je soočil s kritikami zaradi izjave v intervjuju za New York Times, kjer je izjavil, da je njegova lastna moralnost edina omejitev njegove moči. Njegova nečakinja Mary Trump ga je obtožila, da si z gradnjo plesne dvorane v Beli hiši gradi spomenik samemu sebi. V oddaji "CBS Evening News" pa se je Trump soočil z očetom, podpornikom MAGA, katerega hči je umrla zaradi dejanj ICE.

Po preiskavi FBI na domu novinarke Washington Posta so se oglasili novinarji in strokovnjaki za Prvi amandma, ki so izrazili zaskrbljenost. Ena od ocen je, da naj bi bil namen preiskave ustrahovanje medijev. Preiskava je povezana z uhajanjem zaupnih informacij in vključuje pogodbenika Pentagona, obtoženega neustreznega ravnanja z zaupnimi dokumenti.

Ameriški urad za proračun (CBO) je objavil oceno, po kateri bi uveljavitev izvršnega ukaza predsednika Donalda Trumpa o preimenovanju ministrstva za obrambo v ministrstvo za vojno lahko stala med 10 in 125 milijoni ameriških dolarjev. Analiza, ki jo je javnosti posredoval novinar Scott MacFarlane, predvideva različne stroškovne scenarije glede na število zaposlenih in organizacijskih enot, ki jih bo sprememba neposredno zadevala. Napovedani stroški so sprožili val kritik med ameriškimi politiki in javnostjo. Demokratska senatorka Tammy Duckworth, sicer upokojena podpolkovnica ameriške vojske, je opozorila, da bi omenjena sredstva lahko porabili za prehrano 55.000 ogroženih veteranov. Kritiki administraciji očitajo nepotrebno zapravljanje proračunskega denarja za simbolne spremembe, medtem ko bi bila sredstva lahko usmerjena v konkretne socialne programe. Kljub predsednikovemu ukazu preimenovanje še ni uradno potrjeno, saj bi za polno uveljavitev spremembe po mnenju nekaterih pravnih strokovnjakov in veteranov bila potrebna potrditev v kongresu. Vprašanje preimenovanja tako ostaja predmet političnih razprav, kjer se spopadata predsednikova vizija o vrnitvi k zgodovinskemu poimenovanju in proračunska vzdržnost države.

Kitajska je v preteklem letu dosegla zgodovinski mejnik s trgovinskim presežkom v višini 1,19 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja največji tovrstni presežek v svetovni zgodovini. Rast je bila predvsem posledica pospešenega izvoza na trge v Evropi, Afriki, Latinski Ameriki in Jugovzhodni Aziji. Podatki so bili objavljeni ob začetku obiska Marka Carneya v Pekingu, kar dodatno poudarja pomen kitajske gospodarske prevlade v globalnem okviru. Kitajske oblasti za takšen razkorak v trgovinski menjavi krivijo gospodarsko politiko nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, medtem ko se Evropa spopada z vse glasnejšimi opozorili zaradi neravnovesja na trgu. Že v začetku decembra so poročila nakazovala, da bo presežek presegel mejo enega bilijona dolarjev, končni podatki pa so te napovedi še utrdili. Velikanski izvozni pritisk kitajskega gospodarstva povzroča nemir med zahodnimi trgovinskimi partnericami. Objava teh podatkov sovpada z naraščajočimi napetostmi v mednarodni trgovini, saj številne države razmišljajo o uvedbi dodatnih carin ali zaščitnih ukrepov za zaščito lastne industrije pred poceni kitajskimi izdelki. Peking kljub kritikam nadaljuje s strategijo širitve na trge v razvoju, kar mu omogoča ohranjanje visoke stopnje gospodarske rasti kljub trenjem z Zahodom.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je napovedal, da so zvezni organi pregona v Minnesoti začeli z delovanjem, usmerjenim v identifikacijo in razbitje uporniških mrež, ki ovirajo delo službe za priseljevanje in carine (ICE). V okviru operacije, imenovane "Metro Surge", je ministrstvo za domovinsko varnost v mesti Minneapolis in St. Paul napotilo približno 3000 zveznih agentov. Ukrep sledi objavi predsednika Donalda Trumpa, ki je prebivalcem Minnesote napovedal "dan obračuna in povračilnih ukrepov". Miller je v nastopu na televiziji Fox News sprožil ostre odzive z izjavo, da zvezni agenti pri opravljanju svojih dolžnosti uživajo široko imuniteto. Po njegovih besedah bi vsakršno oviranje njihovega dela, vključno s strani lokalnih uradnikov ali protestnikov, pomenilo kaznivo dejanje. Pravni strokovnjaki so te trditve nemudoma zavrnili in opozorili, da zvezni uslužbenci nimajo popolne imunitete in so lahko kazensko preganjani, če prekoračijo svoja zakonita pooblastila. Napetosti v regiji so se stopnjevale po nedavnem usodnem streljanju na Renee Good v Minneapolisu, v katerega so bili vpleteni agenti ICE. Okrepljena prisotnost zveznih sil, ki vključuje agente carine in mejne zaščite (CBP) ter preiskovalce domovinske varnosti (HSI), je po mnenju kritikov odgovor na dejavnosti levih aktivističnih skupin, medtem ko vlada vztraja pri vzpostavljanju javnega reda in miru ter izvajanju zakonodaje o priseljevanju.

