Obveščevalna služba iranske revolucionarne garde (IRGC) je v petek izdala uradno izjavo, v kateri se je zavezala k zaščiti iranskega naroda in napovedala neizprosen boj proti udeležencem nemirov, ki naj bi jih usmerjale tuje sile. Po poročanju iranskih virov so se v Teheranu in drugih večjih mestih razplamteli protesti, ki jih iranske oblasti pripisujejo elementom, povezanim z Združenimi državami Amerike in Izraelom. IRGC trdi, da so te dejavnosti del širše strategije destabilizacije države, potem ko so vojaški poskusi spodkopavanja Irana spodleteli. Služba v izjavi opozarja na nadaljevanje uličnih nemirov in poudarja, da njihovo obveščevalno spremljanje kaže na spremembo taktike sovražnih sil. Te naj bi se namesto neposrednega vojaškega spopada zdaj osredotočale na spodbujanje notranjih nemirov in civilne nepokorščine. IRGC je jasno sporočila, da bo s svojo obveščevalno mrežo odločno ukrepala proti vsem tujim zarotam, ki bi lahko ogrozile varnost države. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranske varnostne sile krepijo svojo prisotnost na ulicah. Oblast vztraja pri narativu, da so protestniki zgolj orodje v rokah tujih obveščevalnih služb, s čimer upravičujejo napovedane strožje ukrepe za vzpostavitev javnega reda. Odločnost IRGC nakazuje na morebitno nadaljnje stopnjevanje represije proti protestnim gibanjem v prihodnjih dneh.

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice je v petek izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o številnih smrtnih žrtvah in množičnih aretacijah med protivladnimi protesti v Iranu. Organizacija je iranske oblasti uradno pozvala k izvedbi neodvisne, pregledne in nepristranske preiskave vseh incidentov, povezanih z uporabo sile s strani varnostnih organov. Ukrep sledi stopnjevanju napetosti v državi, kjer so varnostne sile na nemire odgovorile z ostrimi posegi. Po poročanju svetovne organizacije so razmere v državi alarmantne, saj se varnostni organi ob spopadih s protestniki poslužujejo prekomerne sile, kar vodi v naraščanje števila žrtev. Združeni narodi opozarjajo, da je zagotavljanje odgovornosti ključno za preprečitev nadaljnjega nasilja in kršitev človekovih pravic. Trenutni val protestov predstavlja enega največjih izzivov za iransko politično vodstvo v zadnjem obdobju. Nasilno zatiranje demonstracij, ki se je začelo že v začetku januarja, se je razširilo po celotni državi. Iranske oblasti so v odziv na protestno gibanje aktivirale Revolucionarno gardo in druge policijske enote, kar je povzročilo mednarodno obsodbo in zahteve po takojšnji prekinitvi uporabe smrtonosne sile proti civilistom.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno zaostrili protivladni protesti, ki jih poganjata gospodarska kriza in nezadovoljstvo s režimom, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi, vključno s pripadniki varnostnih sil. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovnih agencij je življenje izgubilo najmanj šest pripadnikov varnostnih enot, skupno število ubitih med policisti in vojaki pa naj bi preseglo sto. Hkrati poročila navajajo, da je bilo v spopadih ubitih več sto protestnikov, tisoče pa so jih oblasti aretirale v poskusu zatrtja upora. Iransko ministrstvo za obveščevalne dejavnosti je javnost pozvalo k identifikaciji osebam, ki jih označujejo za teroriste, medtem ko tožilstvo grozi z uvedbo smrtnih kazni za udeležence nemirov. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, so se hitro sprevrgli v širši upor proti vladajoči eliti, pri čemer protestniki opozarjajo na ukradeno prihodnost in nevzdržne življenjske razmere. Razmere se še naprej zaostrujejo, saj varnostne sile uporabljajo silo za razganjanje množic v več deset mestih po vsej državi. Dogajanje predstavlja neposredno nadaljevanje nemirov, ki so se začeli v začetku januarja, ko so varnostne sile s streljanjem na množice poskušale zadušiti prve večje shode. Kljub represivnim ukrepom, vključno z uporabo Revolucionarne garde, se val nezadovoljstva ni ustavil, temveč se je razširil v skoraj vsa večja urbana središča. Stopnjevanje nasilja in napovedi o smrtnih kaznih kažejo na odločenost režima, da upor zaduši z vsemi sredstvi, kar povečuje tveganje za nadaljnjo destabilizacijo regije.

