Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je ostro odzval na navedbe predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki ga je brez predloženih dokazov obtožil vpletenosti v trgovino z mamili. Petro je v javni izjavi poudaril, da se njegovo ime ne pojavlja v nobenih sodnih spisih ali preiskavah, povezanih z narkotiki, ter Trumpa pozval, naj nemudoma preneha s klevetanjem. Napetosti med voditeljema so se stopnjevale po nedavnih agresivnih potezah ameriške administracije v regiji, vključno z vojaško operacijo v sosednji Venezueli. Trumpove obtožbe na račun kolumbijskega predsednika sledijo širši zunanjepolitični doktrini, s katero želi Bela hiša vzpostaviti strožji nadzor nad Latinsko Ameriko in pritisniti na vlade, ki niso v skladu z interesi Washingtona. Petro vztraja pri zaščiti svoje osebne integritete in suverenosti Kolumbije v luči ameriških groženj.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v noči na soboto, 3. januarja, v Caracasu zajeta v obsežni vojaški operaciji ameriških specialnih enot z nazivom »Absolute Resolve«. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je šlo za »briljantno operacijo«, po kateri so Madura že prepeljali v zvezni pripor v New Yorku. Tam se bo spopadal z obtožbami za narkoterorizem in trgovino s kokainom, potem ko naj bi predhodno zavrnil ponudbo za izgnanstvo v Turčijo. Operacija je imela hude posledice, saj je po poročanju tujih medijev zahtevala najmanj 40 žrtev, med njimi so bili tudi civilisti. Kubanske oblasti so potrdile, da je bilo v spopadih ubitih 32 njihovih državljanov. Po zajetju Madura je Trump svoje obtožbe usmeril še proti Kolumbiji, kjer je tamkajšnjega predsednika Gustava Petra označil za narkotrafikanta, kar je povzročilo oster diplomatski odziv Bogote. Medtem ko v izgnanstvu živeči Venezuelci dogodke spremljajo z mešanico veselja in strahu, se regija pripravlja na obdobje nestabilnosti pod neposrednim ameriškim upravljanjem Venezuele.

Nekdanji oziroma ponovno izvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da so ZDA prevzele nadzor nad Venezuelo, potem ko so ameriške elitne sile v sobotni operaciji zajele odstavljenega predsednika Nicolása Madura. Maduro je bil prepeljan v New York, kjer se bo v ponedeljek na zveznem sodišču v Brooklynu spopadel z obtožbami za narkoterorizem in tihotapljenje kokaina. Trump je v izjavah na krovu letala Air Force One poudaril, da so ZDA trenutno "na čelu" države, in opozoril, da bi lahko sledili novi vojaški napadi, če se nova prehodna oblast ne bo podredila ameriškim zahtevam glede odpiranja naftne industrije in zatiranja kriminala. Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez, ki jo je po zajetju Madura imenoval vrhovni sodni svet, je medtem pozvala k vzpostavitvi uravnoteženih in spoštljivih odnosov z Washingtonom. Kljub njenim prizadevanjem za politično neodvisnost je Trumpove izjave mogoče razumeti kot neposreden pritisk na novo vodstvo. Ameriški predsednik je ob tem izrazil grožnje tudi drugim državam v regiji, zlasti Kubi in Kolumbiji. Za Kubo je dejal, da je zaradi izgube venezuelske nafte tik pred propadom, kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru pa je zagrozil s podobno vojaško misijo, če država ne bo spremenila svoje politike. Operacija v Caracasu je po poročilih zahtevala številne žrtve, predvsem med kubanskimi varnostnimi silami, ki so varovale Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil močno stopnjeval pritiske na druge države v regiji in širše. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnega človeka" in napovedal, da na položaju ne bo ostal dolgo. Poleg Kolumbije je Trump neposredne grožnje naslovil tudi na Mehiko, Kubo in Iran, pri čemer je opozoril na možnost nadaljnjih vojaških posredovanj in povračilnih ukrepov, če te države ne bodo sodelovale z Washingtonom. Poseben ultimat je postavil podpredsednici Venezuele Delcy Rodríguez, ki ji je zagrozil s težjimi posledicami, kot so doletele Madura, v kolikor se ne bo podredila ameriškim zahtevam. Napetosti v Latinski Ameriki so narasle po ameriški vojaški operaciji, v kateri so Madura in njegovo soprogo prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima. Trumpova administracija je ob tem napovedala začasno upravljanje Venezuele, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti, zlasti Rusije, ki zahteva izpustitev odstavljenega voditelja.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Kolumbiji, potem ko je predsednika Gustava Petra označil za "bolnega človeka" in mu zagrozil z neposredno vojaško akcijo. Trump je med pogovorom z novinarji na krovu predsedniškega letala Air Force One kolumbijskega voditelja obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovo prodajo na trg Združenih držav Amerike. Po Trumpovih besedah Petro uživa v trgovini z drogami, vendar je predsednik dodal, da se to ne bo več dolgo nadaljevalo. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na obtožbe že odzval in jih odločno zavrnil kot klevetanje. Poudaril je, da njegovo ime ni omenjeno v nobenih sodnih spisih ali preiskavah, povezanih s trgovino z drogami, ter od Washingtona zahteval prenehanje širjenja neresnic brez dokazov. Napetosti med državama so dosegle vrhunec po nedavnih ameriških vojaških operacijah v regiji, ki so vključevale tudi zajetje venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je v Bogoti sprožilo preplah glede kršenja suverenosti latinskoameriških držav.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je ostro odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal možnost vojaškega posredovanja v Kolumbiji po vzoru nedavne operacije v Venezueli. Trump je Petra obtožil vpletenosti v trgovino z mamili in ga označil za osebo, ki uživa v proizvodnji kokaina. Petro je te obtožbe zavrnil kot klevetanje in poudaril, da njegova vlada dosega vidne rezultate v boju proti narkokartelom, hkrati pa je kolumbijsko vojsko in prebivalstvo pozval k obrambi suverenosti države. Napetosti med državama so se stopnjevale po Trumpovih izjavah, da so Združene države Amerike prevzele popoln nadzor nad Caracasom in da bi podoben scenarij v Kolumbiji "zvenel dobro". Ameriški predsednik je kritiziral tudi Mehiko, češ da je pod popolnim nadzorom kartelov. Petro je v odzivu poudaril, da so tovrstne grožnje nedopustne in da Kolumbija ne bo klonila pod pritiski Washingtona, ki poskuša z zunanjepolitičnimi pritiski vplivati na stabilnost v regiji Latinske Amerike.