Zvezni agenti so v sredo zvečer v severnem delu Minneapolisa med izvajanjem operacije za uveljavljanje priseljenske zakonodaje ustrelili moškega. Incident se je zgodil okoli 19.30 po lokalnem času na območju stanovanjske četrti, ko so agenti po poročanju lokalnih medijev zasledovali osumljenca. Moški je bil ustreljen v nogo in se trenutno zdravi zaradi poškodb, ki niso smrtno nevarne. Po navedbah nekaterih virov naj bi do streljanja prišlo po domnevnem napadu z lopato na uradne osebe. Lokalne policijske sile pri incidentu niso sodelovale, specifična zvezna agencija, ki je vpletena, pa sprva ni bila uradno potrjena, čeprav poročila nakazujejo na pripadnike imigracijske in carinske službe (ICE). Na prizorišču dogodka se je kmalu po streljanju zbrala skupina protestnikov, kar je privedlo do napetosti in zastoja med civilisti ter organi pregona. Dogodek dodatno stopnjuje nezadovoljstvo lokalne skupnosti nad delovanjem zveznih organov v mestu. Najnovejši incident se je zgodil le teden dni po tem, ko je agent službe ICE Jonathan Ross smrtno ranil 37-letno ameriško državljanko Renee Nicole Good. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa trdi, da je žrtev poskušala povoziti agente, objavljeni videoposnetki nakazujejo, da je žrtev tik pred streli volan obračala stran od uradnih oseb. Ponovitev nasilnih interakcij v kratkem času je sprožila ostre razprave o zakonitosti in sorazmernosti uporabe sile pri zveznih operacijah.

Republikanska večina v zgornjem domu ameriškega kongresa je v sredo preprečila sprejetje resolucije o vojnih pooblastilih, ki bi omejila zmožnost predsednika Donalda Trumpa za izvajanje vojaških napadov na Venezuelo in druge države. Odločitev je bila sprejeta po intenzivnem pritisku Bele hiše na skupino petih republikanskih senatorjev, ki so sprva načrtovali podporo demokratskemu predlogu za omejitev izvršilne oblasti. Na koncu sta dva senatorja pod pritiskom spremenila svoje mnenje, odločilni glas proti pa je prispeval podpredsednik ZDA J. D. Vance. Glasovanje odraža trenutno politično dinamiko v Washingtonu, kjer si predsednik Trump prizadeva ohraniti čim širša pooblastila pri vodenju zunanje politike in uporabi vojaške sile. Nasprotniki resolucije so trdili, da bi kakršno koli omejevanje spodkopalo verodostojnost ameriške vojaške grožnje in oslabilo pogajalska izhodišča države v mednarodnih sporih. Na drugi strani so predlagatelji opozarjali na ustavno vlogo kongresa, ki ima po njihovem mnenju edini pravico do razglasitve vojne. S tem rezultatom je predsednik Trump utrdil svojo avtoriteto nad republikanskimi vrstami v senatu, hkrati pa si je zagotovil proste roke pri morebitnih prihodnjih vojaških posredovanjih. Politični analitiki opozarjajo, da bi takšna koncentracija moči lahko privedla do novih napetosti v Latinski Ameriki, zlasti v odnosu do Venezuele, ki ostaja osrednja točka ameriških zunanjepolitičnih pritiskov v regiji.

