Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med poletom na letalu Air Force One podal ostre izjave glede razmer v Latinski Ameriki, pri čemer je namignil na morebitno vojaško posredovanje proti vladi v Kolumbiji. Trump je Kolumbijo označil za "zelo bolno" državo in dejal, da mu ideja o vojaški operaciji, usmerjeni proti tamkajšnji vladi, zveni dobro. Njegove izjave so povzročile precejšnje razburjenje v diplomatskih krogih, saj gre za neobičajno stopnjevanje retorike proti državi, ki je bila tradicionalno ključna zaveznica ZDA v regiji. Poleg Kolumbije je Trump omenil tudi Mehiko in Kubo, pri čemer je za slednjo ocenil, da je tik pred propadom. Njegovi komentarji so neposredno povezani z naraščajočimi napetostmi med Washingtonom in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom. Do zaostritve prihaja v času, ko ZDA krepijo svoje operacije na Pacifiku, kjer so že izvedle napade na plovila, domnevno povezana s trgovino z mamili. Kritiki opozarjajo, da Trumpova retorika in napovedi o ukinitvi pomoči za boj proti drogam pomenijo resno grožnjo stabilnosti v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno ostro napadel kolumbijskega predsednika Gustava Petra, ki ga je neposredno obtožil vpletenosti v proizvodnjo in prodajo kokaina v Združene države Amerike. Trump je Petra označil za "bolnega človeka" in napovedal, da njegovo delovanje ne bo trajalo več dolgo, s čimer je še dodatno zaostril že tako napete odnose med državama. Ameriški predsednik je v zadnjih mesecih večkrat zagrozil s povračilnimi ukrepi, vključno z možnostjo vojaškega posredovanja ali misij v Kolumbiji, če se razmere glede drog ne bodo spremenile. Poleg pritiskov na Kolumbijo je Trump izrazil pričakovanje o notranjem zlomu režima na Kubi, pri čemer je poudaril, da ZDA trenutno ne načrtujejo neposredne vojaške akcije proti otoku, saj meni, da bo država propadla sama od sebe. Trumpova administracija sicer nadaljuje z agresivno protinarkotično politiko v regiji, ki vključuje nadzor nad Mehiko in drugimi latinskoameriškimi državami. Diplomatski spori med Washingtonom in Bogoto so dosegli novo dno, saj Petro Trumpove obtožbe zavrača in jih označuje za poskus vmešavanja v notranje zadeve Kolumbije.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Caracasu izjavil, da so Združene države Amerike prevzele popoln nadzor nad Venezuelo in njenimi naftnimi viri. Med poletom na letalu Air Force One je poudaril, da bo Caracas podvržen novim napadom, če se ne bo uklonil zahtevam Washingtona. Trump je ob tem opozoril, da je naslednja na vrsti za politični preobrat Kuba, ter izrekel neposredna opozorila voditeljema Kolumbije in Mehike. Napetosti v regiji so se stopnjevale po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki se mora zdaj zagovarjati pred zveznim sodnikom v New Yorku. Trumpova administracija je potrdila, da je bil cilj operacije zagotovitev neoviranega dostopa do venezuelskih energetskih zalog. Poleg latinskoameriških vprašanj je predsednik ponovno omenil tudi ozemeljske interese glede Grenlandije, kar kaže na agresivno zunanjepolitično smer ZDA v tem mandatu.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v izjavi za medije na letalu Air Force One močno zaostril retoriko proti Kolumbiji in njenemu predsedniku Gustavu Petru. Trump je kolumbijskega voditelja označil za »bolnega človeka«, ki naj bi osebno sodeloval pri proizvodnji in prodaji kokaina na ameriški trg. Ob tem je nakazal, da bi lahko ZDA proti Kolumbiji in sosednji Mehiki uporabile vojaško silo, da bi zajezile dejavnosti narkokartelov in ustavile dotok drog čez mejo. Trumpove navedbe o vojaškem posredovanju pomenijo nadaljevanje napetosti v regiji, kjer so odnosi med Washingtonom in Bogoto dosegli najnižjo točko v zadnjih desetletjih. Ameriški predsednik je poudaril, da Petrovo domnevno vpletenost v trgovino z drogami opazujejo že dlje časa in da takšno stanje »ne bo trajalo več dolgo«. Podobno ostre besede je namenil tudi Venezueli, ki jo je označil za »bolno državo«, ki potrebuje ameriško pomoč, s čimer je utrdil svojo politiko pritiska na latinskoameriške države, ki jih obravnava kot grožnjo ameriški nacionalni varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo in prodajo kokaina. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Kolumbijo vodi »bolan človek«, ki spodbuja trgovino z drogami, in nakazal možnost izvedbe ameriške vojaške operacije za njegovo odstranitev. Po njegovih besedah bi se lahko v Kolumbiji odvil podoben scenarij kot v sosednji Venezueli, kjer so Združene države Amerike povečale pritisk na režim Nicolása Madura. Napetosti med Washingtonom in Bogoto so se zaostrile po Trumpovih trditvah, da trenutna kolumbijska administracija ne stori dovolj za zajezitev narkokartelov, temveč z njimi celo sodeluje. Trump ni izključil možnosti zajetja kolumbijskega voditelja, kar predstavlja drastičen odklon od običajne diplomatske prakse med državama, ki sta bili v preteklosti tesni zaveznici v boju proti prepovedanim drogam.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost uporabe vojaške sile proti Kolumbiji, ki jo je označil za državo v resnih težavah. Izjave, ki jih je podal na krovu predsedniškega letala Air Force One, sledijo stopnjevanju napetosti po neuspešnem vdoru v sosednjo Venezuelo. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra ostro napadel in ga obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo ter prodajo kokaina na ameriški trg. Po besedah ameriškega predsednika Petrova oblast ne bo trajala več dolgo, saj naj bi bile razmere v državi nevzdržne. Grožnja z vojaško operacijo predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike do te latinskoameriške države, ki je bila zgodovinsko tesna zaveznica ZDA v regiji. Odnosi so se močno poslabšali že oktobra 2025, ko je Washington prekinil finančno pomoč Bogoti, Trump pa je Petra že takrat označil za nezakonitega preprodajalca drog. Sedanja retorika nakazuje, da Bela hiša ne izključuje več neposrednega posega, s katerim bi poskušala ustaviti tok prepovedanih substanc in odgovoriti na regionalno nestabilnost.

Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Kolumbiji, tokrat z namigovanji o možni vojaški akciji. Izjave je podal na krovu letala Air Force One, s čimer je okrepil strah pred enostranskimi vojaškimi posegi ZDA v Latinski Ameriki, posebej po nedavni operaciji v Venezueli. Poleg Kolumbije je omenil tudi Mehiko.

Ameriški predsednik Donald Trump je kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zagrozil z možno vojaško intervencijo v Kolumbiji, podobno tisti v Venezueli. Trump je tudi ponovil obtožbe, da je Petro povezan z narkokarteli.

Kolumbijska vlada je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli na 2.219 kilometrov dolgo mejo s sosednjo državo napotila 30.000 vojakov. Odločitev za mobilizacijo dodatnih kopenskih, zračnih in pomorskih sil je sprejel predsednik Gustavo Petro, potem ko so ameriške sile v Caracasu prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah kolumbijskega obrambnega ministra Pedra Sáncheza Suáreza je glavni cilj operacije zagotavljanje varnosti in preprečevanje morebitnih kršitev ozemlja. Posebna pozornost je namenjena regiji Catatumbo na severu departmaja Santander, kjer bo nameščenih 11.000 vojakov. Gre za območje z visoko stopnjo tveganja zaradi prisotnosti oboroženih tolp, kot je El Tren de Aragua, in neformalnih migracijskih poti. Poleg vojaške okrepitve je Kolumbija aktivirala tudi mehanizme humanitarne pomoči in vzpostavila pet enot za krizno upravljanje v mestu Cúcuta, saj se pripravlja na morebiten nov val beguncev, ki bi lahko sledil destabilizaciji v sosednji državi. Zaradi ameriškega posega je Kolumbija kot trenutna članica Varnostnega sveta ZN zahtevala nujno sejo tega organa.

Po uspešnem vojaškem posredovanju v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump opozoril Mehiko in Kolumbijo, da bi ju lahko doletela podobna usoda.

Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen in razumen" prenos oblasti, in izključil volitve, dokler se ne vzpostavijo zakon, red in ekonomska disciplina. Poleg tega je Trump obtožil kolumbijskega predsednika Gustava Petro vpletenosti v trgovino z drogami in ni izključil operacije proti njemu, podobne tisti v Venezueli. Po poročanju New York Posta naj bi Trump za napad na Venezuelo odločil zaradi plesov Nicolasa Madura.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro obsodil nedavno vojaško invazijo Združenih držav Amerike na Venezuelo, pri čemer je krog sodelavcev ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za »klan pedofilov«. Po navedbah kolumbijskega voditelja gre za neposreden napad na demokracijo v regiji, ki ogroža preživetje latinskoameriških narodov. Napad, v katerem so ameriške sile ubile več kot 100 civilistov ter zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, je sprožil obsežne mednarodne kritike in humanitarno zaskrbljenost. Analitiki in aktivisti, med njimi Raúl Zibechi, opozarjajo, da ameriški napovedani nadzor nad črpanjem in prodajo venezuelske nafte potrjuje kolonialne ambicije Washingtona. Medtem ko Trumpova administracija dejanja opravičuje z vzpostavljanjem reda, Petro poudarja, da gre za uničevanje suverenosti sosednje države. Napetosti med Bogoto in Washingtonom so se po tem dogodku močno zaostrile, saj Kolumbija sosednjo invazijo dojema kot neposredno grožnjo lastni stabilnosti in politični neodvisnosti.

