Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo novih carin na uvoz blaga iz osmih držav članic zveze Nato, ker so te nasprotovale njegovim prizadevanjem za ameriški prevzem Grenlandije. Od 1. februarja 2026 bo za Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Nizozemsko in Finsko veljala 10-odstotna carina, ki se bo junija povišala na 25 odstotkov, če ne bo dosežen dogovor o prodaji otoka. Trump je ukrep utemeljil z nacionalno varnostjo in se odzval na skupne vojaške vaje evropskih sil na Grenlandiji, ki jih je označil za nevarno ogrožanje svetovnega miru. Napoved carin je sprožila ostre odzive v Evropi, kjer danski uradniki poudarjajo, da ne bodo popustili pred ustrahovanjem. Na domačem prizorišču se Trumpova administracija ob koncu prvega leta drugega mandata spopada z nizko javnomnenjsko podporo in številnimi kritikami. Nova anketa CNN kaže, da kar 58 odstotkov Američanov njegovo vrnitev v Belo hišo ocenjuje kot neuspeh, zlasti na področjih gospodarstva in priseljevanja. Večina vprašanih meni, da se predsednik osredotoča na napačne prioritete, kot so mednarodni spori in prevzem ozemelj, medtem ko zanemarja visoke cene življenjskih potrebščin. Nezadovoljstvo se širi tudi med republikanskimi volivci v ključnih zveznih državah in med finančnimi krogi na Wall Streetu, kjer so zaskrbljeni zaradi poseganja v neodvisnost centralne banke. Poleg zunanjepolitičnih trenj Trumpovo vlado bremenijo kontroverzne akcije agencije ICE in ministrstva za pravosodje. Incidenti, kot je bil usodni strel agenta ICE v Minneapolisu, so močno omajali ugled varnostnih organov, podpora agenciji ICE pa je dosegla zgodovinsko najnižjo raven. Kljub naraščajočim krizam in grozečemu zaprtju vlade se je predsednik konec tedna umaknil v svojo rezidenco Mar-a-Lago, kar je še dodatno spodbudilo očitke o pomanjkanju angažiranosti pri reševanju domačih težav. Mednarodna skupnost medtem s sumničavostjo opazuje Trumpovo vzpostavljanje novega "odbora za mir", za katerega od držav članic zahteva milijardo dolarjev prispevka.

Nekdanja podpredsednica ZDA Kamala Harris je v petek v Chicagu na tradicionalnem medverskem zajtrku v čast Martina Luthra Kinga ml. nagovorila javnost in pozvala k aktivnemu odporu proti administraciji Donalda Trumpa. V svojem govoru je poudarila nujnost vztrajnosti pri soočanju z novimi ukrepi na področju priseljevanja in državljane pozvala, naj ne klonejo strahu ali delitvam. Njen nastop v javnosti je spodbudil ugibanja o morebitni ponovni predsedniški kandidaturi leta 2028. Hkrati so se v ameriški politiki in medijih razplamteli spori glede incidenta v Minneapolisu, kjer je agent službe ICE Jonathan Ross ubil neoboroženo voznico Renee Nicole Good. Bela hiša pod vodstvom tiskovne predstavnice Karoline Leavitt odločno zagovarja dejanje agenta kot samoobrambo, medtem ko kritiki in opozicijski komentatorji, kot sta Keith Olbermann in David Brooks, dogajanje opisujejo kot militarizacijo kazenskega pregona in celo kot "oboroženo okupacijo" mesta. Javno mnenje glede upravičenosti streljanja ostaja močno deljeno. Napetosti med zvezno oblastjo in lokalnimi voditelji se stopnjujejo, saj administracija napoveduje pošiljanje dodatnih agentov in izdajo sodnih pozivov za mestne uradnike. Dogajanje v Minneapolisu je postalo simbol širšega političnega boja v Združenih državah Amerike, kjer se prepletajo vprašanja policijskega nasilja, migracijske politike in pravice do mirnih protestov, vse to pa spremlja ostra retorika obeh političnih polov.

Anketa časnika Wall Street Journal je razkrila, da skoraj 60 odstotkov Američanov negativno ocenjuje stanje ameriškega gospodarstva pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko le devet odstotkov vprašanih meni, da je gospodarstvo v dobrem stanju, kritike letijo predvsem na učinke carinske politike in dolgoročno finančno stabilnost. Kljub temu nekateri zagovorniki poudarjajo, da so kritike na račun predsednika pogosto enostranske in ne upoštevajo pravnih postopkov v teku, kot so pritožbe na 34 kazenskih obsodb. Analitiki izpostavljajo vlogo zgodnjih podpornikov, kot je avtor Scott Adams, ki so Trumpovo politično delovanje že leta 2015 interpretirali kot strateško prepričevanje in upravljanje blagovne znamke, namesto zgolj improvizacije. Adams je Trumpa označil za genija prepričevanja, ki je s sloganom o ponovni veličini Amerike učinkovito naslovil določen del volilnega telesa. Ta perspektiva danes služi kot protiutež kritikam, ki predsednika označujejo za nepredvidljivega voditelja. Razprave se širijo tudi na področje zunanje politike in vojaških posredovanj, kjer zagovorniki opozarjajo na dvojna merila pri ocenjevanju Trumpovih dejanj v primerjavi s prejšnjimi administracijami. Izpostavljajo, da so se pretekli predsedniki, denimo Barack Obama, prav tako posluževali zračnih napadov brez širšega konsenza. Trenutni politični diskurz v ZDA ostaja globoko polariziran med tistimi, ki v Trumpovih potezah vidijo premišljeno strategijo, in tistimi, ki opozarjajo na gospodarsko šibkost in pravne nepravilnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javni izjavi pozval k spremembi oblasti v Iranu in vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja označil za "bolnega človeka". Napetosti med državama so se stopnjevale po valu množičnih protestov v Iranu, ki so po navedbah opazovalcev in nekaterih poročil terjali več tisoč žrtev, ko so varnostne sile s pomočjo popolne blokade spleta nasilno razbile demonstracije. Hamenej je za nemire obtožil Združene države Amerike in Trumpa označil za kriminalca, medtem ko so iranske oblasti napovedale smrtne kazni za pridržane protestnike. Kljub ostri retoriki se je Trump po poročanju tujih medijev v zadnjem trenutku odločil za preklic vojaških napadov na Iran. K umiritvi razmer naj bi ga spodbudili zavezniki v regiji, vključno s Savdsko Arabijo in Turčijo, pa tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki naj bi odsvetoval takojšnjo vojaško posredovanje zaradi nevarnosti širšega regionalnega konflikta. Trump je svojo odločitev utemeljil z informacijami, da naj bi Teheran ustavil usmrtitve protestnikov, vendar je poudaril, da je čas za novo vodstvo, ki bo nadomestilo 37-letno vladavino sedanjega režima. Iranski režim ostaja nepopustljiv, saj so visoki kleriki v Teheranu zagrozili z maščevanjem in ponovili obtožbe o ameriškem vmešavanju v notranje zadeve države. Čeprav so se protesti v zadnjih dneh umirili, razmere ostajajo izjemno napete, saj Trumpova administracija stopnjuje gospodarski pritisk z uvedbo carin na države, ki trgujejo z Iranom, s čimer poskuša izolirati teokratski režim in spodbuditi notranje spremembe.

V Iranu so se protivladni protesti po silovitem posredovanju varnostnih sil in blokadi spleta v zadnjih dneh umirili, vendar napetosti ostajajo na vrhuncu. Bela hiša je sporočila, da je iranski režim zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem začasno ustavil načrtovanih 800 usmrtitev protestnikov. Kljub temu vplivni iranski kleriki, kot je ajatola Ahmad Khatami, na državni ravni še naprej pozivajo k smrtnim kaznim za pridržane udeležence demonstracij, ki jih označujejo za tuje agente. Po poročanju organizacij za človekove pravice je v zadnjih tednih represije življenje izgubilo že več kot 2.700 ljudi, vrhovni voditelj Ali Hamenej pa je prvič priznal visoko število žrtev. Medtem ko Washington trdi, da so njegove odločne diplomatske in vojaške napovedi preprečile še večje prelivanje krvi, Teheran obtožuje predsednika Trumpa neposrednega vmešavanja v notranje zadeve in ga označuje za kriminalca. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in več zalivskih držav naj bi Trumpa pozvali k previdnosti pri uporabi vojaške sile, da bi preprečili širši regionalni konflikt. Iranske oblasti hkrati pripravljajo trajno omejitev dostopa do svetovnega spleta, ki bi ga nadomestilo strogo nadzorovano vladno omrežje. Ta poteza, ki naj bi se polno uveljavila do leta 2026, je namenjena preprečevanju nadaljnjega organiziranja prodemokratičnih gibanj. Čeprav so ulice Teherana trenutno mirne, opozicijski voditelji v tujini pozivajo k novim shodom, razmere pa ostajajo nepredvidljive zaradi kombinacije gospodarske krize in brutalnega zatiranja političnega nezadovoljstva.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v svojem strateškem načrtu za obdobje 2026–2030 napovedalo tesnejšo integracijo ameriške obrambne industrije z zavezniki v Evropi in indopacifiški regiji. Strategija poudarja pomen interoperabilnosti in sodelovanja pri proizvodnji streliva, hkrati pa od evropskih partneric zahteva povečanje obrambnih proračunov in zagotavljanje večjega dostopa do kritične infrastrukture. Načrt odraža prizadevanja administracije predsednika Donalda Trumpa, da bi NATO postal realnejše zavezništvo z bolj enakomerno porazdelitvijo finančnih bremen. Kljub ambicioznim načrtom o vojaški osi med Grenlandijo in Patagonijo, ki bi varovala zahodno poloblo pred ruskimi in kitajskimi raketami, ostaja vprašanje prihodnosti ameriškega sodelovanja v Natu v ospredju javnih razprav. Večina Nemcev po javnomnenjskih raziskavah meni, da Trumpova zunanja politika ogroža zavezništvo. Vendar strokovnjaki, med njimi nekdanji finski obveščevalec Pekka Toveri, opozarjajo, da je izstop ZDA malo verjeten, saj je ameriški kongres sprejel zakonodajo, ki predsedniku preprečuje enostranski umik iz zavezništva. Posebno pozornost vzbuja tudi vprašanje napotitve Natovih sil v Ukrajino v okviru morebitnega premirja. Francija in Velika Britanija sta v pariški deklaraciji izrazili pripravljenost na napotitev sil za nadzor premirja, kar sta prvič pohvalila tudi ameriška posebna odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner. Čeprav obrambni minister Pete Hegseth trdi, da za te enote ne bi veljal 5. člen pogodbe o Natu, analitiki to razumejo kot pogajalsko taktiko za pritisk na Rusijo pred mirovnimi pogajanji.