Zaradi zaprtja iranskega zračnega prostora so morali Air India, IndiGo in SpiceJet preusmeriti nekatere svoje mednarodne lete. Poročali so tudi o odpovedih in zamudah.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je po srečanjih v Washingtonu izjavil, da Danska ni mogla prepričati Združenih držav Amerike, naj opustijo svoje težnje po pridobitvi Grenlandije. Rasmussen je poudaril, da čeprav Washington ohranja strateški interes za otok, je malo verjetno, da bi prebivalci Grenlandije v takšen dogovor privolili. Danski diplomat je priznal, da ZDA morda še vedno razmišljajo o možnostih za prevzem otoka, vendar je Grenlandija sestavni del danskega kraljestva s široko avtonomijo. Vprašanje suverenosti nad največjim otokom na svetu ostaja občutljiva točka v odnosih med zaveznicama, saj ima območje izjemen geopolitični in naravni pomen. Napetosti glede Grenlandije so se v preteklosti že pojavile, sedanje izjave pa potrjujejo, da ameriški interes kljub diplomatskim prizadevanjem Köbenhavna ne pojenja. Rasmussen je ob tem poudaril nujnost spoštovanja volje lokalnega prebivalstva pri kakršnih koli razpravah o prihodnosti ozemlja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo podpisal zakon o polnomastnem mleku za zdrave otroke (Whole Milk for Healthy Kids Act), s katerim se v šolske jedilnice po več kot desetletju vračajo možnosti z višjo vsebnostjo maščob. S tem ukrepom so bile odpravljene omejitve iz obdobja predsednika Obame, ki so v okviru nacionalnega programa šolskih kosil dovoljevale le brezmaščobno mleko ali mleko z nizko vsebnostjo maščob. Šole bodo odslej lahko poleg omenjenih možnosti spet stregle tudi polnomastno mleko in mleko z dvema odstotkoma maščobe. Nova zakonodaja, ki jo je kongres potrdil že jeseni, ne vpliva le na mlečne izdelke, temveč odpira pot tudi za širšo ponudbo drugih napitkov. V prihodnjih mesecih se pričakuje, da bodo na šolske jedilnike uvrstili tudi obogatene rastlinske napitke, kot je sojino mleko. Zagovorniki zakona poudarjajo pomen večje izbire za učence in spodbujanje uživanja mlečnih izdelkov, ki so ključni vir hranil v obdobju odraščanja. Sprejetje zakona predstavlja pomemben odmik od prehranskih smernic, ki jih je leta 2012 uvedla administracija Baracka Obame s ciljem zmanjšanja debelosti pri otrocih. Kritiki prejšnjega sistema so trdili, da so omejitve povzročile upad zanimanja za šolska kosila, medtem ko nova pravila uživajo močno podporo kmetijskega sektorja in proizvajalcev mleka, ki v tem vidijo priložnost za povečanje prodaje na domačem trgu.