Po aretaciji Nicolása Madura so se v južni Floridi začela praznovanja med Venezuelci. Somaliland je podprl ameriško operacijo v Venezueli in Madurovo aretacijo. V ameriški vojaški operaciji, ki je ciljala na Madura, naj bi bilo ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Madura so zaprli v zloglasni Metropolitan Detention Center v Brooklynu.

Po aretaciji avtoritarnega voditelja Nicolása Madura se Venezuela nahaja na prelomnici. Država se sooča z vprašanjem, ali ji bo uspel demokratični prehod ali pa bo zdrsnila v kaos.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores v New Yorku zaradi obtožb o mednarodni trgovini z drogami, je venezuelsko prebivalstvo po poročanju očividcev v šoku. Kitajska je uradno zahtevala, da ZDA izpustijo Madura.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v javni izjavi ostro napadel novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa in ga uvrstil v tako imenovani klan pedofilov. Petro je v svojem nagovoru zatrdil, da omenjena skupina načrtno spodkopava temelje demokracije, kar je sprožilo precejšnje začudenje v mednarodni diplomaciji. Njegove izjave so bile usmerjene neposredno proti Trumpu, pri čemer kolumbijski voditelj ni ponudil konkretnih dokazov za svoje obtožbe. Takšna retorika pomeni močno zaostritev odnosov med Bogoto in Washingtonom, ki sta tradicionalno tesna zaveznika na področju boja proti trgovini z drogami in zagotavljanja regionalne varnosti. Izjava odraža globoko ideološko razhajanje med levico, ki jo predstavlja Petro, in desnim populizmom Trumpove administracije. Diplomatski krogi zdaj pozorno spremljajo morebitne odzive iz Bele hiše, saj bi takšne obtožbe lahko trajno škodovale sodelovanju med državama.

Po poročanju medijev je predsednik Trump izjavil, da bi lahko venezuelska naftna industrija s podporo ZDA zaslužila veliko denarja. Uprava naj bi ameriškim naftnim podjetjem, ki pričakujejo odškodnino za zaseženo premoženje v Venezueli, ponudila podporo pod pogojem, da ponovno investirajo v državo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti drugim latinskoameriškim voditeljem. Trump je na novinarski konferenci neposredno zagrozil predsednikom Kolumbije, Mehike in Kube. Kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru je očital vpletenost v proizvodnjo kokaina, ki se prinaša v Združene države Amerike, in ga pozval, naj bo izjemno previden glede svojih prihodnjih dejanj. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na grožnje odzval z izjavo, da ga morebitne posledice tesnih vezi z Madurom ali ameriško posredovanje ne skrbijo. Trump je v svojih nastopih prav tako izpostavil Mehiko, kjer je predsednici Claudii Sheinbaum očital pomanjkanje nadzora nad narko karteli, ki po njegovih besedah upravljajo z državo. Ostra retorika Washingtona nakazuje na korenito spremembo ameriške zunanje politike v regiji po nasilni odstranitvi venezuelskega vodstva.

Po aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump izjavil, da ZDA dejansko upravljajo Venezuelo. Zavrnil ni niti možnosti vojaške operacije v Kolumbiji, katerega predsednika je obtožil proizvodnje in prodaje kokaina. Poudaril je tudi, da ima Grenlandija posebno mesto v njegovi zunanji politiki.