Donald Trump je Iranu izdal novo opozorilo zaradi zatiranja protestov in prekinitev dostopa do interneta, pri čemer je celo zagrozil s streljanjem, če bo iranska stran nadaljevala s streljanjem na protestnike. Pojavila so se ugibanja, da bi ZDA lahko uporabile "venezuelski model" v Iranu. Pakistan je svojim državljanom odsvetoval nepotrebna potovanja v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Med protesti je bilo ubitih več deset ljudi, aretiranih pa več tisoč. Iransko obveščevalno ministrstvo poziva javnost k identifikaciji 'teroristov', tožilci pa grozijo s smrtnimi kaznimi. Število ubitih protestnikov naj bi preseglo sto, po nekaterih poročilih pa naj bi bilo ubitih že več sto protestnikov.

V Iranu so se v začetku januarja stopnjevali množični protesti, ki so se iz prvotnega nezadovoljstva nad visokimi cenami in inflacijo sprevrželi v neposreden upor proti teokratski nadvladi. Po poročilih so demonstracije zajele že več kot 22 provinc in 185 mest, vključno s prestolnico Teheran in obmejnimi območji. Protestniki so obsodili gospodarsko krizo, ki so jo povzročili mednarodne sankcije in strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute, obenem pa zahtevajo politične spremembe. Iranske oblasti so na upor odgovorile s krvavo zatiranjem. Iranska revolucionarna garda in vojaške sile so začele z nasilnimi ukrepi za zaščito režima, pri čemer so nekateri viri poročali o velikem številu žrtev v bolnišnicah. Kljub grožnjam vlade s smrtnimi kaznimi in stopnjevanju represije ameriški misleci ocenjujejo, da režim protestov morda ne bo mogel zlahka zadušiti. K uporu in zasedbi mestnih središč je pozval tudi sin pokojnega šaha Reza Pahlavi. Mednarodna javnost pozorno spremlja dogajanje, pri čemer so se na spletnih omrežjih pojavili številni izrazi podpore iranskemu ljudstvu. Medtem ko vlada vztraja pri zaščiti državne ureditve, analitiki opozarjajo, da gre za enega največjih izzivov za iransko vodstvo v zadnjih desetletjih, saj je gnev prebivalstva zaradi pomanjkanja in omejevanja svobode dosegel kritično točko.

Iranski parlament je ponovil grožnjo, da bo v primeru ameriškega napada ciljal na Izrael in ameriške vojaške baze v regiji. Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Baker Kalibaf je izjavil, da bo Iran silovito odgovoril na vsak napad ZDA. Iranski predsednik Maszúd Pezeškián je obtožil ZDA in Izrael.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