V Iranu se je po valu množičnih protivladnih protestov, ki jih je režim silovito in krvavo zatrl, vzpostavil negotov mir. Kljub umiritvi razmer na ulicah ostaja ozračje v državi izjemno napeto, saj so oblasti začele z ostrimi povračilnimi ukrepi proti udeležencem demonstracij. Po navedbah poročil iz Teherana režim zdaj uporablja sodni sistem za ustrahovanje preostalega prebivalstva in preprečevanje morebitnih novih shodov. Visoki predstavnik iranske duhovščine je v petek javno pozval k uvedbi smrtne kazni za pridržane protestnike, kar kaže na nepripravljenost oblasti na kakršen koli dialog z nezadovoljno javnostjo. Poleg notranjih groženj je klerik v svojem nagovoru neposredno zagrozil tudi Združenim državam Amerike, kar stopnjuje mednarodne napetosti. Takšna retorika potrjuje odločenost teokratskega vrha, da z vsemi sredstvi ohrani nadzor nad državo. Dogajanje sledi obdobju intenzivnih spopadov, v katerih je režim s pomočjo varnostnih sil in blokade komunikacijskih poti poskušal zadušiti upor. Medtem ko se zdi, da so fizični protesti v tem trenutku pojenjali, grožnje z usmrtitvami in stopnjevanje sovražnosti do tujih sil nakazujejo, da se Iran nahaja v globoki notranjepolitični krizi, ki bi lahko imela dolgoročne posledice za stabilnost celotne regije.

Washingtonska nacionalna opera (WNO) je po odločitvi o zapustitvi umetniškega središča Kennedy Center, ki so ga nedavno preimenovali po Donaldu Trumpu, poročala o znatnem povišanju finančne podpore. V treh dneh po objavi novice, da opera po več kot pol stoletja končuje sodelovanje s to prestižno institucijo, je prispevke oddalo več kot 500 donatorjev. Vodstvo opere je selitev v manjši avditorij Lisner na univerzi George Washington utemeljilo z upadom prodaje vstopnic in nezadovoljstvom podpornikov nad politizacijo kulturnega središča pod Trumpovo administracijo. Umetniška direktorica Francesca Zambello je poudarila, da WNO ostaja zavezana svojemu poslanstvu in umetniški viziji, medtem ko raziskujejo nove prostore in načine uprizarjanja. Odločitev o odhodu je naletela na široko podporo tudi med umetniki; pevec Ryan McKinny je izrazil solidarnost s potezo in dodal, da številni izvajalci v trenutnih okoliščinah niso bili pripravljeni nastopati v Kennedyjevem centru. Selitev v dvorano s 1.500 sedeži predstavlja strateški premik k bolj trajnostnemu delovanju v novem političnem okolju. Preoblikovanje Kennedyjevega centra, ki vključuje tudi spremembo imena po glasovanju upravnega odbora, je povzročilo globok razkol v ameriški kulturni sferi. Medtem ko se center spopada s korenitimi spremembami pod vodstvom predsednika Trumpa, se opera sooča z izzivi reorganizacije spomladanske sezone na novih lokacijah. Kljub logističnim težavam pa prvi odzivi javnosti in finančni prilivi kažejo na močno podporo odločitvi za ohranitev umetniške neodvisnosti.

Indija je v celoti likvidirala svoje finančne obveznosti do Irana za razvoj strateškega pristanišča Čabahar in nakazala približno 120 milijonov dolarjev, s čimer se je učinkovito umaknila iz projekta. Odločitev vlade premierja Narendre Modija je sledila napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 25-odstotnih carin na ves uvoz iz držav, ki poslujejo z Iranom. Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo, da država nima več finančnih obveznosti do projekta, direktorji državnega podjetja India Ports Global Ltd (IPGL) pa so kolektivno odstopili, da bi se izognili morebitnim sankcijam. Kljub uradnemu umiku indijska diplomacija nadaljuje pogovore z Washingtonom glede možnosti podaljšanja izjeme od sankcij, ki bi teoretično omogočila nadaljevanje del. Trenutna časovno omejena izjema poteče 26. aprila, vendar so ameriške grožnje s carinami povzročile, da je Indija izvedla hitro analizo stroškov in koristi, ki je pretehtala v korist zaščite trgovine z Združenimi državami Amerike. Projekt, ki je bil zasnovan kot ključna pot do Afganistana in Srednje Azije, se je tako znašel v slepi ulici. Opozicija v New Delhiju je potezo že označila za strateški poraz in popuščanje pod pritiskom ZDA, kar naj bi oslabilo indijski vpliv v regiji. Čabahar je veljal za protiutež pakistanskemu pristanišču Gvadar, ki ga razvija Kitajska. Z umikom Indije se odpirajo vprašanja o prihodnosti regionalne povezanosti in zanesljivosti Indije kot strateškega partnerja pri dolgoročnih infrastrukturnih projektih v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer.

Administracija predsednika Donalda Trumpa se ob koncu prvega leta njegovega drugega mandata spopada z naraščajočimi notranjimi napetostmi, pravnimi zapleti in gospodarskimi izzivi, ki so močno zamajali javno podporo. Medtem ko se zvezne agencije, kot je ministrstvo za domovinsko varnost (DHS), soočajo z notranjimi spori zaradi domnevno potratne porabe uradnikov, se v ključnih zveznih državah, kot je Michigan, krepijo skrbi zaradi negativnih učinkov carin na avtomobilsko industrijo. Položaj dodatno zaostrujejo zastoji v senatu, kjer republikancem še ni uspelo potrditi številnih predsedniških kandidatov za zvezne tožilce, kar hromi delovanje pravosodnega sistema. Na političnem prizorišču so odmevale tudi ostre kritike na račun agencije za priseljevanje in carine (ICE), ki je zaradi agresivnih metod povzročila odpor v lokalnih skupnostih in privedla do napovedi množičnih protestov, imenovanih "Free America Walkout", načrtovanih za 20. januar. Kljub naraščajočim krizam, vključno z grožnjo zaprtja vlade in neuspešnimi reformami zdravstvenega sistema, kjer so subvencije za zdravstveno zavarovanje potekle, predsednik Trump nadaljuje s spornimi potezami, kot je nameščanje lojalistov v strokovne komisije za prenovo Bele hiše. V pravosodni sferi je prišlo do nenavadnega preobrata, ko je Michael Cohen, nekdanji Trumpov odvetnik in ključna priča, javno kritiziral newyorške tožilce zaradi domnevnega političnega pritiska. To je predsednik takoj izkoristil za utrjevanje svojega narativa o političnem pregonu. Hkrati se stopnjuje pritisk na guvernerja zveznih rezerv Jeromea Powella, ki ga ministrstvo za pravosodje preiskuje zaradi stroškov prenov, kar mnogi razumejo kot poskus administracije, da bi prevzela nadzor nad neodvisno finančno institucijo.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je v četrtek, 15. januarja 2026, v Beli hiši ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predala svojo medaljo Nobelove nagrade za mir. Machado, ki je nagrado prejela leta 2025, je to dejanje opisala kot priznanje Trumpovi zavezanosti venezuelski svobodi, medtem ko je Trump gesto označil za čudovit izraz medsebojnega spoštovanja. Srečanje se je odvilo v času napetih političnih razmer, ko so Združene države Amerike z območja Venezuele nedavno odstranile predsednika Nicolása Madura. Dogodek je v mednarodni skupnosti sprožil ostre kritike, zlasti v Norveškem Nobelovem odboru, ki je poudaril, da se nagrade ne sme prenašati na druge osebe. Norveški politiki in mediji so dejanje označili za absurden politični manever, saj Trump v državi velja za kontroverzno osebnost. Kritiki iz vrst akademikov in novinarjev pa so Machado obtožili servilnosti in neuspešnega poskusa pridobivanja politične naklonjenosti Washingtona, potem ko Trump ni podprl njenega prevzema oblasti. Kljub predaji medalje Trumpove politike do Venezuele dejanje ni spremenilo. Predsednik ZDA še vedno daje prednost Delcy Rodríguez, nekdanji podpredsednici pod Madurom, ki ohranja nadzor nad venezuelsko vojsko in institucijami. Machado tako s svojo simbolno potezo zaenkrat ni dosegla ključnega cilja, to je uradnega priznanja s strani Bele hiše kot nove voditeljice Venezuele.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nedavnem nagovoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za »zločinca« in ga obtožil neposrednega spodbujanja protivladnih protestov, ki so pretresli državo. Hamenej trdi, da je Washington načrtoval nemire z namenom podreditve iranskih gospodarskih in političnih virov, pri čemer je Trumpa izpostavil kot glavnega krivca za nastalo škodo in človeške žrtve. Iranske oblasti so ob tem prvič uradno priznale obsežnost nasilja, saj je Hamenej navedel, da je med zatiranjem nemirov umrlo »več tisoč« ljudi. Napetosti so se dodatno zaostrile po petkovih molitvah v Teheranu, kjer je vplivni klerik ajatola Ahmad Hatami pozval k usmrtitvam pridržanih protestnikov, ki jih režim označuje za »pripadnike upora« in tuje agente. Hatami je v svojem govoru, ki ga je prenašal državni radio, izrekel tudi neposredne grožnje Donaldu Trumpu in izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Iranski vrhovni vrh je protestnike označil za pešake v ameriški hibridni vojni proti islamski republiki. Ameriški predsednik Donald Trump se je na obtožbe odzval s pozivom k zamenjavi oblasti v Iranu. Hameneja je označil za »bolnega človeka« in poudaril, da je čas za novo vodstvo, ki ne bo zatiralo lastnega ljudstva. Kljub mednarodnim obsodbam in grožnjam z novimi sankcijami iranski režim vztraja pri trdem pristopu in napoveduje kaznovanje vseh, ki so sodelovali v nemirih, medtem ko v državi po razglasitvi »zmage nad tujo zaroto« ponovno odpirajo šole.