Združene države Amerike so v okviru vojaške operacije z imenom 'Absolute Resolve' ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek predstavlja eno najpomembnejših ameriških intervencij v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih in je takoj sprožil mešane odzive v regiji. Medtem ko so nekatere države in opozicijske skupine novico sprejele z navdušenjem, so drugi voditelji dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in nadaljevanje dolge zgodovine ameriškega vmešavanja v notranje zadeve latinskoameriških narodov. Operacija sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura predhodno obtožile vodenja narkokartela 'Cartel de los Soles' in podpore terorizmu. Analitiki opozarjajo, da bo ujetje Madura korenito spremenilo politično podobo regije in odnos do Združenih držav Amerike. Dogodek je bil izveden kot nenaden napad, ki je presenetil mednarodno javnost in povzročil globoko polarizacijo med latinskoameriškimi vladami glede legitimnosti takšnega posredovanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so elitne enote ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, zaostril retoriko do preostalih držav v regiji. Trump je v soboto odkrito zagrozil s morebitnimi intervencijami v Kolumbiji, na Kubi in v Mehiki, kar je sprožilo ostre odzive latinskoameriških voditeljev. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro in kubanske oblasti so se odzvali na grožnje, ki sledijo ameriški napovedi o začasnem upravljanju Venezuele do vzpostavitve nove oblasti. Znotraj Združenih držav Amerike so se na predsednikove poteze kritično odzvali v hispanskem kongresnem odboru (CHC). Vodstvo odbora je opozorilo, da je Trump z napadom na Venezuelo nezakonito uporabil vojna pooblastila, ter poudarilo, da bodo njegovi načrti v Južni Ameriki dolgoročno škodovali interesom ZDA. Kljub kritikam Bela hiša vztraja pri ostri liniji proti državam, ki jih obtožujejo sodelovanja pri narkoterorizmu in destabilizaciji regije.

V ZDA so potekali protesti proti intervenciji Trumpove vlade v Venezueli. Venezuelska vlada je sporočila, da so ameriški napadi poškodovali letalsko bazo in skladišče zdravil. Nicolás Maduro je prispel v New York pod močnim spremstvom agentov DEA, ameriško pravosodje pa ga obtožuje vodenja skorumpirane vlade in narkoterorizma.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, uputil ostre grožnje kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Trump je Petra javno pozval, naj bo previden, pri čemer ga je obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja na ameriški trg. Napetosti v regiji so se dodatno stopnjevale, ko je ameriški državni sekretar opozoril tudi kubansko vlado, da bi morala biti zaradi trenutnih dogodkov zaskrbljena, kar nakazuje na širšo diplomatsko in vojaško ofenzivo ZDA v Latinski Ameriki. Dogodki so povzročili globok razkol med ameriškimi državami. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na operacijo odzval z opozorilom o nevarnosti bombardiranj in zahteval nujno zasedanje Organizacije ameriških držav (OEA) ter Združenih narodov. Operacija zajetja Madura, ki je sledila dolgotrajnim obtožbam o trgovini z drogami in diktatorskem vladanju, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za spremembo režima v Venezueli, hkrati pa resno ogroža stabilnost sosednjih držav, ki so kritične do zunanje politike Washingtona.

Venezuelsko vrhovno sodišče je odredilo, da Delcy Rodríguez prevzame položaj začasne predsednice po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil. Rodríguezova je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene. Mehiško veleposlaništvo je pozvalo svoje državljane, naj se izogibajo potovanjem v Venezuelo, kolumbijski predsednik Petro pa je okrepil mejo s Venezuelo po opozorilu Donalda Trumpa.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu razkril nove podrobnosti o operaciji zajetja venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Trump je pojasnil, da so ameriške sile Madura zajele v predsedniški palači v Caracasu, kjer je bil pod močnim varovanjem. Po besedah ameriškega predsednika bi se operacija lahko končala s smrtnim izidom, če bi Maduro ob zajetju nudil odpor, vendar so ga uspešno pridržali in odpeljali iz države. Ob potrditvi uspešne izvedbe operacije je Trump javno posvaril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden, s čimer je nakazal na morebitne nadaljnje premike v regionalni politiki Latinske Amerike. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale od diplomatskih groženj do neposrednega vojaškega posredovanja sil Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju. Maduro je bil po poročilih prepeljan v New York, kjer ga čakajo nadaljnji postopki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru sporočil, naj bo po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura previden. Trump je Petra obtožil vpletenosti v proizvodnjo prepovedanih drog in zatrdil, da ima kolumbijski predsednik laboratorije za kokain, ki ga nato pošilja v Združene države Amerike. Do teh izjav je prišlo kmalu po tem, ko so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar predstavlja dramatičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike. Bela hiša je potrdila, da nameravajo ZDA začasno upravljati Venezuelo, kar napoveduje popolno zamenjavo tamkajšnjega režima. Kljub drznim vojaškim akcijam pa kritiki in nekdanji svetovalci v Washingtonu opozarjajo, da Trumpova administracija nima pripravljenega jasnega izhodnega načrta za stabilizacijo države po odstranitvi Madura. Dogajanje v regiji sproža visoko stopnjo negotovosti, saj Trumpove grožnje sosednjim državam, kot je Kolumbija, nakazujejo možnost širitve regionalnega konflikta pod pretvezo boja proti narkokartelom.