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike uvedle 25-odstotne carine na uvoz naprednih računalniških čipov in povezanih izdelkov. Ukrep, ki je začel veljati 15. januarja ob 00.01 po vzhodnoameriškem času, je Bela hiša označila za nujnega in primernega za zaščito nacionalnih interesov. Nova dajatev se obračunava po vrednosti blaga in cilja predvsem na uvoz polprevodnikov, ki so ključni za sodobno tehnološko industrijo. Predsednik Trump je ob podpisu dokumenta poudaril, da ZDA trenutno proizvedejo le približno 10 odstotkov polprevodnikov, ki jih država potrebuje za svojo porabo, kar predstavlja strateško ranljivost. Namen novih carin je spodbuditi domačo proizvodnjo in zmanjšati odvisnost od tujih dobaviteljev. Iz Bele hiše so sporočili, da se bodo s temi ukrepi spopadali z neravnovesji na trgu, ki škodujejo ameriškemu gospodarstvu. Najnovejša odločitev sledi Trumpovim napovedim iz preteklega poletja, ko je omenjal možnost uvedbe celo 100-odstotnih carin za tuje proizvajalce čipov. Čeprav so trenutne stopnje nižje od takratnih napovedi, ukrep še vedno predstavlja močan pritisk na mednarodne dobavne verige. Iz dajatve so izvzeta podjetja, ki svoje čipe proizvajajo na ozemlju Združenih držav Amerike, kar neposredno spodbuja selitev proizvodnih obratov v državo.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je nenadoma in obsežno zmanjšala financiranje programov za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih substanc ter za duševno zdravje po celotnih Združenih državah Amerike. Agencija za storitve na področju zlorabe substanc in duševnega zdravja (SAMHSA) je v torek zvečer preklicala približno 2000 nepovratnih sredstev, kar skupno znaša skoraj dve milijardi ameriških dolarjev. Ta poteza po mnenju zagovornikov javnega zdravja neposredno ogroža življenja najbolj ranljivih skupin prebivalstva, saj ukinja približno četrtino celotnega proračuna agencije. Rezultati teh rezov se bodo najbolj odražali v programih, ki zagotavljajo neposredne storitve za duševno zdravje, zdravljenje odvisnosti od opioidov, vire za preprečevanje uporabe drog ter podporo brezdomcem. Ukrep sledi širšemu trendu krčenja sredstev na Ministrstvu za zdravje in socialne zadeve ZDA, kjer so že pred tem ukinili tisoče delovnih mest ter zamrznili ali preklicali milijarde dolarjev za znanstvene raziskave. Lokalni uradniki, med drugim v zvezni državi Arkansas, so že potrdili, da bodo ti zvezni rezi močno vplivali na njihove lokalne oddelke za socialne storitve. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo izvajalci zdravstvenih storitev zaradi pomanjkanja sredstev prisiljeni omejiti dostop do ključnih terapevtskih programov. Yngvild Olsen, nekdanja direktorica centra SAMHSA in svetovalka pri Manatt Health, je izpostavila, da bodo ljudje brez tega financiranja izgubili dostop do storitev, ki rešujejo življenja. Odločitev je bila sprejeta brez predhodnega obvestila, kar je povzročilo precejšnjo negotovost med lokalnimi skupnostmi, ki se spopadajo z epidemijo odvisnosti.