Mehika, Kolumbija in Kuba so ostro obsodile vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki so jo označile za grobo kršitev suverenosti in neokolonialistični napad. Posebni vrh Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) je služil kot platforma za skupno obsodbo ameriških dejanj, medtem ko je Venezuela ob podpori Kube in Nikaragve zahtevala nujno obravnavo pred Varnostnim svetom Združenih narodov. Napetosti so dosegle vrhunec po ameriškem vojaškem vdoru v Caracas, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, kar je povzročilo destabilizacijo celotne regije. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem izdal opozorila trem latinskoameriškim državam, s čimer je še dodatno zaostril diplomatske odnose. Države članice CELAC so v skupni izjavi poudarile, da gre za kršitev mednarodnega prava in imperialistično agresijo, ki ogroža mir v Latinski Ameriki. Kolumbija je zaradi dogajanja že pred časom okrepila vojaško prisotnost na meji, saj se regija sooča z nepredvidljivimi posledicami aretacije venezuelskega voditelja in neposredne tuje vojaške prisotnosti na celini.

Ameriški predsednik Donald Trump je med pogovorom z novinarji na krovu letala Air Force One močno zaostril svojo zunanjo politiko do Latinske Amerike. Trump je neposredno zagrozil kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, da ne bo več dolgo dopuščal pošiljanja prepovedanih substanc v Združene države Amerike, pri čemer ni izključil možnosti vojaškega posredovanja. Predsednik je poudaril, da bodo morale ZDA v bližnji prihodnosti »nekaj storiti« tudi glede meksikańskich narkokartelov, kar nakazuje na potencialno razširitev ameriških vojaških operacij v regiji. Poleg Kolumbije in Mehike je Trump v svoji retoriki omenil tudi Kubo in presenetljivo znova izpostavil Grenlandijo, s čimer oživlja svoje ambicije po širitvi ameriškega vpliva ali ozemlja. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko se Washington pod njegovo taktirko spopada s problematiko ilegalnih drog in nadzora nad južno mejo. Gre za pomemben premik od diplomatskih pritiskov k neposrednim grožnjam s silo, kar povzroča nemir v celotni regiji.

Po vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer so ZDA zajele predsednika Madura z ženo, je Trump zaostroval retoriko. Grozil je Kolumbiji, ki naj bi jo vodil "bolan človek", ponovno izrazil željo po priključitvi Grenlandije in označil Kubo za "velik problem". Roger Waters je ameriško posredovanje v Venezueli označil za divje dejanje agresije.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Caracasu zajele in v New York prepeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, izjavil, da so Združene države Amerike zdaj v celoti prevzele nadzor nad to južnoameriško državo. Trump je v izjavah ob povratku v Belo hišo poudaril, da bo od venezuelskih oblasti zahteval »popoln dostop« do države, vključno z naftno industrijo in infrastrukturo, kar naj bi omogočilo obnovo države pod ameriškim vodstvom. Ob tem je zagrozil z novimi vojaškimi napadi, če lokalne oblasti ne bodo v celoti upoštevale ameriških zahtev. Napetosti so se razširile tudi na sosednjo Kolumbijo, saj je Trump kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za narkotrafikanta in namignil na možnost vojaškega posredovanja v državi, ki jo po njegovih besedah »slabo upravljajo«. Medtem ko Washington pripravlja načrte za prihodnost Venezuele, ki vključujejo ustrahovanje, amnestije ali izgon preostalih voditeljev prejšnjega režima, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez ubrala spravljivejši ton. Pozvala je h kooperaciji in dialogu, Trump pa je razkril, da je bil njegov pogoj za kakršne koli pogovore z njo brezpredmeten dostop do vseh ključnih državnih virov.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike proti Venezueli, v kateri so ameriške sile izvedle letalske napade na prestolnico Caracas. Petro je v izjavi za javnost poudaril, da so Združene države Amerike prva država v človeški zgodovini, ki je bombardirala prestolnico v Južni Ameriki, kar je označil za nevaren precedens in grozljiv madež, ki bo ostal v spominu prihodnjih generacij na celini. Predsednik Petro je dejanja Washingtona primerjal z zgodovinskimi diktatorji in sodobnimi konflikti, pri čemer je izjavil, da česa podobnega niso storili niti Adolf Hitler, Francisco Franco, Antonio de Oliveira Salazar ali Benjamin Netanjahu. Po njegovih besedah gre za neposreden napad na suverenost latinskoameriških narodov, kar povzroča globoko ogorčenje v regiji in destabilizira politične odnose v tem delu sveta.