Po strmoglavljenju Nicolása Madura v Venezueli so ga skupaj z ženo Cilio Flores aretirale ameriške sile. General Caine je podrobno opisal drzno operacijo zajetja. Maduro in Floresova sta pristala v New Yorku, kjer jima bo sojeno. Župan New Yorka je dejal, da je zajetje Madura "dejanje vojne". Venezuelci v izgnanstvu so zajetje pozdravili kot božansko pravico.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci izrekel ostra opozorila kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, v katerih mu je svetoval, naj bo izjemno previden, saj bi lahko bil naslednji po Nicolásu Maduru. Trump je Petra neposredno obtožil vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja v Združene države Amerike. Po Trumpovih besedah se bo Petro spopadal z resnimi težavami, če ne bo priznal odgovornosti za razmere v svoji državi. Napetosti med voditeljema so se dodatno zaostrile po tem, ko je Trump Kolumbijo označil za glavno proizvajalko prepovedanih substanc, ki ogrožajo ameriško varnost. Retorika ameriškega predsednika nakazuje na možnost strožjih ukrepov proti kolumbijski vladi, podobnih tistim, ki jih Washington izvaja proti Venezueli in Kubi. Trumpova administracija meni, da Petrova politika ni zadostna za zajezitev narkokartelov, kar vodi v destabilizacijo celotne regije.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da njegova opozorila kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru ostajajo v veljavi, kljub začetku vojaških operacij v sosednji Venezueli. Washington po besedah ameriškega predsednika ne namerava odstopiti od svojih stališč, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji. Trump je v izjavi za medije poudaril, da so prejšnja opozorila, povezana predvsem z vprašanji varnosti in nadzora meja, še vedno aktualna in da Bela hiša pozorno spremlja ravnanje Bogote. Napetosti med državama so se stopnjevale hkrati z ameriškimi pritiski na Kubo in Venezuelo, kjer ZDA izvajajo vojaške dejavnosti. Trumpova administracija Kolumbiji očita nezadostno sodelovanje pri zatiranju kriminalnih dejavnosti, kar bi lahko vodilo v nadaljnje zaostrovanje sankcij ali diplomatsko izolacijo. Odločenost ZDA, da vztrajajo pri svojih opozorilih tudi sredi aktivnih vojaških operacij v soseščini, kaže na širšo strategijo spreminjanja političnega ravnovesja v Latinski Ameriki.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil dvom o sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za vodenje države, rekoč, da nima podpore. Poleg tega je Trump dejal, da bi se moral kolumbijski predsednik Gustavo Petro "paziti", po zajetju Nicolása Madura.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je vložilo uradno obtožnico proti Nicolásu Maduru, ki so ga ameriški tožilci označili za nekdanjega predsednika Venezuele. Obtožnica, ki jo je obravnavalo sodišče v New Yorku, Madura in njegovo soprogo bremeni konspiracije za mamilarski terorizem, uvoza velikih količin kokaina v ZDA ter nezakonite posesti težkega orožja in mitraljezov. Po poročanju ameriških medijev naj bi Madura v soboto prepeljali v New York, kjer bo po prihodu nameščen v zvezni zapor v Brooklynu. Tožilci trdijo, da je Maduro sodeloval s kolumbijsko gverilsko skupino FARC pri organizaciji trgovine z drogami, kar je služilo kot sredstvo za destabilizacijo regije in financiranje njegovega režima. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da so obtožbe rezultat dolgotrajne preiskave dejavnosti v južnem okrožju New Yorka. Primer predstavlja stopnjevanje diplomatskega in pravnega pritiska na venezuelsko politično vodstvo, ki ga Washington ne priznava več kot legitimno oblast.