Kripto borza Bitpanda s sedežem v EU se pripravlja na možnost javne prodaje delnic (IPO) v prvi polovici leta 2026. Binance Wallet je integriral trajno trgovanje preko platforme Aster, kar omogoča nadzor na verigi. Kripto borza Kraken s sedežem v ZDA je objavila pregled svojih provizij, funkcij, varnosti ter prednosti in slabosti.

Fundacija Heritage je v novem poročilu izpostavila tezo, da kubanski komunistični režim deluje kot osrednji akter pri destabilizaciji Latinske Amerike in spodbujanju socialnih nemirov znotraj Združenih držav Amerike. Poročilo, ki ga je pripravil višji sodelavec Mike Gonzalez, trdi, da Havana prek venezuelanskih in drugih zavezniških mrež načrtno uporablja trgovino z mamili in politično motivirane ulične proteste kot orodje za spodkopavanje ameriške stabilnosti. Avtorji poročila se opirajo na pisma dveh visokih venezuelanskih uradnikov, ki sta trenutno v zaporu v ZDA zaradi vpletenosti v narko-teroristične zarote. Ta pričevanja naj bi potrjevala, da je Caracas pod neposrednim vplivom Havane oblikoval strategijo za vplivanje na ameriško notranjo politiko. Analiza prihaja v času, ko administracija pod vodstvom Donalda Trumpa krepi pritisk na levičarske vlade v regiji, od Mehike do Kolumbije. Kljub resnosti obtožb kritiki opozarjajo na pomanjkanje neposrednih dokazov in morebitno politično motiviranost poročila, ki obuja retoriko iz obdobja hladne vojne. Dokument poudarja, da je bila nedavna aretacija Nicolása Madura le del širše slike, v kateri naj bi Kuba igrala vlogo idejnega vodje operacij za širjenje avtoritarizma in povzročanje uličnega kaosa v ameriških mestih po letu 2020.

Zgornji dom ameriškega kongresa je zavrnil predlog resolucije o vojnih pooblastilih, ki bi omejila možnosti predsednika Donalda Trumpa za izvajanje nadaljnjih vojaških operacij v Venezueli. Resolucija, ki jo je predlagal demokrat Tim Kaine, ni prejela zadostne podpore, kljub temu da sta dva republikanska senatorja prestopila na stran demokratov, odločilni glas proti pa je prispeval podpredsednik JD Vance, ki je prekinil neodločen izid. Istočasno z dogajanjem v Washingtonu je nova javnomnenjska raziskava v Aljaski povzročila precejšnje vznemirjenje v republikanskih krogih. Anketa agencije Alaska Survey Research kaže, da nekdanja demokratska kongresnica Mary Peltola vodi pred sedanjim republikanskim senatorjem Danom Sullivanom s 48 proti 46,4 odstotka glasov. Raziskava razkriva, da ima Peltola znatno višjo stopnjo javne priljubljenosti kot Sullivan, čigar delo odobrava le 36 odstotkov vprašanih. Ti politični premiki nakazujejo, da bi Aljaska, ki velja za tradicionalno republikansko državo, v novembrskem volilnem ciklu lahko postala ključno bojišče za nadzor nad senatom. Mary Peltola je v prvih 24 urah kampanje zbrala že 1,5 milijona dolarjev sredstev, medtem ko Sullivan ostaja optimističen glede svoje ponovne izvolitve leta 2026. Politični analitiki opozarjajo, da bi lahko ti rezultati resno ogrozili trenutno republikansko večino v senatu.

Skupina skoraj 70 demokratov v ameriškem predstavniškem domu je pod vodstvom poslanke Robin Kelly vložila tri točke ustavne obtožbe (impeachment) proti ministrici za domovinsko varnost Kristi Noem. Pobuda je sledila incidentu v Minneapolisu 7. januarja 2026, ko je zvezni agent urada za priseljevanje in carine (ICE) med izvajanjem poostrenega nadzora ustrelil in ubil 37-letno aktivistko Renee Nicole Good. Predstavniki demokratske stranke ministrici očitajo odgovornost za domnevno samovoljno ravnanje zveznih agentov, kršitve ustavnih pravic ameriških državljanov in oviranje kongresnega nadzora. Sočasno s postopkom ustavne obtožbe se administracija predsednika Trumpa spopada s pravnimi pritiski na zveznem sodišču. Sodnica Jia Cobb je izdala opozorilo, da bi preprečevanje nenapovedanih nadzornih obiskov kongresnikov v prostorih urada ICE lahko pomenilo kršitev sodne odredbe. Več demokratskih poslancev iz Minnesote je namreč poročalo, da jim je bil po strelskem incidentu onemogočen vstop v prostore zvezne stavbe Bishop Henry Whipple, kar je v nasprotju z zakonodajo iz leta 2019, ki dovoljuje nenapovedane obiske. Dogajanje je v Združenih državah Amerike sprožilo val protestov in poglobilo politično razpravo o migracijski politiki pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Medtem ko radikalni aktivisti zahtevajo ukinitev urada ICE, zmernejši krogi znotraj demokratske stranke opozarjajo, da bi lahko uporaba skrajne retorike škodovala njihovim volilnim obetom. Na drugi strani kritiki poudarjajo, da je bila pokojna Renee Good aktivna udeleženka protesta, ki je poskušala preprečiti uradno dejanje policistov, kar odpira vprašanja o naravi civilne nepokorščine in uporabi sile.