Po ameriškem zajetju Madura so se pojavili dvomi o prihodnosti naftnih sporazumov tujih podjetij v Venezueli. Poudarjeno je, da so ZDA desetletja pritiskale na venezuelske voditelje glede nadzora nad njenim naftnim bogastvom. Zadovoljstvo Venezuelcev z odstranitvijo Madura naj ne bi trajalo dolgo. Trumpova izjava, da bodo ZDA "vladale" Venezueli, je sprožila vprašanja o prihodnosti države in odnosih ZDA z Latinsko Ameriko. V ZDA narašča nezadovoljstvo s Trumpovo potezo.

Ameriški predsednik Donald Trump je le dan po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške elitne enote zajele in v Združene države Amerike odpeljale predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti sosednji Kolumbiji. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnika" in na novinarsko vprašanje o morebitni vojaški operaciji v Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra ideja oziroma da mu to "zveni v redu". Predsednik Trump vztraja, da Venezuelo trenutno vodijo Združene države Amerike, medtem ko začasna voditeljica Venezuele Delcy Rodriguez poziva k sodelovanju in spoštljivemu odnosu. Kljub pripravljenosti Caracasa na sodelovanje je Trump Rodriguezovi zagrozil s plačilom "visoke cene", če ne bo upoštevala navodil Washingtona, ter poudaril, da izvedba volitev v Venezueli trenutno ni prednostna naloga. Poleg groženj Kolumbiji je Trump izrazil prepričanje, da bo kmalu padel tudi režim na Kubi, vendar tam zaenkrat ne predvideva neposrednega vojaškega posredovanja, saj naj bi država po njegovem mnenju "padla sama od sebe". Dogajanje predstavlja dramatično zaostritev razmer v Latinski Ameriki po sobotnem neposrednem ameriškem vojaškem posegu.

Ameriški predsednik Donald Trump je po uspešno izvedeni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta Force zajele predsednika Nicolása Madura, napovedal možnost podobnega posredovanja v Kolumbiji. Trump je v javnem nagovoru neposredno opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra in poudaril, da vojaška opcija v sosednji državi ostaja odprta. Po predsednikovih besedah je med operacijo v Caracasu prišlo do silovitega upora, v katerem je umrlo večje število varuhov režima, med katerimi naj bi bili tudi številni kubanski državljani, ki so varovali Madura pred aretacijo zaradi obtožb o narkoterorizmu. ZDA so po zajetju Madura, ki se trenutno nahaja v zveznem priporu v New Yorku, napovedale neposredno upravljanje z venezuelskimi državnimi viri, kar je takoj vplivalo na svetovne energetske trge. Cene surove nafte so se na azijskih borzah znižale za več kot odstotek, saj Washington načrtuje aktivacijo ogromnih venezuelskih naftnih rezerv, ki so bile prej pod embargom. Začasno vodenje države je po navodilih ameriške administracije prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, medtem ko ameriška podjetja že pričakujejo dostop do tamkajšnje infrastrukture.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo podal ostre izjave glede varnostne situacije v Latinski Ameriki, pri čemer je kolumbijskega predsednika Gustava Petra označil za "bolnega človeka" in napovedal, da bo moral glede delovanja mamilarskih kartelov v Mehiki ter stanja v Kolumbiji kmalu ukrepati. Trump je idejo o vojaški operaciji v Kolumbiji, ki se v javnosti omenja pod imenom "Operacija Kolumbija", označil za dobro zamisel. Po njegovih besedah Petro na položaju ne bo ostal dolgo, hkrati pa je nakazal, da Kolumbija pod trenutnim vodstvom ne bo več mogla pošiljati drog v Združene države Amerike. Izjave so sledile sobotnemu ameriškemu napadu v Venezueli, kar nakazuje na širšo spremembo ameriške zunanje politike do regije, ki vključuje možnost neposrednih vojaških intervencij. Trump je poudaril, da se bodo morali s sosednjo Mehiko prav tako resno spopasti zaradi prevlade kartelov. Napetosti med Washingtonom in Bogoto so se stopnjevale že dlje časa, predvsem zaradi nestrinjanja glede nadzora nad proizvodnjo prepovedanih substanc in osebnih sporov med obema voditeljema.