Vrhovne sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaško operacijo na ozemlju Venezuele, v kateri so napadle strateške cilje in zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Akcija je sprožila takojšen val obsodb s strani mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske in voditeljev latinskoameriških držav. Kitajsko zunanje ministrstvo je operacijo označilo za grobo kršitev mednarodnega prava in hegemonistično dejanje, ki neposredno ogroža mir in varnost v Latinski Ameriki ter na Karibih. Po poročanju Pekinga gre za flagrantno uporabo sile proti suvereni državi. Na dogajanje so se odzvali tudi regionalni voditelji. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napad obsodil kot agresijo na suverenost Venezuele in celotne regije ter napovedal načrt ukrepov na meji. Medtem ko so latinskoameriški voditelji izrazili globoko zaskrbljenost nad destabilizacijo, je venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello državljane pozval k miru in zaupanju v domače oborožene sile. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale vse od konca leta 2025.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci izjavil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga odstranile iz države. Trump je zatrdil, da je operacijo spremljal v živo, ter jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Medtem ko uradni Caracas dogodkov še ni podrobneje komentiral, so viri blizu venezuelskega vrha potrdili, da se podpredsednica Delcy Rodríguez trenutno nahaja v Ruski federaciji, njen brat Jorge Rodríguez pa ostaja v prestolnici. Trump je med tiskovno konferenco ostro zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Obtožil ga je vodenja laboratorijev za proizvodnjo prepovedanih drog, ki se stekajo na ameriški trg, in mu dejal, naj "pazi na svojo zadnjo plat". Ta zaostritev retorike in neposredna vojaška akcija proti Maduru pomenita vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale preko gospodarskih sankcij in tajnih operacij obveščevalnih služb.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z aretacijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Trump je v soboto javno objavil posnetke aretiranega Madura, ki so ga ameriške sile že prepeljale iz države z namenom sodnega procesa v Združenih državah Amerike. Po navedbah ameriškega predsednika je bila operacija odziv na Madurovo vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in proizvodnjo kokaina. Dogodek je povzročil takojšnje diplomatsko zaostritev v regiji. Trump je neposredno zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, naj bo previden, pri čemer ga je obtožil upravljanja tovarn za proizvodnjo prepovedanih substanc. Medtem ko Washington aretacijo prikazuje kot uspeh v boju proti narkoterorizmu, nekateri viri namigujejo na možnost notranje izdaje znotraj venezuelskih oboroženih sil, kar je omogočilo hiter zajetje voditelja. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih dejavnosti agencije CIA na venezuelskem ozemlju.

Ameriške vojaške sile so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo buren odziv uradnega Caracasa. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je nemudoma zahtevala njegovo izpustitev in v javnem nagovoru poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik te južnoameriške države. Pridržanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale zaradi obtožb o nedemokratičnih procesih in vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Dogodek je povzročil politično negotovost v regiji, saj venezuelska vlada dejanje označuje za kršitev suverenosti in delo imperialističnih sil. Pridržanje se je zgodilo po obdobju povečane prisotnosti ameriške vojske v Karibskem morju, na kar je Maduro opozarjal že v preteklih tednih. Podpredsednica Rodríguezova je pozvala mednarodno skupnost k posredovanju, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje s pravnimi postopki proti voditelju države.