Val protestov v Iranu, ki je v zadnjih tednih pretresel državo, se je po poročilih skupin za človekove pravice in lokalnih prebivalcev po brutalnem zatiranju s strani varnostnih sil začel umirjati. Teokratski režim je s sistemsko uporabo nasilja in popolno blokado spleta uspel zmanjšati število žarišč ter obseg demonstracij, vendar so strokovnjaki prepričani, da gre zgolj za začasno stanje. Iranski državni mediji so v petek poročali o novih aretacijah, medtem ko so Združene države Amerike zagrozile s posredovanjem, v kolikor se bo pobijanje civilistov nadaljevalo. Zatiranje protestov, ki so terjali na tisoče življenj, je povzročilo visoko stopnjo napetosti na celotnem Bližnjem vzhodu. Medtem ko so iranske oblasti uspele pridobiti čas z uporabo surove sile, so se odnosi med Iranom, Izraelom in ZDA dodatno zaostrili. Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi sporočili sicer deloval razmeroma zadržano, vendar so grožnje z gospodarskimi in vojaškimi povračilnimi ukrepi ostale osrednji del diplomatskega pritiska. Kljub uradnim navedbam Teherana o stabilizaciji razmer, aktivisti opozarjajo na visoko ceno, ki so jo plačali državljani. Celotna regija ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj bi lahko morebitno nadaljevanje represije sprožilo nove odzive mednarodne skupnosti, predvsem v smeri usklajenega ukrepanja ZDA in Izraela proti iranskim vojaškim ciljem.

Na Danskem in Grenlandiji so v soboto potekali obsežni protesti, s katerimi so udeleženci izrazili nasprotovanje ponovnim težnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa po prevzemu nadzora nad tem arktičnim otokom. Protestniki so pod sloganom 'Roke stran od Grenlandije' poudarili nujnost zaščite demokracije, človekovih pravic in samouprave otoka, ki je bogat z mineralnimi surovinami. Shode so organizirala grenlandska združenja, ki so želela mednarodni javnosti poslati enotno sporočilo o nepogrešljivosti grenlandske suverenosti. Ameriški predsednik Donald Trump je dodatno zaostril napetosti z napovedjo uvedbe novih carin za več evropskih držav, če te ne bodo privolile v dogovor o prodaji Grenlandije. Po navedbah ameriških medijev Trumpova administracija otok obravnava kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost ZDA, vendar so evropske zaveznice takšen pristop označile za nesprejemljiv. Stopnjevanje retorike vključuje tudi grožnje z gospodarskimi povračilnimi ukrepi, kar povzroča resno diplomatsko trenje med Washingtonom in evropskimi prestolnicami. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje zaostrenih odnosov, ki so se začeli sredi januarja 2026, ko je Bela hiša nakup Grenlandije uradno opredelila kot prednostno nalogo nacionalne varnosti. Kljub ostremu zavračanju danske premierke Mette Frederiksen in drugih evropskih voditeljev, Washington vztraja pri svojih zahtevah, kar je privedlo do sedanjega vala ljudskega odpora in diplomatske krize v okviru zavezništva NATO.

Na tisoče ljudi se je v soboto zbralo na ulicah danskih in grenlandskih mest na protestih pod geslom 'Roke stran od Grenlandije' (Hands off Greenland). Demonstracije so bile neposreden odziv na stopnjevanje pritiskov ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki si prizadeva za prevzem tega avtonomnega danskega ozemlja. Protestniki v Københavnu, Nuuku in drugih večjih mestih so odločno zavrnili ameriške ozemeljske ambicije in poudarili pravico prebivalcev otoka do samoodločbe. Napetosti so se dodatno zaostrile po petkovi in sobotni napovedi predsednika Trumpa o uvedbi novih trgovinskih carin za evropske zaveznice, ki nasprotujejo ameriškemu načrtu. Trump je zagrozil z 10-odstotnimi carinami na blago iz Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske in Finske, ki bi začele veljati 1. februarja 2026. Te carine bi se junija lahko zvišale na 25 odstotkov in bi po njegovih besedah ostale v veljavi, dokler ne bi bil dosežen dogovor o nakupu otoka. Ameriška administracija svoje zahteve utemeljuje s strateško lego otoka in bogatimi nahajališči mineralnih surovin, ki naj bi bila ključna za nacionalno varnost ZDA pred vplivi Rusije in Kitajske. Kljub grožnjam z uporabo vojaške sile in gospodarskimi sankcijami danska predsednica vlade Mette Frederiksen in grenlandski voditelji vztrajajo, da otok ni naprodaj. Evropske zaveznice so v znak podpore Danski na Grenlandijo že poslale manjše vojaške kontingente, kar je Trump označil za nevarno igro.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo v prihodnjih dveh tednih vložil tožbo proti banki JPMorgan Chase. Trump trdi, da je banka po nemirih v ameriškem Kapitolu 6. januarja 2021 nepravilno in neustrezno izvedla postopek zaprtja njegovih računov (t.i. debanking). Po njegovih besedah naj bi finančna institucija diskriminirala njega in njegovo družino zaradi političnih prepričanj, kar naj bi družino Trump po navedbah Donalda Trumpa mlajšega prisililo v uporabo kriptovalut. Napoved tožbe je predsednik objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social, kjer se je hkrati odzval na poročanje časnika Wall Street Journal. Časnik je namreč na naslovnici objavil informacijo, da naj bi Trump izvršnemu direktorju banke JPMorgan Chase, Jamiju Dimonu, ponudil položaj predsednika Zveznih rezerv (Fed). Trump je te navedbe ostro zavrnil kot neresnične in dodal, da Dimon ni primeren za to funkcijo, obenem pa je pohvalil delo Scotta Bessenta. Iz banke JPMorgan Chase so sporočili, da njihove odločitve o prenehanju opravljanja storitev niso bile politično motivirane. Kljub temu Trump vztraja pri trditvi, da so banke proti njemu nastopile usklajeno po dogodkih leta 2021. Spor poudarja napetosti med Trumpovo administracijo in večjimi finančnimi institucijami, kar se odraža tudi v njegovem podpisu izvršnega ukaza, ki bankam prepoveduje zavračanje storitev na podlagi verskih ali političnih prepričanj strank.

Zvezna sodnica Kate Menendez je v Minneapolisu izdala odločbo, s katero je zveznim agentom prepovedala uporabo solzivca, poprovega spreja in pridržanje mirnih protestnikov med obsežno operacijo pregona priseljencev. Odločitev sodišča se nanaša na vse osebe, ki ne ovirajo uradnih postopkov, vključno s tistimi, ki delovanje agentov zgolj opazujejo. Razsodba je odgovor na tožbo, ki jo je vložila Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) v imenu šestih aktivistov iz Minnesote. Napetosti v mestih Minneapolis in Saint Paul so se močno stopnjevale po 7. januarju, ko je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) med vožnjo usodno ustrelil 37-letno Renee Good. Dogodek, ki so ga posnele kamere, je sprožil množične proteste in številne spore med demonstranti ter zveznimi organi pregona. Sodišče je z razsodbo pritrdilo trditvam aktivistov, da zvezni agenti s svojimi taktikami kršijo ustavne pravice prebivalcev in neupravičeno omejujejo svobodo zbiranja. Sodni nalog prihaja v času največje nedavne operacije ameriških organov za priseljevanje na tem območju, ki jo je spodbudila strožja politika Trumpove administracije. Poleg uporabe sile so se pojavila tudi poročila o pridržanju ameriških državljanov in neupravičenem zahtevanju dokumentov od naključnih mimoidočih. Ministrstvo za domovinsko varnost je v odzivu na razsodbo navedlo, da bodo njihove agencije upoštevale sodne omejitve, hkrati pa si bodo prizadevale za zagotavljanje varnosti svojih uslužbencev na terenu.