Po obsežni vojaški operaciji posebnih enot Združenih držav Amerike v Caracasu, v kateri so zajeli dosedanjega predsednika Nicolása Madura, je vodenje Venezuele prevzela Delcy Rodríguez. Vrhovno sodišče Venezuele je 56-letno dosedanjo podpredsednico imenovalo za začasno predsednico države. Maduro se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer se bo v ponedeljek prvič zagovarjal pred sodiščem. Obtožnica mu med drugim očita zaroto za narkoterorizem in uvoz kokaina v Združene države Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sprožil val groženj tudi proti drugim državam v regiji. Posebej je izpostavil Kolumbijo in njenega predsednika Gustava Petra, ki ga je obtožil vpletenosti v trgovino s kokainom in mu napovedal skorajšnji konec dejavnosti. Poleg napetosti v Južni Ameriki je Trump ponovno obudil svoje zahteve po nakupu Grenlandije, kar je sprožilo oster odziv danske vlade, ki je ZDA pozvala k prekinitvi tovrstnih groženj. Analitiki ocenjujejo, da so glavni motivi za ameriško posredovanje v Venezueli predvsem tamkajšnje bogate zaloge nafte.

Ameriške posebne enote so v obsežni vojaški operaciji, poimenovani 'Absolute Resolve', v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih medijev so se v venezuelski prestolnici v soboto, 3. januarja 2026, vrstile eksplozije, ko so ameriške sile izvedle zračne napade na strateške cilje in nato zajele predsedniški par. Maduro se je v ponedeljek že prvič pojavil pred sodiščem v New Yorku, kjer se spopada z obtožbami o trgovini z mamili. Njegovi pravni zastopniki trdijo, da mu pripada imuniteta kot voditelju suverene države, vendar pravni strokovnjaki ocenjujejo, da ta argument ne bo uspel, saj Združene države Amerike njegove oblasti ne priznavajo. Zajetje Madura je povzročilo val odzivov po celotni regiji in znotraj ZDA. Predsednik Donald Trump je kmalu po operaciji izdal ostra opozorila voditeljem Mehike, Kube in Kolumbije. Kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru je očital vpletenost v proizvodnjo kokaina in ga neposredno posvaril, naj bo previden. Medtem so se v številnih ameriških mestih, vključno s Chicagom in New Yorkom, odvili protesti proti vojaškemu posredovanju, ki so ga kritiki označili za kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. V Venezueli vlada negotovost, saj se država sooča s političnim vakuumom, medtem ko Trumpova administracija napoveduje začasno upravljanje države s strani ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno ostro napadel kolumbijskega predsednika Gustava Petra, ki ga je neposredno obtožil vpletenosti v proizvodnjo in prodajo kokaina v Združene države Amerike. Trump je Petra označil za "bolnega človeka" in napovedal, da njegovo delovanje ne bo trajalo več dolgo, s čimer je še dodatno zaostril že tako napete odnose med državama. Ameriški predsednik je v zadnjih mesecih večkrat zagrozil s povračilnimi ukrepi, vključno z možnostjo vojaškega posredovanja ali misij v Kolumbiji, če se razmere glede drog ne bodo spremenile. Poleg pritiskov na Kolumbijo je Trump izrazil pričakovanje o notranjem zlomu režima na Kubi, pri čemer je poudaril, da ZDA trenutno ne načrtujejo neposredne vojaške akcije proti otoku, saj meni, da bo država propadla sama od sebe. Trumpova administracija sicer nadaljuje z agresivno protinarkotično politiko v regiji, ki vključuje nadzor nad Mehiko in drugimi latinskoameriškimi državami. Diplomatski spori med Washingtonom in Bogoto so dosegli novo dno, saj Petro Trumpove obtožbe zavrača in jih označuje za poskus vmešavanja v notranje zadeve Kolumbije.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med poletom na letalu Air Force One podal ostre izjave glede razmer v Latinski Ameriki, pri čemer je namignil na morebitno vojaško posredovanje proti vladi v Kolumbiji. Trump je Kolumbijo označil za "zelo bolno" državo in dejal, da mu ideja o vojaški operaciji, usmerjeni proti tamkajšnji vladi, zveni dobro. Njegove izjave so povzročile precejšnje razburjenje v diplomatskih krogih, saj gre za neobičajno stopnjevanje retorike proti državi, ki je bila tradicionalno ključna zaveznica ZDA v regiji. Poleg Kolumbije je Trump omenil tudi Mehiko in Kubo, pri čemer je za slednjo ocenil, da je tik pred propadom. Njegovi komentarji so neposredno povezani z naraščajočimi napetostmi med Washingtonom in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom. Do zaostritve prihaja v času, ko ZDA krepijo svoje operacije na Pacifiku, kjer