Ameriški predsednik Donald Trump je na sobotni tiskovni konferenci na Floridi ostro napadel kolumbijskega kolega Gustava Petra in ga opozoril, naj bo izjemno previden. Trump je Petra neposredno obtožil, da osebno sodeluje pri proizvodnji kokaina in da kolumbijske oblasti aktivno spodbujajo tihotapljenje prepovedanih drog v Združene države Amerike. Po Trumpovih besedah v Kolumbiji delujejo tovarne pod predsednikovim nadzorom, ki oskrbujejo ameriški trg. Besedni napad predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med voditeljema, ki segajo v preteklo leto. Trump je v svojih izjavah uporabil vulgarno izrazoslovje, ko je dejal, da mora Petro "paziti na svojo rit", s čimer je nakazal možnost ostrejših ukrepov proti južnoameriški državi. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose, ki so se poslabšali že po predhodni prekinitvi ameriške finančne pomoči Kolumbiji. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se na zadnje osebne diskvalifikacije še ni uradno odzval, je pa v preteklosti že pozival k mednarodnemu pregonu Trumpa zaradi vojaških operacij proti tihotapskim ladjam v Karibskem morju. Stopnjevanje retorike med Washingtonom in Bogoto resno ogroža regionalno sodelovanje pri boju proti narkokartelom.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki je bila izvedena v sodelovanju z ameriškimi organi pregona, se je končala s prevozom zakoncev Maduro iz Venezuele v neznano lokacijo pod ameriškim nadzorom. Trump je dogodek označil za enega najbolj učinkovitih prikazov ameriške vojaške moči v moderni zgodovini, podrobnosti o operaciji pa bo javnosti predstavil na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu. Podpredsednik JD Vance je akcijo pohvalil kot dokaz, da predsednik Trump uresničuje svoje napovedi, medtem ko je Trump po izvedbi operacije že poslal opozorilo kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Glede mednarodnih odzivov je Trump poudaril, da o Maduru ni razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta govorila v začetku tedna. Operacija pomeni vrhunec napetosti med državama, ki so se stopnjevale zadnje mesece, ko so ZDA krepile vojaško prisotnost v Karibih in uvajale sankcije proti venezuelskemu vrhu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah poudaril, da bi se usoda strmoglavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura lahko pripetila kateremu koli svetovnemu voditelju. Trump je razkril, da je z Madurom govoril teden dni pred njegovim padcem in ga neuspešno pozval k prostovoljni predaji. Hkrati je venezuelski vojski zagrozil s posledicami, če bi se upirala spremembam v državi, medtem ko je za opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado dejal, da težko prevzame vodenje države zaradi domnevnega pomanjkanja notranje podpore. Zaradi dogodkov v Venezueli je Trump usmeril grožnje tudi proti sosednji Kolumbiji. Predsednika Gustava Petra je pozval k previdnosti in mu zagrozil s posledicami, kar stopnjuje napetosti v regiji po Madurovem izginotju oziroma ugrabitvi. Trumpova administracija tako stopnjuje pritisk na levičarske vlade v Latinski Ameriki, pri čemer uporablja oster retorični slog in neposredne grožnje zunanjepolitičnim nasprotnikom, kar odraža širšo strategijo njegove vrnitve na mednarodno prizorišče.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da so ameriške sile v soboto, 3. januarja 2026, uspešno izvedle operacijo, v kateri so prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je na nujni tiskovni konferenci razkril, da so ZDA med operacijo v prestolnici Caracas prekinile dobavo električne energije, kar je po njegovih besedah omogočilo hitro in učinkovito prijetje v popolni temi. Predsednik je poudaril, da so bile razmere med akcijo izjemno nevarne, vendar so ameriške enote cilje dosegle brez večjih zapletov. Ob potrditvi prijetja je Trump neposredno nagovoril tudi kolumbijskega predsednika Gustava Petra. Obtožil ga je vpletenosti v proizvodnjo in trgovino s kokainom ter mu svetoval, naj bo po Madurovem padcu previden. Trump je še dodal, da so ZDA locirale ključne sodelavce režima in da je podpredsednica Delcy Rodríguez izrazila pripravljenost na sodelovanje z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih sprevrgle v neposredne vojaške spopade.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump svetoval Gustavu Petru, naj bo previden. Trump je Petra opozoril, naj »pazi na svojo rit«.

Združene države Amerike so uradno razglasile, da je nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro v priporu in bo kazensko preganjan na ameriških tleh. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva bo Maduro proces spremljal pred zveznim sodiščem, kjer se bo spopadal z dolgoletnimi obtožbami, povezanimi z mednarodno trgovino z drogami in narkoterorizmom. Aretacija, ki je bila izvedena v okviru vojaške operacije, je takoj sprožila globoko diplomatsko krizo med državama ter odprla številna vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti. Ameriška generalna tožilka je potrdila lokacijo sodišča in poudarila, da bo Maduro odgovarjal za svoja dejanja pred ameriškim pravosodjem. Postopek proti njemu so ameriški organi pripravljali več let, stopnjevanje pritiska pa se je odrazil v nedavnem zvišanju nagrade za informacije, ki bi privedle do njegovega zajetja. Trenutno stanje v Venezueli ostaja napeto, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje podrobnejša pojasnila o okoliščinah samega pridržanja in prihodnjih pravnih korakih.

Po zajetju Madura je ameriški predsednik Trump napovedal, da bo ameriško zavezništvo z Venezuelo zagotovilo, da bodo Venezuelci bogati, neodvisni in varni. Poudaril je, da je aretacija Madura opozorilo drugim državam in dokaz o prevladi ZDA na zahodni polobli. Trump je izrazil dvome o sposobnosti Marie Corine Machado za vodenje Venezuele in opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petroja, naj bo previden.

Donald Trump je izjavil, da bodo ameriška naftna podjetja vložila milijarde dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, saj želi ZDA izkoristiti "ogromno" naftno bogastvo Venezuele. Izvoz venezuelske nafte je bil ohromljen zaradi političnih nemirov in blokade tankerjev, ki jo je napovedal Trump. Trumpova administracija je tudi nakazala, da bi lahko sledile podobne akcije v drugih državah.

Varnostni svet ZN bo izredno zasedal zaradi razmer v Venezueli po vojaškem posredovanju ZDA. Brazilski predsednik Lula je obsodil ameriški napad kot spomin na 'najhujše trenutke vmešavanja v Latinski Ameriki'. Francoski predsednik Macron je izjavil, da se je venezuelski narod osvobodil diktature Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je zanikala, da bi prevzela predsedniški položaj in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik.