Združene države Amerike so pod vodstvom administracije predsednika Donalda Trumpa uradno naznanile začetek druge faze mirovnega načrta v 20 točkah, ki je namenjen končanju vojne v Gazi. Posebni odposlanec ZDA Steven Witkoff je pojasnil, da se operacija sedaj premika od prekinitve ognja k demilitarizaciji območja, vzpostavitvi tehnokratskega upravljanja in začetku obsežne obnove uničene infrastrukture. Ta faza velja za ključen korak pri dolgoročni stabilizaciji palestinsko-izraelskega konflikta po Trumpovem predlogu. Načrt predvideva prenos oblasti na nevtralno upravo, ki bi jo sestavljali strokovnjaki, namesto političnih ali militantnih frakcij, kar bi omogočilo nemoteno razdeljevanje humanitarne pomoči in začetek gospodarskega okrevanja. Demilitarizacija vključuje razorožitev preostalih militantnih skupin na območju Gaze, kar naj bi zagotovilo varnostne pogoje za tuje investicije v obnovo. Witkoff je poudaril, da je cilj druge faze vzpostaviti trajen mir, ki bo preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Objava prihaja v času povečanih prizadevanj Washingtona za vzpostavitev nove varnostne arhitekture na Bližnjem vzhodu. Čeprav so podrobnosti o sodelovanju lokalnih akterjev še predmet pogajanj, ameriška stran poudarja, da je prehod v drugo fazo rezultat uspešnih začetnih diplomatskih korakov. Mednarodna javnost z zanimanjem spremlja, kako se bodo na te korake odzvale države v regiji in ali bo tehnokratsko vodenje dejansko prineslo stabilnost na terenu.

Nemški vojaki so odpotovali na Grenlandijo. Odprava je bila izvedena kljub nerešenemu konfliktu med ZDA, Dansko in Grenlandijo glede prevzema otoka s strani ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Pogovori med državami v Washingtonu niso prinesli rešitve.

Kanadski premier Mark Carney je obiskal Kitajsko, kjer je pozdravil napredek v dvostranskih odnosih in izrazil pohvale vodstvu predsednika Xi Jinpinga. Kitajska je izrazila pripravljenost za okrepitev komunikacije in poglobitev sodelovanja s Kanado, s ciljem zagotoviti stabilne in trdne odnose med državama. Obisk naj bi poudarjal stroške "Donroe doktrine" Donalda Trumpa.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v torek med ustno obravnavo dveh prelomnih primerov iz Idaha in Zahodne Virginije nakazalo, da bo verjetno potrdilo zakone, ki transspolnim dekletom in ženskam prepovedujejo sodelovanje v ženskih športnih ekipah. Konservativna večina sodnikov se je osredotočila na vprašanje biološkega spola in vprašanje domnevnih konkurenčnih prednosti. Primeri vključujejo Lindsay Hecox z univerze Boise State in srednješolko Becky Pepper-Jackson, ki trdita, da zakoni temeljijo na širokih posploševanjih o bioloških prednostih, ki ne veljajo za njun specifičen položaj, saj sta bili podvrženi hormonski terapiji. Med obravnavo so sodniki, vključno s Samuelom Alitom, od zagovornikov zahtevali natančno ustavnopravno definicijo spola. Zagovorniki transspolnih študentov so poudarili, da gre za vprašanje enakih možnosti v javnem življenju, medtem ko so predstavniki zveznih držav vztrajali, da je biološki spol ključen dejavnik za zagotavljanje pravičnosti v športu. Čeprav so nekateri sodniki priznali obstoj znanstvenih razhajanj glede konkurenčnih prednosti, je splošni vtis razprav kazal na naklonjenost stališčem zveznih držav. Odločitev sodišča bi lahko imela daljnosežne posledice za pravice transspolnih oseb po vsej državi, saj bi potrditev takšnih prepovedi dala pravno podlago številnim drugim zveznim državam za uvedbo podobnih omejitev. Gre za eno najpomembnejših vprašanj s področja državljanskih pravic, ki ga obravnava trenutna sestava vrhovnega sodišča, s poudarkom na razlagi enakega varstva pravic v kontekstu bioloških in identitetnih razlik.