Ameriški predsednik Donald Trump je nepričakovano omilil svoje grožnje z vojaškim posredovanjem proti Iranu, potem ko naj bi Teheran zagotovil, da ne bo izvajal usmrtitev protivladnih protestnikov. Bela hiša je potrdila, da so se regionalni strahovi pred skorajšnjim napadom Združenih držav Amerike nekoliko zmanjšali, čeprav je predsednik poudaril, da ostajajo vse možnosti, vključno z vojaškimi, še vedno odprte. Preobrat v Trumpovi politiki sledi tednom stopnjevanja napetosti, med katerimi je ameriški predsednik zaradi nasilnega zatiranja protestov javno namigoval na nove povračilne ukrepe. Kljub začasni umiritvi razmer Izrael in več arabskih zaveznic pozivajo Trumpa k dodatni previdnosti in nadaljnjemu odlašanju z napadi. Regionalni partnerji se bojijo, da bi vsakršen nepremišljen vojaški poseg sprožil vsesplošen konflikt, ki bi destabiliziral celoten Bližnji vzhod. Strah pred iranskim povračilnim udarcem ostaja visok, saj so bili ključni iranski jedrski objekti že junija lani tarča obsežnih zračnih napadov sil Izraela in ZDA, kar je močno načelo iransko infrastrukturo, a hkrati povečalo nevarnost eskalacije. Analitiki opozarjajo, da je trenutno premirje krhko in tesno povezano z dogajanjem na iranskih ulicah. Medtem ko so nekatere jedrske zmogljivosti Teherana po lanskih napadih močno poškodovane, ameriška administracija pozorno spremlja vsak poskus obnove programa za bogatenje urana. Trumpova odločitev, da začasno ustavi vojaške načrte, odraža kompleksno diplomacijo med neposrednim vojaškim pritiskom in prizadevanji za zaščito človekovih pravic v Iranu.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian, vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej in drugi visoki uradniki so v seriji izjav ostro obsodili vlogo Združenih držav Amerike in Izraela pri trenutnih nemirih v državi. Po navedbah iranskega vrha so protesti, ki so prerasli v nasilne izgrede, plod skrbno načrtovane zarote zahodnih sil in izraelskih obveščevalnih služb. Obrambno ministrstvo trdi, da so tuji akterji neposredno usmerjali pošiljke orožja in denarja uporniškim skupinam z namenom destabilizacije in razpustitve islamske republike. Zunanje ministrstvo je ob tem v pismu Združenim narodom poudarilo, da so mirni protesti državljanov zlorabljeni za teroristične dejavnosti, ki spominjajo na metode skupine Daeš. Medtem ko uradni Teheran vztraja pri popolnem nadzoru nad razmerami, poročila iz opozicijskih krogov in tujine slikajo drugačno podobo. Iranski izgnanci opozarjajo, da režim poka po šivih, in pozivajo Izrael ter Zahod k aktivnejši pomoči demonstrantom, ki se po njihovih besedah soočajo z brutalnim zatiranjem. Število žrtev naj bi po nekaterih ocenah preseglo 12.000, kar povečuje pritisk na mednarodno skupnost. Kljub temu se zdi, da se regionalna dinamika spreminja, saj arabske države, vključno s tistimi v Perzijskem zalivu, ki so si nekoč želele zamenjave režima v Teheranu, zdaj pozivajo k previdnosti. Strah pred izraelskim ekspanzionizmom in projektom »Velikega Izraela« je nekatere arabske voditelje prisilil v lobiranje pri Trumpovi administraciji proti neposrednemu napadu na Iran. Napetosti v regiji ostajajo na kritični točki, saj se obtožbe o vmešavanju prepletajo z opozorili o morebitni ameriški agresiji. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je poudaril, da Izrael poskuša pripraviti teren za nov napad ZDA na iranska tla. Situacijo dodatno zapleta dejstvo, da so se številne države v regiji, kot je Savdska Arabija, začele zbliževati s Teheranom v okviru skupnih prizadevanj za stabilnost, kar predstavlja velik premik v primerjavi s prejšnjimi desetletji sovražnosti.

Na tisoče protestnikov se je zbralo na ulicah Københavna in drugih mest po Danski, da bi izrazili ostro nasprotovanje ozemeljskim ambicijam ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Grenlandije. Demonstranti so mahali z grenlandskimi in danskimi zastavami ter vzklikali gesla, kot je »Grenlandski narod ni naprodaj«. Shod na trgu pred mestno hišo v prestolnici je združil prebivalce, ki zavračajo kakršno koli obliko priključitve ali nakupa avtonomnega danskega ozemlja s strani Združenih držav Amerike. Protesti so odgovor na ponavljajoče se izjave Donalda Trumpa o nameri pridobitve največjega otoka na svetu, kar je sprožilo diplomatsko napetost in javno ogorčenje v obeh delih danskega kraljestva. Udeleženci so poudarili, da Grenlandija ni zgolj blago na trgu nepremičnin, temveč dom ljudstva z lastno identiteto in samoupravo. Organizatorji protestov so poudarili nujnost spoštovanja suverenosti in integritete države. Dogajanje odraža širši odpor proti zunanji politiki Washingtona, ki jo kritiki označujejo za imperialistično. Odnosi med ZDA in Dansko so se zaradi tega vprašanja ohladili, čeprav državi ostajata tesni zaveznici v okviru zveze NATO. Protesti v Københavnu predstavljajo vrhunec civilnega odpora proti ideji, ki jo je danska vlada že večkrat označila za absurdno.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo pravno zahtevo za blokado imenovanja neodvisnega posebnega nadzornika, ki bi bdel nad razkritjem gradiva v povezavi s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom. Ta poteza ministrstva prihaja v času povečanih pritiskov javnosti po popolni transparentnosti glede Epsteinovih sodelavcev in domnevnih dejavnosti, povezanih z izkoriščanjem mladoletnic. Kljub predvolilnim obljubam o razkritju vseh dokumentov se zdi, da se je stališče administracije predsednika Donalda Trumpa v zadnjem času spremenilo. Predsednik Trump je na nedavna vprašanja novinarjev o Epsteinovih povezavah s tujimi obveščevalnimi službami odgovoril z vidnim nezadovoljstvom in vprašal, zakaj je ta tema še vedno v središču pozornosti. Do spremembe v komunikaciji prihaja po tem, ko je generalna tožilka Pam Bondi izjavila, da ima na svoji mizi celoten seznam Epsteinovih strank ter tisoče videoposnetkov z vsebino spolne zlorabe otrok. Hkrati so nekateri tesni sodelavci administracije, kot sta Kash Patel in Dan Bongino, javno podprli tezo, da je Epstein v zaporu storil samomor. Dogajanje okoli dokumentov sproža številna ugibanja o morebitnih interesih za omejevanje dostopa do občutljivih podatkov. Pravosodno ministrstvo trdi, da bi imenovanje posebnega nadzornika lahko ogrozilo tekoče preiskave ali nacionalno varnost, medtem ko zagovorniki žrtev in transparentnosti opozarjajo, da gre za poskus prikrivanja vplivnih posameznikov, ki so bili povezani z Epsteinovo mrežo.

Vlada Združenih držav Amerike je po navedbah tiskovne agencije Reuters vzdrževala tajne komunikacijske kanale z venezuelskim notranjim ministrom Diosdadom Cabellom že nekaj mesecev pred januarsko operacijo, v kateri so ameriške sile prijele predsednika Nicolasa Madura. Cabello, ki velja za eno najvplivnejših osebnosti v državi in tesnega zaveznika nekdanjega predsednika Huga Chaveza, je bil ključnega pomena za poskus zagotovitve mirnega prehoda oblasti, saj nadzoruje varnostne službe in militantne podpornike vladajoče stranke. Čeprav je Cabello vključen v isto ameriško obtožnico zaradi trgovine z drogami kot Maduro, ga ameriške sile med operacijo 3. januarja niso pridržale. Komunikacija, ki naj bi potekala vse do zadnjih tednov pred odstavitvijo Madura, je vključevala razprave o sankcijah, ki so jih ZDA uvedle proti Cabellu, ter o njegovem pravnem statusu. Kljub aretaciji predsednika Madura varnostni aparat, ki ga nadzoruje Cabello, ostaja v veliki meri nedotaknjen. Ti dogodki so neposredno vplivali na kasnejšo stabilizacijo razmer pod začasnim vodstvom Delcy Rodríguez. Kažejo na premišljeno strategijo ZDA, ki so preko pogajanj z vplivnimi posamezniki znotraj režima skušale preprečiti popoln kaos in hkrati odpreti pot za nove diplomatske ter gospodarske odnose, kar se je odrazilo v kasnejših napovedih o odpiranju naftne industrije.

Protestno gibanje v Iranu se je po poročanju tujih tiskovnih agencij in organizacij za človekove pravice v veliki meri umirilo, potem ko so iranske oblasti s silovitim zatiranjem, ki je vključevalo popolno blokado spleta, ustavile val nezadovoljstva. Ameriški predsednik Donald Trump je v luči teh dogodkov preklical svoje prejšnje grožnje z vojaškim posredovanjem, potem ko naj bi po lastnih navedbah prejel zagotovila, da so iranske oblasti ustavile usmrtitve protestnikov. Trump se je iranskemu vodstvu javno zahvalil za domnevno preklicano usmrtitev več kot 800 ljudi, kar je označil za korak k deeskalaciji napetosti. Kljub navidezni umiritvi na ulicah ostaja retorika med Teheranom in Washingtonom izjemno zaostrena. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je predsednika Trumpa označil za »kriminalca« in ga obtožil neposrednega podpihovanja nemirov, ki so po uradnih priznanjih Teherana zahtevali več tisoč življenj. Hamenej trdi, da so Združene države Amerike odgovorne za škodo in žrtve, medtem ko aktivisti poročajo o skoraj 3.000 smrtnih žrtvah med demonstranti. Hkrati so konservativni verski voditelji v Teheranu pozvali k najstrožjim kaznim za pridržane protestnike, kar kaže na globoko notranjo razdeljenost države. Ameriška administracija medtem v okviru Združenih narodov ohranja pritisk na Iran, pri čemer poudarja, da so vse možnosti, vključno z vojaškimi, še vedno na mizi, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Sin pokojnega iranskega šaha Reza Pahlavi, ki živi v izgnanstvu, je izrazil prepričanje, da je padec islamske republike le še vprašanje časa, in pozval mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju. Medtem ko se zdi, da je neposredna nevarnost ameriškega napada po posredovanju regionalnih zaveznic, kot sta Savdska Arabija in Turčija, za zdaj minila, Trump še naprej poziva k zamenjavi iranskega režima.

Iranski režim je po valu nasilnih protestov in obsežnem zatiranju demonstracij dodatno zaostril svojo retoriko, ko je visoki konservativni klerik Ajatola Ahmad Hatami javno pozval k smrtni kazni za pridržane protestnike. Hatami je med petkovo molitvijo v Teheranu demonstrante označil za "Trumpove vojnike" in oborožene hinavce, ki si zaslužijo najstrožjo kazen. Njegove izjave so bile neposredno namenjene zatrtju preostalih žarišč upora, hkrati pa je klerik izrekel neposredne grožnje Združenim državam Amerike. Medtem ko se država po navedbah uradnih virov vrača v nemiren mir, iranska opozicija v tujini krepi pritiske na mednarodno skupnost. Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, je iz Washingtona pozval k povečanju mednarodnega pritiska na teokratski režim, da bi s tem pomagali protestnikom pri strmoglavljenju trenutne oblasti. Pahlavi poudarja, da je kljub navideznemu zmanjšanju števila protestov na ulicah zaradi brutalnega posredovanja policije in paravojaških enot nezadovoljstvo ljudstva še vedno prisotno. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se stopnjujejo, saj je administracija Donalda Trumpa proteste v Iranu označila za rdečo linijo, morebitne množične usmrtitve pa bi lahko sprožile nove mednarodne sankcije ali vojaško stopnjevanje. Iranske oblasti obtožujejo zunanje akterje za spodbujanje nemirov, medtem ko poročila s terena navajajo obsežno škodo na javni infrastrukturi in številne žrtve med civilisti, ki so se spopadali z varnostnimi silami režima.