so že izvedle napade na plovila, domnevno povezana s trgovino z mamili. Kritiki opozarjajo, da Trumpova retorika in napovedi o ukinitvi pomoči za boj proti drogam pomenijo resno grožnjo stabilnosti v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Caracasu izjavil, da so Združene države Amerike prevzele popoln nadzor nad Venezuelo in njenimi naftnimi viri. Med poletom na letalu Air Force One je poudaril, da bo Caracas podvržen novim napadom, če se ne bo uklonil zahtevam Washingtona. Trump je ob tem opozoril, da je naslednja na vrsti za politični preobrat Kuba, ter izrekel neposredna opozorila voditeljema Kolumbije in Mehike. Napetosti v regiji so se stopnjevale po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki se mora zdaj zagovarjati pred zveznim sodnikom v New Yorku. Trumpova administracija je potrdila, da je bil cilj operacije zagotovitev neoviranega dostopa do venezuelskih energetskih zalog. Poleg latinskoameriških vprašanj je predsednik ponovno omenil tudi ozemeljske interese glede Grenlandije, kar kaže na agresivno zunanjepolitično smer ZDA v tem mandatu.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri je bil zajet Nicolás Maduro, je NBC News poročal, da so zavezniki in nasprotniki ZDA zaskrbljeni zaradi grožnje novih intervencij. Bloomberg je poročal, da je Trump vzpostavil nov svetovni red. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petro obtožil vpletenosti v proizvodnjo kokaina in zagrozil z operacijo proti njemu.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v izjavi za medije na letalu Air Force One močno zaostril retoriko proti Kolumbiji in njenemu predsedniku Gustavu Petru. Trump je kolumbijskega voditelja označil za »bolnega človeka«, ki naj bi osebno sodeloval pri proizvodnji in prodaji kokaina na ameriški trg. Ob tem je nakazal, da bi lahko ZDA proti Kolumbiji in sosednji Mehiki uporabile vojaško silo, da bi zajezile dejavnosti narkokartelov in ustavile dotok drog čez mejo. Trumpove navedbe o vojaškem posredovanju pomenijo nadaljevanje napetosti v regiji, kjer so odnosi med Washingtonom in Bogoto dosegli najnižjo točko v zadnjih desetletjih. Ameriški predsednik je poudaril, da Petrovo domnevno vpletenost v trgovino z drogami opazujejo že dlje časa in da takšno stanje »ne bo trajalo več dolgo«. Podobno ostre besede je namenil tudi Venezueli, ki jo je označil za »bolno državo«, ki potrebuje ameriško pomoč, s čimer je utrdil svojo politiko pritiska na latinskoameriške države, ki jih obravnava kot grožnjo ameriški nacionalni varnosti.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo in prodajo kokaina. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Kolumbijo vodi »bolan človek«, ki spodbuja trgovino z drogami, in nakazal možnost izvedbe ameriške vojaške operacije za njegovo odstranitev. Po njegovih besedah bi se lahko v Kolumbiji odvil podoben scenarij kot v sosednji Venezueli, kjer so Združene države Amerike povečale pritisk na režim Nicolása Madura. Napetosti med Washingtonom in Bogoto so se zaostrile po Trumpovih trditvah, da trenutna kolumbijska administracija ne stori dovolj za zajezitev narkokartelov, temveč z njimi celo sodeluje. Trump ni izključil možnosti zajetja kolumbijskega voditelja, kar predstavlja drastičen odklon od običajne diplomatske prakse med državama, ki sta bili v preteklosti tesni zaveznici v boju proti prepovedanim drogam.

Donald Trump je okrepil svojo retoriko proti Kolumbiji in njenemu predsedniku Gustavu Petru, pri čemer je nakazal na možnost vojaškega posredovanja. Dodatno je posvaril tudi Kubo in Mehiko glede drog in varnosti, vendar je dejal, da trenutno ne načrtuje vojaške akcije proti Kubi, saj pričakuje njen notranji propad. Trump je tudi ponovil grožnje proti Grenlandiji. Te izjave so bile podane po vdoru v Venezuelo.

Donald Trump je po operaciji v Venezueli, v kateri naj bi ugrabili Madura, ponovil grožnje o vojaškem posredovanju Kolumbiji, Mehiki in Kubi, če ne bodo zmanjšale pretoka prepovedanih drog v ZDA. Omenil je tudi možnost ameriškega prevzema danskega ozemlja Grenlandije zaradi ameriške varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je novinarjem na krovu Air Force One dejal, da mu je vojaška operacija proti Kolumbiji všeč. Opozoril je tudi Kubo, Kolumbijo in Mehiko glede drog in varnosti, vendar je dejal, da vojaška akcija proti Kubi ni predvidena, saj pričakuje njen notranji zlom. Izrazil je tudi prepričanje, da je Kuba pripravljena na padec.