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je v New Yorku vložilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, vključno z narkoterorizmom, zaroto za uvoz kokaina na ozemlje Združenih držav Amerike ter nezakonito posedovanje strojnega orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pamela Bondi je ob tem poudarila, da se bo Maduro soočil s polno močjo ameriškega pravosodja na ameriških tleh. Postopek predstavlja stopnjevanje pritiska na venezuelski vrh, saj ameriški tožilci trdijo, da je Madurova administracija neposredno vpletena v mednarodno trgovino z drogami. Ta pravna poteza sledi dolgotrajnim preiskavam domnevnih povezav med venezuelsko vlado in narkokarteli, kar naj bi služilo financiranju režima in destabilizaciji regije. Odločitev za pregon predsednika tuje države na zveznem sodišču v New Yorku je v mednarodni politiki redek in izjemno oster ukrep, ki bo dodatno zaostril že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom.

Ameriška vojska je v obsežni operaciji domnevno zajela venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, medtem ko prestolnica Caracas ostaja pod zračnimi napadi in v izrednih razmerah. Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil Maduro ujet v okviru ameriške operacije, kar predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti in nedavnih vojaških spopadov med državama. Razmere v državi so kritične, saj so oblasti v Caracasu razglasile izredno stanje, neodvisne potrditve o Madurovi usodi pa za zdaj še ni. Zaradi stopnjevanja konfliktov je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal takojšnjo namestitev vojaških enot na meji z Venezuelo. Petro, ki je bil doslej eden redkih zagovornikov Madura, je zračne napade Združenih držav Amerike označil za agresijo na suverenost Latinske Amerike in opozoril na grozečo humanitarno krizo. Kolumbija, ki trenutno zaseda mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN, je zahtevala nujno sejo Organizacije ameriških držav in Združenih narodov, da bi obravnavali mednarodno zakonitost ameriškega posredovanja. Operacija je korenito spremenila geopolitično ravnovesje v regiji in Venezuelo pahnila v najhujšo krizo v zadnjih desetletjih.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal znatno okrepitev varnostnih ukrepov na meji z Venezuelo, da bi se država pripravila na morebiten množičen prihod beguncev. Odločitev sledi nedavnim vojaškim dejavnostim Združenih držav Amerike, ki so izvedle napade na Caracas in druga venezuelska mesta. Kolumbijske oblasti so se za ta korak odločile preventivno, saj pričakujejo povečan pritisk na obmejna območja zaradi destabilizacije razmer v sosednji državi. Kljub napovedim o povečani pripravljenosti je bila situacija na mejnih prehodih v mestu Cúcuta ob njihovem odprtju povsem mirna. Novinarji na terenu so poročali o običajnem pretoku ljudi brez znakov večjih motenj ali nenadnih migracijskih valov. Kolumbijska vlada sicer pozorno spremlja razmere v Caracasu, saj bi stopnjevanje napetosti lahko povzročilo humanitarno krizo v celotni regiji. Predsednik Petro je poudaril, da je prednostna naloga zagotavljanje varnosti in ustrezna oskrba ljudi, ki bi se morda odločili za beg iz Venezuele.

Zajem Nicolása Madura s strani ZDA je sprožil različne odzive v Latinski Ameriki, od obsodb do navdušenja. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in opozoril na nevaren precedens. Sočasno so se odzvali tudi kongresni voditelji v južni Kaliforniji.

Vojaške sile Združenih držav Amerike so izvedle operacijo v Venezueli, v kateri so prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Akcija, ki so jo spremljali letalski napadi in eksplozije v prestolnici Caracas, je sprožila ostre odzive venezuelskih oblasti. Te so napade obsodile in od Washingtona zahtevale dokaze o zdravstvenem stanju pridržanega voditelja. Medtem so ameriške oblasti objavile prvo fotografijo Madura po zajetju, na kateri je upodobljen v športnih oblačilih in s prevezo čez oči. Dogodki so sledili večtedenskim stopnjevanim napetostim med državama, ko je Maduro v preteklih dneh opozarjal na odločilno obdobje za obstoj republike in kopičenje ameriških sil v Karibskem morju. Medtem ko venezuelska vlada dejanja ZDA označuje za agresijo in kršitev suverenosti, so se v tujini, med drugim v čilskem Santiagu, na ulicah zbrali nasprotniki Madurovega režima, ki so novico o njegovem prijetju proslavili. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj se krepijo pozivi k mednarodnemu nadzoru nad položajem.

Donald Trump je objavil prvo fotografijo Nicolasa Madura po aretaciji, ki naj bi prikazovala Madura na ameriški ladji USS Iwo Jima. Rusija je medtem zahtevala izpustitev Madura. Trump je tudi zatrdil, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen politični prenos.