Veleposlanik Združenih držav Amerike pri Združenih narodih Mike Waltz je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN opozoril iranski režim, da so zaradi nasilnega zatiranja protestov na mizi vse možnosti ukrepanja. Waltz je poudaril, da predsednik Donald Trump velja za človeka dejanj, in pozval mednarodno skupnost k zaščiti iranskih protestnikov, ki se spopadajo z brutalnim odzivom oblasti. Po ameriških navedbah je bilo v nemirih ubitih že več kot 2600 ljudi, medtem ko Teheran vztraja, da bo odgovoril na vsakršno obliko tuje agresije. Napetosti med Washingtonom in Moskvo so se med zasedanjem stopnjevale, saj je Rusija nasprotovala ameriškemu posredovanju, hkrati pa se proti Bližnjemu vzhodu premika ameriška letalonosilka USS Abraham Lincoln. Waltz je zatrdil, da je iranski režim šibkejši kot kdaj koli prej in da se boji lastnega ljudstva, vendar v svojem nagovoru ni omenil provladnih shodov, ki so prav tako potekali v iranskih mestih. Medtem iranske oblasti ohranjajo skoraj popolno blokado spletnih komunikacij, da bi preprečile širjenje informacij o razmerah v državi. Med iranskimi protestniki se medtem stopnjuje občutek razočaranja in izdaje, saj so mnogi verjeli Trumpovim obljubam o pomoči. Kljub predsednikovim napovedim, da bo rešil demonstrante pred nasiljem režima, se ti zdaj soočajo z množičnimi aretacijami in brutalnostjo brez neposredne tuje podpore. Analitiki opozarjajo, da bi lahko stopnjevanje ameriške retorike in vojaške prisotnosti v regiji privedlo do nepredvidljivih posledic za stabilnost celotnega Bližnjega vzhoda.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval pritiske za prevzem Grenlandije z napovedjo uvedbe visokih uvoznih carin za osem evropskih držav, vključno z Dansko, Nemčijo, Francijo in Združenim kraljestvom. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da bodo s 1. februarjem uvedene 10-odstotne carine na vse izdelke iz teh držav, s 1. junijem 2026 pa se bodo te dvignile na 25 odstotkov. Ukrep bo po njegovih besedah ostal v veljavi vse do sklenitve dogovora o »popolnem in celovitem nakupu« tega arktičnega ozemlja, ki ga Bela hiša označuje za ključno prednostno nalogo nacionalne varnosti zaradi strateške lege in naravnih virov. Napetosti so se dodatno zaostrile v okviru zavezništva NATO, saj so evropske države v odgovor na Trumpove grožnje na Grenlandijo napotile vojaške enote, medtem ko Evropski parlament razpravlja o zamrznitvi trgovinskega sporazuma z ZDA. V Nuuku so se medtem odvili množični protesti pod sloganom »Naj Amerika odide«, ki se jih je udeležila tudi danska predsednica vlade Mette Frederiksen. Trumpova administracija poleg gospodarskih sankcij ne izključuje niti vojaškega posredovanja za zagotovitev nadzora nad ozemljem, kar predstavlja nepredviden izziv za obstoječi svetovni red in stabilnost čezatlantskih odnosov. Sočasno se Trump na domačih tleh sooča z nemiri v Minneapolisu, kjer je po uboju Renee Nicole Good s strani agentov agencije ICE zagrozil z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act) in napotitvijo nacionalne garde. Medtem ko administracija pokojno označuje za »domačo teroristko«, protestniki zahtevajo odgovornost in pravičnost. Te napetosti, skupaj z grožnjami v tujini, kažejo na agresivno zunanjo in notranjo politiko Washingtona, ki temelji na uporabi sile in gospodarskega pritiska za dosego političnih ciljev.

Vrhovni voditelj Irana je nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa označil za kriminalca zaradi njegove podpore protivladnim protestom, ki so se v državi razširili zaradi slabega gospodarskega stanja. Iranske oblasti so za smrtne žrtve med demonstracijami obtožile protestnike in zunanje dejavnike, hkrati pa so z močno represijo uspele vzpostaviti krhek mir. Iranski državni vrh vztraja, da so nemiri plod tujega vmešavanja, kar je sprožilo tudi odzive v sosednjem Iraku. Medtem ko so se v Bagdadu zbrali protestniki v podporo iranskemu režimu in obsodili tuje podprte napade, se je v Washingtonu oglasil Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha. Pahlavi je na novinarski konferenci pozval mednarodno skupnost k povečanju političnega, gospodarskega in vojaškega pritiska na Teheran, da bi pomagali ljudstvu pri strmoglavljenju klerikalne oblasti. Kljub njegovim pozivom se zdi, da je brutalno zatiranje protestov, ki so se začeli konec decembra, zaenkrat ustavilo širše demonstracije. Dogajanje v Iranu ostaja predmet mednarodnih diplomatskih sporov. Rusija in Kitajska sta v Varnostnem svetu Združenih narodov podprli iransko stališče in kritizirali ZDA zaradi vmešavanja v notranje zadeve suverene države. Celotna regija ostaja v stanju visoke napetosti, saj se gospodarske težave Irana, ki so bile prvotni povod za nezadovoljstvo, še niso uredile, politična opozicija v izgnanstvu pa poskuša izkoristiti trenutek za dosego sistemskih sprememb.

Iranske varnostne sile so po večtedenskih množičnih protestih, ki so državo pahnili v najhujšo politično krizo v zadnjih desetletjih, uspele ponovno vzpostaviti nadzor nad državo. Val demonstracij, ki se je začel konec decembra zaradi gospodarskih težav in se hitro sprevrgel v gibanje za odstavitev klerikalnega sistema, se je umiril po brutalnem posredovanju režima. Oblasti so za preprečitev organiziranja protestnikov in prikrivanje obsega represije uvedle skoraj popolno blokado spleta, ki jo nameravajo v prihodnje spremeniti v trajen, strogo nadzorovan vladni sistem. Vrhovni voditelj Irana, ajatola Ali Khamenei, je v televizijskem nagovoru za prelitev krvi in nastalo škodo neposredno obtožil Združene države Amerike, Izrael in takratnega predsednika Donalda Trumpa. Khamenei je proteste označil za tujo zaroto, katerih namen je bila ponovna podreditev Irana zahodnim velesilam. Kljub trditvam o tisočih žrtvah na obeh straneh, iranske oblasti vztrajajo pri preganjanju tistih, ki jih označujejo za domače in mednarodne kriminalce. Mednarodna skupnost, vključno z nemško vlado in organizacijami za človekove pravice, je ostro obsodila uporabo nasilja proti civilistom. Medtem ko se razmere na ulicah navidezno stabilizirajo, poznavalci opozarjajo, da iranski režim ostaja na robu preživetja. V izgnanstvu živeči Reza Pahlavi ob tem poziva k nadaljevanju odpora, medtem ko Washington sporoča, da ostajajo vse možnosti za ustavitev pobojev odprte, čeprav se je neposredna nevarnost vojaškega posredovanja za zdaj nekoliko zmanjšala.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike s 1. februarjem uvedle desetodstotne carine na blago iz Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske in Finske. Ukrep je neposredno povezan z ameriškimi prizadevanji za nakup Grenlandije; predsednik je poudaril, da bodo carine ostale v veljavi vse do sklenitve dogovora o nakupu tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Odločitev je bila sprejeta v času povečanih napetosti, ko so vojaki več članic zveze Nato simbolično pristali na Grenlandiji v podporo ozemeljski celovitosti Danske. Odzivi evropskih voditeljev so bili hitri in ostri. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je poudaril, da bo Evropska unija vedno odločno branila mednarodno pravo, medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron grožnje označil za nesprejemljive. Macron je na družbenem omrežju X napovedal usklajen evropski odgovor, če bodo carine dejansko uveljavljene, in dodal, da se že posvetuje s ključnimi evropskimi partnerji o povračilnih ukrepih. Analitiki opozarjajo, da napovedane carine pomenijo drastično zaostritev trgovinskih odnosov med ZDA in Evropo, ki so bili že prej krhki. Čeprav se carine po trenutnih načrtih ne bodo nanašale na Češko in nekatere druge članice EU, bi lahko imele daljnosežne posledice za celotno skupno evropsko tržišče in transatlantsko varnostno zavezništvo, saj Trump vprašanje suverenosti Grenlandije neposredno povezuje z ekonomskimi pritiski.