Po uspešnem vojaškem posredovanju v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil Kolumbiji z vojaško akcijo. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra obtožil proizvodnje kokaina in izjavil, da je Kolumbija "zelo bolna". Napovedal je možnost ameriške misije v Kolumbiji, podobno tisti v Venezueli.

Kolumbijska vlada je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Venezueli na 2.219 kilometrov dolgo mejo s sosednjo državo napotila 30.000 vojakov. Odločitev za mobilizacijo dodatnih kopenskih, zračnih in pomorskih sil je sprejel predsednik Gustavo Petro, potem ko so ameriške sile v Caracasu prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah kolumbijskega obrambnega ministra Pedra Sáncheza Suáreza je glavni cilj operacije zagotavljanje varnosti in preprečevanje morebitnih kršitev ozemlja. Posebna pozornost je namenjena regiji Catatumbo na severu departmaja Santander, kjer bo nameščenih 11.000 vojakov. Gre za območje z visoko stopnjo tveganja zaradi prisotnosti oboroženih tolp, kot je El Tren de Aragua, in neformalnih migracijskih poti. Poleg vojaške okrepitve je Kolumbija aktivirala tudi mehanizme humanitarne pomoči in vzpostavila pet enot za krizno upravljanje v mestu Cúcuta, saj se pripravlja na morebiten nov val beguncev, ki bi lahko sledil destabilizaciji v sosednji državi. Zaradi ameriškega posega je Kolumbija kot trenutna članica Varnostnega sveta ZN zahtevala nujno sejo tega organa.

ZDA so v Venezueli izvedle vojaško operacijo, ki je privedla do aretacije Nicolasa Madura. Kitajska je obsodila aretacijo in pozvala k njegovi izpustitvi, medtem ko naj bi aretacija Madura predstavljala udarec za Putinovo Rusijo, posebej v povezavi z ruskimi prihodki od nafte. Začasna predsednica Venezuele je ponudila sodelovanje z ZDA.

Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen in razumen" prenos oblasti, in izključil volitve, dokler se ne vzpostavijo zakon, red in ekonomska disciplina. Poleg tega je Trump obtožil kolumbijskega predsednika Gustava Petro vpletenosti v trgovino z drogami in ni izključil operacije proti njemu, podobne tisti v Venezueli. Po poročanju New York Posta naj bi Trump za napad na Venezuelo odločil zaradi plesov Nicolasa Madura.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro obsodil nedavno vojaško invazijo Združenih držav Amerike na Venezuelo, pri čemer je krog sodelavcev ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za »klan pedofilov«. Po navedbah kolumbijskega voditelja gre za neposreden napad na demokracijo v regiji, ki ogroža preživetje latinskoameriških narodov. Napad, v katerem so ameriške sile ubile več kot 100 civilistov ter zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, je sprožil obsežne mednarodne kritike in humanitarno zaskrbljenost. Analitiki in aktivisti, med njimi Raúl Zibechi, opozarjajo, da ameriški napovedani nadzor nad črpanjem in prodajo venezuelske nafte potrjuje kolonialne ambicije Washingtona. Medtem ko Trumpova administracija dejanja opravičuje z vzpostavljanjem reda, Petro poudarja, da gre za uničevanje suverenosti sosednje države. Napetosti med Bogoto in Washingtonom so se po tem dogodku močno zaostrile, saj Kolumbija sosednjo invazijo dojema kot neposredno grožnjo lastni stabilnosti in politični neodvisnosti.

Po aretaciji Nicolása Madura so se v južni Floridi začela praznovanja med Venezuelci. Somaliland je podprl ameriško operacijo v Venezueli in Madurovo aretacijo. V ameriški vojaški operaciji, ki je ciljala na Madura, naj bi bilo ubitih najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Madura so zaprli v zloglasni Metropolitan Detention Center v Brooklynu.

Po aretaciji avtoritarnega voditelja Nicolása Madura se Venezuela nahaja na prelomnici. Država se sooča z vprašanjem, ali ji bo uspel demokratični prehod ali pa bo zdrsnila v kaos.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores v New Yorku zaradi obtožb o mednarodni trgovini z drogami, je venezuelsko prebivalstvo po poročanju očividcev v šoku. Kitajska je uradno zahtevala, da ZDA izpustijo Madura.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v javni izjavi ostro napadel novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa in ga uvrstil v tako imenovani klan pedofilov. Petro je v svojem nagovoru zatrdil, da omenjena skupina načrtno spodkopava temelje demokracije, kar je sprožilo precejšnje začudenje v mednarodni diplomaciji. Njegove izjave so bile usmerjene neposredno proti Trumpu, pri čemer kolumbijski voditelj ni ponudil konkretnih dokazov za svoje obtožbe. Takšna retorika pomeni močno zaostritev odnosov med Bogoto in Washingtonom, ki sta tradicionalno tesna zaveznika na področju boja proti trgovini z drogami in zagotavljanja regionalne varnosti. Izjava odraža globoko ideološko razhajanje med levico, ki jo predstavlja Petro, in desnim populizmom Trumpove administracije. Diplomatski krogi zdaj pozorno spremljajo morebitne odzive iz Bele hiše, saj bi takšne obtožbe lahko trajno škodovale sodelovanju med državama.