Razmere na Bližnjem vzhodu so se močno zaostrile, saj poročila iz diplomatskih krogov nakazujejo na možnost ameriškega vojaškega posega v Iranu v naslednjih 24 urah. Dva evropska uradnika sta potrdila, da so Združene države Amerike že začele umikati del osebja iz ključnih vojaških baz v regiji, kar velja za preventivni ukrep pred morebitnim povračilnim odzivom Teherana. Po navedbah izraelskih virov naj bi predsednik Donald Trump odločitev o napadu že sprejel, ameriška vojska pa je v stanju visoke pripravljenosti. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostro retoriko in vojaškimi pripravami. Revolucionarna garda je sporočila, da so povečali zaloge raket in da so pripravljeni na takojšen protinapad. Teheran je sosednje države uradno opozoril, da bodo ameriška vojaška oporišča na njihovih tleh postala legitimne tarče, v kolikor bo Washington sprožil agresijo z njihovega ozemlja. Iranska državna televizija je ob tem objavila neposredne grožnje z atentatom na Donalda Trumpa, pri čemer so poudarili, da tokratni poskus ne bo neuspešen. Napetosti so se stopnjevale ob robu notranjih protestov v Iranu, kjer so ZDA nakazale možnost podpore demonstrantom. Gibanje zračnih sil v regiji, vključno z nenavadno potjo letala izraelskega premierja Netanjahuja čez Kreto, dodatno potrjuje strateške premike. Vojaški analitiki opozarjajo, da bi neposreden spopad med velesilo in islamsko republiko lahko povzročil destabilizacijo celotne regije in nepredvidljive posledice za svetovni energetski trg.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je ponovno odložilo razglasitev odločitve glede zakonitosti carinskega režima, ki ga je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Predstavniki Bele hiše so ob tem sporočili, da so pripravili alternativne rešitve za primer, če bi sodišče razsodilo proti njihovim trgovinskim ukrepom. Odločitev sodišča ostaja ključna za prihodnjo usmeritev ameriške trgovinske politike in mednarodnih gospodarskih odnosov. Ob tem se je predsednik Donald Trump znašel v središču novega incidenta, ko je med obiskom tovarne avtomobilskega podjetja Ford delavcu pokazal sredinec. Incident se je zgodil po tem, ko ga je delavec označil za zaščitnika pedofilov, kar se nanaša na aktualne kritike glede Trumpovega domnevnega oviranja preiskav o Jeffreyju Epsteinu. Trumpova administracija je namesto preiskave obtožb kritizirala državljana, kar je v ameriški javnosti sprožilo dodatne polemike o odgovornosti predsednika. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med predsednikom in delom javnosti, ki mu očita vpletenost v sporne afere. Kritiki opozarjajo, da se predsednik raje spopada s posamezniki kot pa z institucionalnimi izzivi in preiskavami. Pravna negotovost glede carin in osebni spori predsednika tako še naprej hromijo politično ozračje v državi.