Ameriški predsednik Donald Trump je svojemu brazilskemu kolegu Luizu Ináciu Luli da Silvi poslal uradno povabilo, naj postane eden izmed ustanovnih članov posebnega sveta za mir, ki bi se ukvarjal z razmerami na območju Gaze. Bela hiša je povabilo posredovala prek brazilskega veleposlaništva v Washingtonu, s čimer so Združene države Amerike Brazilijo prepoznale kot ključno akterko v prihodnjih mirovnih prizadevanjih. Trumpova pobuda za ustanovitev sveta za mir odraža diplomatski premik k vključevanju voditeljev z globalnega juga v reševanje konfliktov na Bližnjem vzhodu. Brazilija, ki v mednarodni politiki pogosto zastopa nevtralna ali posredniška stališča, bi s sodelovanjem v takšnem telesu pridobila pomemben vpliv na mednarodni ravni. Po poročanju televizijske mreže CNN Brasil se ameriška administracija s to potezo trudi oblikovati širšo koalicijo za stabilizacijo regije. Čeprav podrobnosti o sestavi in pristojnostih novega sveta še niso javno znane, povabilo nakazuje na vzpostavitev novih struktur za upravljanje krize v Gazi po končanju aktivnih sovražnosti. Brazilski predsednik Lula da Silva se na povabilo uradno še ni odzval, vendar bo njegova odločitev ključna za prihodnjo dinamiko mednarodne diplomatske podpore ameriškim mirovnim načrtom.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl protivladne protestnike v Iranu in izjavil, da je napočil čas za novo vodstvo v državi. Protesti, ki so zajeli iranske ulice, predstavljajo enega najresnejših izzivov legitimnosti islamske republike po revoluciji leta 1979. Trumpove izjave so sledile poročilom o smrtnih žrtvah in množičnih aretacijah med demonstranti, ki so se spopadali z vladnimi silami. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v odzivu ameriškega predsednika označil za zločinca in Združene države Amerike obtožil neposrednega načrtovanja nemirov. Po navedbah Teherana naj bi bila Washingtonova strategija usmerjena v destabilizacijo in podreditev Irana. Hamenej je Trumpa osebno okrivil za uničenje in smrti med, kot jih je poimenoval, tujimi plačanimi izgredi. Kljub napetostim je uradni Teheran razglasil zmago nad nemiri, ki naj bi jih podpiral Zahod, in napovedal ponovno odprtje šol ter normalizacijo razmer. Diplomatski spor se stopnjuje v luči predhodnih gospodarskih ukrepov ZDA, vključno z visokimi carinami za trgovinske partnerice Irana, kar še dodatno poglablja izolacijo iranskega režima na mednarodnem prizorišču.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo njegovemu načrtu za ameriško priključitev Grenlandije. Po navedbah iz Bele hiše bodo tarife začele veljati 1. februarja 2026, z možnostjo povišanja na 25 odstotkov s 1. junijem istega leta. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social poudaril, da Združene države Amerike potrebujejo Grenlandijo in da bodo države, ki ne podpirajo te ozemeljske širitve, utrpele gospodarske posledice. Odziv Evropske unije je bil hiter in oster. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da takšni ukrepi spodkopavajo čezatlantske odnose in tvegajo nevarno spiralno zaostrovanje gospodarskih napetosti. V Bruslju so zaradi napovedanih ukrepov že sklicali nujni sestanek predstavnikov držav članic, da bi oblikovali skupen odgovor na ameriške trgovinske grožnje, ki bi lahko resno prizadele evropsko gospodarstvo. Notranjepolitični odpor se krepi tudi v ZDA, kjer so demokrati v senatu pod vodstvom Chucka Schumerja že napovedali poskus blokade teh carin. Schumer je Trumpove načrte označil za nespametne in opozoril, da so prejšnji carinski ukrepi že povzročili dvig cen in škodovali ameriškemu gospodarstvu. Napetosti med Washingtonom in evropskimi zaveznicami tako dosegajo novo kritično točko, saj se vprašanje suverenosti Grenlandije prepleta z globalno trgovinsko stabilnostjo.

Zvezna sodnica Kate Menendez je v petek izdala sodno odredbo, s katero je zveznim agentom v okolici Minneapolisa prepovedala pridržanje ali uporabo solzivca proti mirnim protestnikom, ki ne ovirajo uradnih postopkov. Odločitev se nanaša na izvajanje doslej največje operacije ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) na tem območju, pri čemer sodnica poudarja, da agenti ne smejo posegati v pravice posameznikov, ki zgolj opazujejo njihovo delo. Sodba je odgovor na tožbo, vloženo decembra prejšnjega leta, ki je opozorila na sporne taktike zveznih organov med obsežnimi akcijami pregona priseljencev. Sodišče je razsodilo, da prisotnost opazovalcev in mirno izražanje nezadovoljstva ne predstavljata zadostnega razloga za uporabo prisilnih sredstev ali odvzem prostosti, dokler protestniki fizično ne posegajo v izvajanje uradnih nalog. Napetosti v zvezni državi Minnesota so se stopnjevale že dlje časa, zlasti zaradi povečane aktivnosti zveznih agencij v urbanih središčih. Današnja odločitev postavlja jasne meje med pooblastili zveznih oblasti pri uveljavljanju zakonodaje o priseljevanju in ustavno zagotovljeno pravico do svobode zbiranja, kar bi lahko služilo kot precedens za podobne primere po celotnih Združenih državah Amerike.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in drugi visoki predstavniki Evropske unije so ostro obsodili napoved novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi desetodstotnih uvoznih carin na evropsko blago. Povod za zaostritev odnosov je vprašanje suverenosti Grenlandije, ki jo Združene države Amerike želijo podrediti svojemu vplivu, čemur evropske države odločno nasprotujejo. Von der Leyenova je opozorila, da bi uresničitev teh groženj resno spodkopala čezatlantske odnose in povzročila tveganje za dolgotrajno poslabšanje sodelovanja med zaveznicami. Švedski predsednik vlade Ulf Kristersson je ameriške pritiske označil za izsiljevanje in poudaril, da o vprašanjih, povezanih z Dansko in Grenlandijo, odločata izključno ti dve državi. Ob tem je izpostavil, da situacija ne zadeva le neposredno vpletenih držav, temveč predstavlja izziv za celotno Evropsko unijo, ki se mora odzvati enotno. Visoka predstavnica za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas pa je dodala, da bi trgovinski spor lahko privedel do osiromašenja prebivalstva na obeh straneh Atlantika, obenem pa bi lahko odvrnil pozornost zveze Nato od pomoči Ukrajini. Evropska diplomacija trenutno izvaja intenzivna posvetovanja, da bi preprečila uveljavitev napovedanih ukrepov, ki naj bi začeli veljati 1. februarja 2026. Predstavniki unije poudarjajo pomen ohranjanja strateškega partnerstva, vendar hkrati zavračajo pogojevanje gospodarskega sodelovanja z ozemeljskimi apetiti Združenih držav Amerike na območju Arktike. Napovedane carine naj bi neposredno prizadele osem evropskih držav, med njimi ključne gospodarske partnerice Slovenije, kot sta Nemčija in Francija.

Demokrati v ameriškem senatu so predstavili zakonski predlog, s katerim želijo preprečiti uvedbo novih uvoznih carin, ki jih je za osem evropskih držav napovedal predsednik Donald Trump. Vodja demokratske večine v senatu Chuck Schumer je pojasnil, da je cilj pobude zaščititi gospodarsko stabilnost in preprečiti morebitno trgovinsko vojno z evropskimi zaveznicami. Predlog zakona predstavlja neposreden odziv na napovedi Bele hiše o zaostritvi trgovinske politike. Demokratska stranka s to potezo poskuša omejiti predsednikova pooblastila pri določanju carinskih stopenj, ki bi po njihovem mnenju lahko škodovale ameriškim potrošnikom in povzročile povračilne ukrepe s strani Evropske unije. Schumer je poudaril, da bi enostranska uvedba carin brez posvetovanja s kongresom ogrozila mednarodne trgovinske sporazume in diplomatske odnose. Čeprav imajo demokrati v senatu pomembno vlogo, bo uspeh zakonskega predloga odvisen od podpore republikancev in morebitnega predsednikovega veta. Dogajanje v Washingtonu nakazuje na poglabljanje političnih razhajanj glede zunanje trgovinske politike in vloge kongresa pri nadzoru izvršilne oblasti nad gospodarskimi ukrepi.

Ameriške vojaške sile so v začetku meseca na venezuelskem ozemlju izvedle operacijo, v kateri so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb, povezanih s trgovino z drogami. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem izrazil podporo podpredsednici Delcy Rodríguez kot začasni predsednici države in jo označil za ključno partnerico pri stabilizaciji Venezuele ter boju proti korupciji in gospodarskemu kaosu. Kljub Trumpovim pohvalam so dokumenti ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) razkrili, da je bila Rodríguezova dolga leta njihova prednostna tarča zaradi suma vpletenosti v kriminalne dejavnosti. To neskladje med diplomatsko podporo Bele hiše in obveščevalnimi podatki varnostnih organov sproža številna vprašanja o legitimnosti nove začasne oblasti in dolgoročni strategiji ZDA v regiji. Dogodek je povzročil globok politični razkol v Latinski Ameriki in sprožil ostre mednarodne odzive. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poddvomil o zakonitosti ameriške operacije in opozoril na nevaren precedens, ki ga postavlja takšno ravnanje. Medtem ko so levičarske vlade v regiji dejanje obsodile kot kršitev suverenosti, so proameriške države aretacijo Madura pozdravile, kar dodatno zaostruje politične razmere na celini.