Po poročanju medijev je predsednik Trump izjavil, da bi lahko venezuelska naftna industrija s podporo ZDA zaslužila veliko denarja. Uprava naj bi ameriškim naftnim podjetjem, ki pričakujejo odškodnino za zaseženo premoženje v Venezueli, ponudila podporo pod pogojem, da ponovno investirajo v državo.

Ameriški predsednik Donald Trump je po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval retoriko proti drugim latinskoameriškim voditeljem. Trump je na novinarski konferenci neposredno zagrozil predsednikom Kolumbije, Mehike in Kube. Kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru je očital vpletenost v proizvodnjo kokaina, ki se prinaša v Združene države Amerike, in ga pozval, naj bo izjemno previden glede svojih prihodnjih dejanj. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na grožnje odzval z izjavo, da ga morebitne posledice tesnih vezi z Madurom ali ameriško posredovanje ne skrbijo. Trump je v svojih nastopih prav tako izpostavil Mehiko, kjer je predsednici Claudii Sheinbaum očital pomanjkanje nadzora nad narko karteli, ki po njegovih besedah upravljajo z državo. Ostra retorika Washingtona nakazuje na korenito spremembo ameriške zunanje politike v regiji po nasilni odstranitvi venezuelskega vodstva.

Donald Trump je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo in da z Venezuelo še niso zaključili. Poudaril je, da jo potrebujejo. Rusija pa je razkrila, da je Kaja Kallas podprla napad na Venezuelo, da bi pridobila Trumpovo podporo v ukrajinskem konfliktu. Danska je pozvala Trumpa, naj preneha groziti.

Združene države Amerike so v okviru vojaške operacije z imenom 'Absolute Resolve' ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek predstavlja eno najpomembnejših ameriških intervencij v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih in je takoj sprožil mešane odzive v regiji. Medtem ko so nekatere države in opozicijske skupine novico sprejele z navdušenjem, so drugi voditelji dejanje obsodili kot kršitev suverenosti in nadaljevanje dolge zgodovine ameriškega vmešavanja v notranje zadeve latinskoameriških narodov. Operacija sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura predhodno obtožile vodenja narkokartela 'Cartel de los Soles' in podpore terorizmu. Analitiki opozarjajo, da bo ujetje Madura korenito spremenilo politično podobo regije in odnos do Združenih držav Amerike. Dogodek je bil izveden kot nenaden napad, ki je presenetil mednarodno javnost in povzročil globoko polarizacijo med latinskoameriškimi vladami glede legitimnosti takšnega posredovanja.

Donald Trump je po aretaciji Nicolása Madura zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Izjavil je, da ZDA ne izključujejo ukrepanja proti njemu. Poleg tega je Trump napovedal možnost drugega napada na Venezuelo, če venezuelske oblasti ne bodo izpolnile zahtev ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so elitne enote ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, zaostril retoriko do preostalih držav v regiji. Trump je v soboto odkrito zagrozil s morebitnimi intervencijami v Kolumbiji, na Kubi in v Mehiki, kar je sprožilo ostre odzive latinskoameriških voditeljev. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro in kubanske oblasti so se odzvali na grožnje, ki sledijo ameriški napovedi o začasnem upravljanju Venezuele do vzpostavitve nove oblasti. Znotraj Združenih držav Amerike so se na predsednikove poteze kritično odzvali v hispanskem kongresnem odboru (CHC). Vodstvo odbora je opozorilo, da je Trump z napadom na Venezuelo nezakonito uporabil vojna pooblastila, ter poudarilo, da bodo njegovi načrti v Južni Ameriki dolgoročno škodovali interesom ZDA. Kljub kritikam Bela hiša vztraja pri ostri liniji proti državam, ki jih obtožujejo sodelovanja pri narkoterorizmu in destabilizaciji regije.

Razkrite so bile nove podrobnosti o ameriškem zajetju Nicolása Madura v Venezueli. Operacija je bila natančno načrtovana in izvedena s približno 150 letali. Donald Trump je izjavil, da želijo ZDA voditi Venezuelo do ustreznega prehoda oblasti in zagrozil z novimi napadi. Maduro je že na poti v New York, kjer mu bodo sodili.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, uputil ostre grožnje kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Trump je Petra javno pozval, naj bo previden, pri čemer ga je obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja na ameriški trg. Napetosti v regiji so se dodatno stopnjevale, ko je ameriški državni sekretar opozoril tudi kubansko vlado, da bi morala biti zaradi trenutnih dogodkov zaskrbljena, kar nakazuje na širšo diplomatsko in vojaško ofenzivo ZDA v Latinski Ameriki. Dogodki so povzročili globok razkol med ameriškimi državami. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro se je na operacijo odzval z opozorilom o nevarnosti bombardiranj in zahteval nujno zasedanje Organizacije ameriških držav (OEA) ter Združenih narodov. Operacija zajetja Madura, ki je sledila dolgotrajnim obtožbam o trgovini z drogami in diktatorskem vladanju, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za spremembo režima v Venezueli, hkrati pa resno ogroža stabilnost sosednjih držav, ki so kritične do zunanje politike Washingtona.