Svetovni gospodarski forum (WEF) v švicarskih Alpah, ki je v zadnjem obdobju izgubljal na svojem mednarodnem ugledu, se letos ponovno uvršča v središče svetovne pozornosti. Glavni razlog za povečano zanimanje je napovedana udeležba Donalda Trumpa, ki velja za eno najbolj pričakovanih osebnosti srečanja v zadnjih letih. Dogodek se odvija v času, ko se organizacija spopada z notranjimi težavami, predvsem zaradi polemik glede odstopa dolgoletnega ustanovitelja Klausa Schwaba. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko prisotnost Trumpa delovala kot katalizator za ponovno oživitev pomena foruma, ki so mu nekateri kritiki že napovedovali zaton. Kljub institucionalnim trenjem in vprašanjem o prihodnosti vodenja organizacije, Davos ta teden velja za najpomembnejše stičišče svetovne politične in gospodarske elite. Pričakuje se, da bodo razprave v Švici zasenčile pretekla leta, ko je bila vsebina srečanj ocenjena kot manj prelomna. Srečanje v Davosu ostaja ključna platforma za neformalne diplomatske pogovore in gospodarske dogovore na najvišji ravni. Čeprav so notranje razmere v WEF negotove, moč dogodka še vedno temelji na koncentraciji vplivnih odločevalcev na enem mestu. Letošnja izvedba bo tako služila kot preizkus za prihodnjo relevantnost foruma v hitro spreminjajočem se geopolitičnem okolju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo njegovemu načrtu za priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je dvostrankarska skupina ameriških kongresnikov obiskala Dansko in javno podprla ohranitev otoka pod dansko suverenostjo. Evropski voditelji so napovedane ukrepe že označili za nesprejemljive, saj gre za neposreden pritisk na tesne mednarodne zaveznice. Znotraj Združenih držav so se na potezo ostro odzvali tudi nekateri republikanski senatorji, med njimi Thom Tillis in Lisa Murkowski. Opozorili so, da bodo carine škodovale ameriškemu gospodarstvu in povzročile nevaren razkol znotraj zveze NATO, še posebej v luči groženj z morebitno uporabo vojaške sile za zavzetje ozemlja. Nasprotovanje Trumpovemu načrtu se stopnjuje tako v Washingtonu kot v Bruslju, kjer prevladuje prepričanje, da takšni enostranski ukrepi spodkopavajo desetletja trajajoče varnostno sodelovanje. Diplomatski spor se je poglobil, ko so evropske države solidarno podprle Dansko pri zavrnitvi ameriških teženj po suverenosti nad avtonomnim ozemljem. Bela hiša vztraja, da je Grenlandija ključna za ameriško nacionalno varnost, vendar pa evropska stran poudarja, da ozemlje ni naprodaj in da so kakršne koli vojaške grožnje povsem neprimerne v odnosih med demokratičnimi zavezniki. Napovedane carine bodo po mnenju ekonomistov povzročile zvišanje cen za potrošnike in motnje v dobavnih verigah na obeh straneh Atlantika.

Ameriški predsednik Donald Trump je po izbruhu množičnih protivladnih protestov v Iranu pozval k zamenjavi tamkajšnjega vodstva pod vodstvom ajatole Alija Hameneja. Trumpove izjave so sledile obtožbam iranskega vrhovnega voditelja, ki je Združene države Amerike neposredno okrivil za spodbujanje nemirov in destabilizacijo države. Predsednik ZDA je poudaril, da je napočil čas za novo vodstvo, ki bo spoštovalo pravice iranskega ljudstva, s čimer se je napetost med državama ponovno drastično povečala. Odnosi med Washingtonom in Teheranom so se dodatno zaostrili zaradi Trumpovih namigov o morebitni vojaški intervenciji v primeru nadaljnjega stopnjevanja nasilja. Iranske oblasti vztrajajo, da so protesti rezultat tujega vmešavanja, predvsem s strani obveščevalnih služb ZDA in Izraela, medtem ko Trumpova administracija meni, da gre za pristen upor prebivalstva proti avtoritarnemu režimu in gospodarskemu propadu. Retorika obeh strani nakazuje na globok razkol, ki onemogoča kakršna koli diplomatska prizadevanja za umiritev razmer. Ta najnovejši poziv h koncu Hamenejeve vladavine dopolnjuje niz predhodnih pritiskov, vključno z gospodarskimi sankcijami in carinami, ki jih je Trumpova vlada uvedla proti državam, ki še vedno trgujejo z Iranom. Analitiki opozarjajo, da takšne neposredne zahteve po spremembi režima zmanjšujejo možnosti za jedrska pogajanja in povečujejo tveganje za regionalni oboroženi spopad, ki bi lahko vključeval tudi širše zavezništvo NATO in regionalne sile.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo desetodstotnih uvoznih carin na blago iz osmih evropskih držav, ki nasprotujejo ameriškemu prevzemu nadzora nad Grenlandijo. Ukrep, ki naj bi začel veljati 1. februarja, se nanaša na države članice zveze NATO, ki imajo svoje vojaške enote nameščene na tem strateško pomembnem otoku. Trump je ob tem zagrozil, da se bodo carine 1. junija povišale na 25 odstotkov, če omenjene države ne bodo popustile pri njegovih načrtih za nakup danskega avtonomnega ozemlja. Odzivi evropskih voditeljev so bili ostri in enotni v nasprotovanju ameriškemu pritisku. Britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron sta grožnje označila za nesprejemljive in napačne, medtem ko Evropska unija že pripravlja povračilne ukrepe. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi Evropa pri odgovoru na ameriško trgovinsko politiko lahko sledila zgledu Kitajske in uporabila odločnejše diplomatske ter gospodarske vzvode. Nemški miselni vzorci medtem opozarjajo, da je Trumpov cilj predvsem vnos razdora med evropske zaveznice. Znotraj Združenih držav Amerike so se pojavili kritični glasovi celo v republikanski stranki, kjer nekateri senatorji opozarjajo, da bi takšne poteze lahko resno ogrozile enotnost severnoatlantskega zavezništva. Kljub obisku ameriške parlamentarne delegacije na Danskem, ki je skušala pomiriti napetosti, predsednik Trump vztraja pri svoji zahtevi po priključitvi Grenlandije k ZDA. Trgovinski spor zdaj ogroža že sklenjene dogovore o znižanju carin na ameriško blago v Evropi, kar bi lahko vodilo v obsežno trgovinsko vojno.

V Minneapolisu so se v soboto stopnjevale napetosti, ko so se na ulicah spopadli nasprotniki in zagovorniki okrepljenega pregona nezakonitih priseljencev, ki ga izvaja administracija predsednika Donalda Trumpa. Več sto nasprotnih protestnikov je preglasilo shod desničarskega vplivneža, ki je podpiral vladne ukrepe. Zaradi povečanega tveganja za nasilje je urad guvernerja sporočil, da so pripadniki nacionalne garde že mobilizirani in pripravljeni na posredovanje, čeprav jih v času dogodkov še niso napotili na mestne ulice. Napetosti v mestih Minneapolis in St. Paul trajajo že dlje časa, saj ameriško ministrstvo za domovinsko varnost dnevno izvaja operacije s pomočjo več kot 2.000 zveznih agentov. Sobotni spopadi so le zadnji v nizu protestov, ki so se začeli po napovedi strožjega nadzora nad priseljevanjem. Policija je bila prisiljena posredovati, da bi ločila sprte strani, medtem ko so nasprotniki zvezne agencije ICE poskušali preprečiti javne nastope konservativnih aktivistov. Dogajanje v Minneapolisu odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike glede vprašanja migracijske politike. Ministrstvo za domovinsko varnost vztraja pri izvajanju zakonov, medtem ko lokalne skupnosti in aktivisti opozarjajo na pretirano uporabo sile in kršenje človekovih pravic. Mobilizacija nacionalne garde kaže na resnost varnostnih razmer v zvezni državi Minnesota.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je pripravila osnutek ustanovne listine za novoustanovljeni mirovni svet (Board of Peace), ki bo nadzoroval obnovo in varnostne razmere na območju Gaze. Dokument, ki sta ga pridobila Bloomberg in The Atlantic, razkriva, da bodo morale države, ki si želijo zagotoviti stalno sedež v tem telesu, vplačati vsaj eno milijardo ameriških dolarjev prispevka. Donald Trump bi po predlogu prevzel vlogo prvega predsednika sveta z izrazitimi pooblastili, vključno s pravico do potrjevanja novih članic in veto na odločitve večine. Struktura novega telesa predvideva, da bi države članice služile triletne mandate, ki bi jih lahko podaljšal le predsednik sveta. Čeprav bi se odločitve sprejele z večino glasov navzočih članic, bi bila vsaka odločitev podvržena končni odobritvi predsednika. Ta centralizacija moči in pogojevanje diplomatskega sodelovanja z visokimi finančnimi vložki predstavlja pomemben odklon od tradicionalnih multilateralnih mirovnih pobud, kjer članstvo običajno ni predmet neposrednega plačila za vstop. Predlog o ustanovitvi sveta prihaja v času, ko Trumpova administracija stopnjuje diplomatske pritiske na zaveznice in bogate države Persijskega zaliva, da prevzamejo večje finančno breme za stabilizacijo Bližnjega vzhoda. Medtem ko so nekateri kritiki načrt že označili za sporen, uradni viri poudarjajo, da gre za poskus vzpostavitve učinkovitejšega modela upravljanja kriz, ki bi temeljil na neposredni odgovornosti donatork. Bela hiša navedb v poročilu Bloomberga še ni uradno potrdila.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo do 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav kot povračilni ukrep zaradi njihovega nasprotovanja ameriškim prizadevanjem za nadzor nad Grenlandijo. Trump je poudaril, da so nove dajatve, ki naj bi se začele izvajati februarja z 10 odstotki in junija zvišale na 25 odstotkov, nujne za zaščito ameriških interesov, ob tem pa je izjavil, da je na kocki svetovni mir. Odločitev je sprožila takojšen odziv v Bruslju, kjer so veleposlaniki Evropske unije za nedeljo sklicali izredno srečanje. Znotraj Združenih držav Amerike so se na napovedano zaostritev trgovinskih odnosov odzvali tudi v senatu. Vodilni člani senatnega odbora za zvezo NATO so predsednika pozvali k preklicu groženj, saj menijo, da bi carine resno spodkopale odnose z evropskimi zavezniki. Napetosti izvirajo iz Trumpove želje po nakupu Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje Danske, čemur evropske države odločno nasprotujejo. Nova trgovinska zaostritev predstavlja pomemben odmik od predhodnih diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo gospodarskih odnosov med Washingtonom in Brusljem. Kljub nedavnim pogovorom o izogibanju trgovinski vojni Trumpova administracija zdaj uporablja carinsko politiko kot orodje za uresničevanje geopolitičnih ciljev na Arktiki, kar postavlja evropska gospodarstva v negotov položaj.

V Združenih državah Amerike se je okrepil politični odpor proti odločitvi predsednika Donalda Trumpa o uvedbi kazenskih carin za osem evropskih držav, ki so vpletene v spor glede statusa Grenlandije. Vodilni demokratski senatorji so napovedali zakonodajni postopek za zaustavitev carinskih načrtov, pri čemer računajo na podporo republikanskih prebežnikov, ki politiko predsednika označujejo za nepotrebno in nesmiselno. Kritiki v Washingtonu opozarjajo, da takšni ukrepi resno ogrožajo odnose z zavezniki v zvezi Nato. Evropska unija je zaradi napovedanih ameriških sankcij sklicala krizno sejo, na kateri so voditelji razpravljali o skupnem odzivu na grožnje Bele hiše. Bruselj svari pred nevarno spiralo trgovinske vojne, ki bi lahko povzročila nepopravljivo gospodarsko škodo na obeh straneh Atlantika. Spor se je zaostril, ko je Trump prek družbenih omrežij napovedal carine kot povračilni ukrep za vojaško prisotnost evropskih držav na Grenlandiji. Nasprotovanje predsednikovi zunanji politiki narašča tudi v ameriški javnosti, kjer ankete kažejo na nepriljubljenost poskusov priključitve danskega avtonomnega ozemlja. Medtem ko administracija vztraja pri strateškem pomenu otoka, zakonodajalci v senatu svarijo pred izolacijo ZDA. Končni razplet bo odvisen od števila republikanskih senatorjev, ki so pripravljeni glasovati proti lastnemu predsedniku, da bi zaščitili mednarodno trgovino.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike 1. februarja uvedle 10-odstotne carine na ves uvoz iz držav članic zveze Nato, ki nasprotujejo ameriškemu prevzemu Grenlandije. Trump je poudaril, da pridobitev tega strateškega ozemlja predstavlja ključni del ameriške zunanje politike, s svojo odločitvijo pa je povzročil oster odziv mednarodne skupnosti. Ukrep naj bi neposredno prizadel osem evropskih držav, ki so se odkrito uprle ameriškim ozemeljskim težnjam. Evropski voditelji, vključno z britanskim premierjem Keirjem Starmerjem in predstavniki Evropske unije, so potezo označili za nevarno spodkopavanje čezatlantske enotnosti. V Bruslju opozarjajo na tveganje sprožitve nevarne spirale trgovinskih sporov, ki bi lahko resno ogrozila svetovno gospodarstvo. Danska, pod katere suverenost spada Grenlandija, je prejela široko podporo evropskih zaveznic, ki vztrajajo pri spoštovanju ozemeljske celovitosti in mednarodnega prava. Odzivi prihajajo tudi iz ameriškega kongresa, kjer je vodja senatne manjšine Chuck Schumer napovedal prizadevanja za blokado predsednikovih carinskih načrtov. Schumer trdi, da bi takšni ukrepi povzročili nepopravljivo škodo odnosom z najpomembnejšimi ameriškimi zaveznicami. Kljub notranjim in zunanjim pritiskom Bela hiša vztraja, da je vprašanje Grenlandije prioriteta nacionalne varnosti, kar stopnjuje napetosti znotraj zahodnega zavezništva.

Vrh Evropske unije se je v nedeljo sestal na nujnem kriznem zasedanju, da bi oblikoval skupen odgovor na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi visokih uvoznih carin. Trump je v okviru spora glede Grenlandije napovedal trgovinske ukrepe proti osmim evropskim državam, kar je sprožilo nemudno diplomatsko mobilizacijo v Bruslju. Voditelji unije so ob tem opozorili na nevarnost destabilizacije svetovne trgovine in začetka spirale povračilnih ukrepov. Srečanje je bilo sklicano po tem, ko so postali pritiski iz Washingtona glede trgovinske politike neizprosni. Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen si prizadeva za enotno držo, ki bi preprečila gospodarsko škodo za države članice, hkrati pa ohranila diplomatski kanal z Belo hišo. Glavni namen pogovorov je določitev povračilnih tarif, ki bi jih EU lahko uvedla na ameriško blago, če Trump ne bi odstopil od svojih namer. Napetosti med stranema se stopnjujejo že dlje časa, vendar so zadnje napovedi glede osmih držav situacijo prenesle v fazo neposredne trgovinske vojne. Bruselj poudarja, da bo morebiten odziv usklajen in sorazmeren, vendar neomajen v zaščiti notranjega trga in evropskih interesov v čezatlantskih odnosih.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po obsežnih protestih v Iranu zavzel za zamenjavo tamkajšnjega režima. Njegove izjave so sledile stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Teheranom, potem ko je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej priznal, da je med nemiri umrlo več tisoč ljudi. Hamenej je za nasilje in destabilizacijo države posredno okrivil Združene države Amerike, kar je sprožilo oster Trumpov odziv. Ameriški predsednik je v svojem sporočilu poudaril potrebo po novem vodstvu v Iranu, medtem ko se iranske oblasti soočajo z resnimi notranjimi pritiski. Iranski državni tožilec in drugi visoki uradniki so medtem zavrnili Trumpove trditve in kritizirali protestnike, ki jih označujejo za orodje tujih sil. Retorika med državama ostaja izjemno sovražna, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje zaostrenih odnosov iz začetka leta, ko je Trumpova administracija že nakazala pripravljenost na strožje ukrepe proti iranskemu režimu. Medtem ko Teheran obtožuje ZDA vmešavanja v notranje zadeve, Washington vztraja, da podpira pravico iranskega ljudstva do svobode in demokratičnih sprememb.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na vse izdelke iz osmih evropskih držav, če bodo te še naprej nasprotovale ameriški priključitvi Grenlandije. Ukrep, ki naj bi začel veljati 1. februarja 2026, cilja na Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Združeno kraljestvo, Nizozemsko in Finsko. Trump je te države obtožil igranja nevarnih iger, predvsem zaradi njihove vojaške prisotnosti na tem avtonomnem danskem ozemlju. Evropska unija in Združeno kraljestvo sta se na grožnje odzvala z ostrimi kritikami. London je ameriške napovedi označil za popolnoma neprimerne, medtem ko Bruselj opozarja na tveganje nevarne trgovinske spirale, ki bi lahko resno škodovala svetovnemu gospodarstvu. Prebivalci Grenlandije so ob napovedih izrazili zaskrbljenost, vendar poudarjajo, da je Evropska unija močnejša od Trumpovih pritiskov. Ruski odposlanec Dmitrij Dmitriev je v provokativnem tonu kritiziral evropske države in se norčeval iz njihove odvisnosti od Združenih držav Amerike. Napetosti se stopnjujejo v času, ko Washington vztrajno pritiska na Dansko za prodajo oziroma prepustitev strateško pomembnega otoka, kar večina evropskih zaveznic odločno zavrača kot kršitev suverenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil ostro diplomatsko in gospodarsko zaostritev z napovedjo uvedbe uvoznih carin za osem evropskih držav, če te ne bodo privolile v prodajo Grenlandije Združenim državam Amerike. Ukrep predvideva 10-odstotne carine na blago iz Danske, Norveške, Švedske, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske in Finske, ki bi začele veljati 1. februarja, z možnostjo povišanja na 25 odstotkov do junija. Trump je evropske zaveznice obtožil igranja nevarne igre z namestitvijo vojaških enot na tem avtonomnem danskem ozemlju. Evropska unija se je na grožnje odzvala z napovedjo usklajenega in enotnega protireukrepa. Predsednik Evropskega sveta António Costa je potrdil, da že koordinira skupni odgovor držav članic, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen opozorila, da bi takšne poteze lahko povzročile nevarno spiralno padanje transatlantskih odnosov. Britanski premier Keir Starmer je Trumpove dejanja označil za povsem napačna in poudaril, da je varnost na Arktiki ključnega pomena za vse članice zveze Nato. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je izpostavila, da bi trgovinska vojna med zaveznicami koristila zgolj Rusiji in Kitajski ter vodila v osiromašenje obeh strani Atlantika. Medtem so se v ZDA odzvali tudi demokrati; vodja senatne manjšine Chuck Schumer je napovedal vložitev zakona za blokado teh carin, ki jih je označil za nepremišljene in škodljive za ameriško gospodarstvo. Spor glede suverenosti Grenlandije tako prerasča v eno največjih kriz v odnosih med Zahodnimi zaveznicami v zadnjih desetletjih.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ostro kritiziral odločitev ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa glede sestave novega nadzornega organa za Gazo, kar predstavlja redek in izrazit diplomatski spor med tesnima zaveznicama. Urad izraelskega premierja je sporočil, da imenovanje izvršnega odbora, ki bo del širšega Sveta za mir (Board of Peace), ni bilo usklajeno z Izraelom in je v neposrednem nasprotju z uradno politiko judovske države. Washington je medtem jasno nakazal, da namerava načrt izpeljati ne glede na izraelske zadržke, pri čemer so visoki ameriški uradniki poudarili, da gre za projekt pod njihovim vodstvom. Osrednji razlog za izraelsko nasprotovanje je vključitev turškega zunanjega ministra Hakana Fidana in predstavnikov Katarja v izvršni odbor, ki naj bi nadzoroval prehodno vlado na porušenem palestinskem ozemlju. Izraelska stran ni bila vnaprej obveščena o vključitvi teh akterjev, kar je povzročilo dodatno ogorčenje v Tel Avivu. Trumpov Svet za mir naj bi sicer vključeval tudi nekatere njegove najbližje sodelavce, kot so Marco Rubio, Jared Kushner in Steve Witkoff, pridružili pa naj bi se mu še voditelji Egipta, Argentine in Kanade. Ameriški predsednik Donald Trump, ki se je sam imenoval za predsednika sveta, s tem projektom promovira svojo vizijo gospodarskega razvoja Gaze po koncu spopadov. Kljub temu da je bila Gaza v zadnjih dveh letih zaradi izraelskega bombardiranja močno porušena, Trump vztraja pri ambicioznem načrtu rekonstrukcije, ki pa ga trenutno hromi razkol z Netanjahujem. Svetovalci ameriškega predsednika so javno zavrnili Netanjahujeve pripombe in poudarili, da bodo Združene države Amerike same narekovale tempo in naravo diplomatskega reševanja krize.