Venezuelsko vrhovno sodišče je odredilo, da Delcy Rodríguez prevzame položaj začasne predsednice po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil. Rodríguezova je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene. Mehiško veleposlaništvo je pozvalo svoje državljane, naj se izogibajo potovanjem v Venezuelo, kolumbijski predsednik Petro pa je okrepil mejo s Venezuelo po opozorilu Donalda Trumpa.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu razkril nove podrobnosti o operaciji zajetja venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Trump je pojasnil, da so ameriške sile Madura zajele v predsedniški palači v Caracasu, kjer je bil pod močnim varovanjem. Po besedah ameriškega predsednika bi se operacija lahko končala s smrtnim izidom, če bi Maduro ob zajetju nudil odpor, vendar so ga uspešno pridržali in odpeljali iz države. Ob potrditvi uspešne izvedbe operacije je Trump javno posvaril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden, s čimer je nakazal na morebitne nadaljnje premike v regionalni politiki Latinske Amerike. Incident predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale od diplomatskih groženj do neposrednega vojaškega posredovanja sil Združenih držav Amerike na venezuelskem ozemlju. Maduro je bil po poročilih prepeljan v New York, kjer ga čakajo nadaljnji postopki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru sporočil, naj bo po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura previden. Trump je Petra obtožil vpletenosti v proizvodnjo prepovedanih drog in zatrdil, da ima kolumbijski predsednik laboratorije za kokain, ki ga nato pošilja v Združene države Amerike. Do teh izjav je prišlo kmalu po tem, ko so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar predstavlja dramatičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike. Bela hiša je potrdila, da nameravajo ZDA začasno upravljati Venezuelo, kar napoveduje popolno zamenjavo tamkajšnjega režima. Kljub drznim vojaškim akcijam pa kritiki in nekdanji svetovalci v Washingtonu opozarjajo, da Trumpova administracija nima pripravljenega jasnega izhodnega načrta za stabilizacijo države po odstranitvi Madura. Dogajanje v regiji sproža visoko stopnjo negotovosti, saj Trumpove grožnje sosednjim državam, kot je Kolumbija, nakazujejo možnost širitve regionalnega konflikta pod pretvezo boja proti narkokartelom.

Po strmoglavljenju Nicolása Madura v Venezueli so ga skupaj z ženo Cilio Flores aretirale ameriške sile. General Caine je podrobno opisal drzno operacijo zajetja. Maduro in Floresova sta pristala v New Yorku, kjer jima bo sojeno. Župan New Yorka je dejal, da je zajetje Madura "dejanje vojne". Venezuelci v izgnanstvu so zajetje pozdravili kot božansko pravico.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci izrekel ostra opozorila kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, v katerih mu je svetoval, naj bo izjemno previden, saj bi lahko bil naslednji po Nicolásu Maduru. Trump je Petra neposredno obtožil vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja v Združene države Amerike. Po Trumpovih besedah se bo Petro spopadal z resnimi težavami, če ne bo priznal odgovornosti za razmere v svoji državi. Napetosti med voditeljema so se dodatno zaostrile po tem, ko je Trump Kolumbijo označil za glavno proizvajalko prepovedanih substanc, ki ogrožajo ameriško varnost. Retorika ameriškega predsednika nakazuje na možnost strožjih ukrepov proti kolumbijski vladi, podobnih tistim, ki jih Washington izvaja proti Venezueli in Kubi. Trumpova administracija meni, da Petrova politika ni zadostna za zajezitev narkokartelov, kar vodi v destabilizacijo celotne regije.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da njegova opozorila kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru ostajajo v veljavi, kljub začetku vojaških operacij v sosednji Venezueli. Washington po besedah ameriškega predsednika ne namerava odstopiti od svojih stališč, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji. Trump je v izjavi za medije poudaril, da so prejšnja opozorila, povezana predvsem z vprašanji varnosti in nadzora meja, še vedno aktualna in da Bela hiša pozorno spremlja ravnanje Bogote. Napetosti med državama so se stopnjevale hkrati z ameriškimi pritiski na Kubo in Venezuelo, kjer ZDA izvajajo vojaške dejavnosti. Trumpova administracija Kolumbiji očita nezadostno sodelovanje pri zatiranju kriminalnih dejavnosti, kar bi lahko vodilo v nadaljnje zaostrovanje sankcij ali diplomatsko izolacijo. Odločenost ZDA, da vztrajajo pri svojih opozorilih tudi sredi aktivnih vojaških operacij v soseščini, kaže na širšo strategijo spreminjanja političnega ravnovesja v Latinski Ameriki.