V mavzoleju imama Homeinija v Teheranu se je v torek, 6. januarja 2026, odvilo obsežno zborovanje iranske delavske in delodajalske skupnosti. Dogodka so se udeležili vidni predstavniki iranskega političnega in vojaškega vrha, med katerimi sta bila osrednja gosta predsednik parlamenta Mohamed Baker Galibaf in poveljnik teheranske divizije Revolucionarne garde general Hasan Hasanzade. Srečanje je bilo namenjeno utrjevanju vezi med delovnim sektorjem in državnimi institucijami v okviru ideoloških vrednot islamske revolucije. Udeleženci so poudarili pomen sodelovanja med delavci in delodajalci za stabilnost državnega gospodarstva, medtem ko je prisotnost vojaških poveljnikov nakazala na tesno prepletenost gospodarskih in varnostnih struktur v državi. Zborovanje v enem najpomembnejših versko-političnih objektov v Iranu potrjuje simbolno vlogo, ki jo imajo delavska vprašanja v uradni državni retoriki Iranske islamske republike. Galibaf je v svojem nagovoru izpostavil zakonodajno podporo sektorju, čeprav podrobnosti o novih ukrepih niso bile javno razkrite.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Demonstracije, ki so se začele med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki izražajo ogorčenje nad nevzdržnimi gospodarskimi razmerami, saj je inflacija dosegla 42,2 odstotka, cene hrane pa so narasle za več kot 70 odstotkov. Zaradi nezaupanja v domačo valuto se prebivalci vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zaščitili svoje prihranke. Po poročanju tujih agencij so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev prebivalstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril pred delovanjem "izgrednikov". Medtem ko oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje akterje, predvsem ZDA in Izrael, se protesti kljub represiji nadaljujejo šesto zaporedno noč. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza stopnjuje v širše politično nezadovoljstvo z versko-političnim vrhom.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in vse večja gospodarska stiska. Demonstracije, ki so se začele minulo nedeljo s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki opozarjajo na nevzdržno inflacijo, ki je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za kar 72 odstotkov. Nemiri so postali nasilni, saj so varnostne sile po poročilih ubile najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov upravičene, vendar je hkrati opozoril, da država ne bo tolerirala »izgrednikov«. Predsednik Masoud Pezeshkian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko del oblasti za podpihovanje nemirov obtožuje tuje akterje, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Zaradi nezaupanja v domačo valuto, ki je dosegla rekordno nizke vrednosti v primerjavi z dolarjem, so prebivalci začeli množično uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zaščitili svoje prihranke.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 19. Iranski voditelj je napovedal, da ne bo popuščanja protestnikom, kljub pravici ljudi do demonstracij. Trump je opozoril, da bodo ZDA močno udarile po Iranu, če bo ubitih še več protestnikov. Oblasti so za nemire obtožile tuje vplive.

V Iranu se je število smrtnih žrtev v nasilnih spopadih, ki spremljajo proteste zaradi slabega stanja v gospodarstvu, povzpelo na najmanj deset. Iranske oblasti so v soboto potrdile dve novi smrtni žrtvi, s čimer se je val nasilja še dodatno zaostril. Protesti, ki jih spodbujajo visoki življenjski stroški, inflacija in brezposelnost, se kljub ukrepom varnostnih sil ne umirjajo in so se razširili v številne province po vsej državi. V zadnjih dneh so se demonstracije iz prestolnice Teheran razširile tudi na podeželje, kjer so spopadi med protestniki in varnostnimi silami postali še posebej intenzivni. Med ubitimi so po dostopnih podatkih tako protestniki kot pripadniki varnostnih enot, vključno s člani paravojaških sil Basidž. Iransko gospodarstvo, ki je pod velikim pritiskom, ostaja ključni razlog za nezadovoljstvo prebivalstva, oblasti pa za zdaj niso našle poti za umiritev razmer.

Iran so v začetku januarja 2026 pretresli množični protivladni protesti, ki so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije, ki so se začele v nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial in visoke inflacije, so se hitro sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Stavko so sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju, kar je simbolno pomembno, saj so ti zgodovinsko veljali za podpornike verskega vrha. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem "izgrednikov", ki naj bi jih podpihovale tuje sile, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je povzročilo 42,2-odstotno inflacijo in drastičen skok cen hrane. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v veliki meri začeli uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke pred hiperinflacijo.

Število smrtnih žrtev enotedenskih protestov v Iranu je naraslo na najmanj 16. Iranski vrhovni voditelj je izjavil, da je treba 'izgrednike postaviti na svoje mesto', kar verjetno daje varnostnim silam zeleno luč za še ostrejše ukrepanje proti protestnikom. Med protesti so potekali spopadi med protestniki in varnostnimi silami.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Število smrtnih žrtev nasilja v Iranu med protesti zaradi gospodarskih razmer je naraslo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi, so sporočili aktivisti. Iranski protestniki se soočajo z brutalnim zatiranjem, medtem ko se protesti širijo.

Število smrtnih žrtev v tedenskih nemirih v Iranu se je povečalo na najmanj 16, poroča več skupin za človekove pravice. Protesti zaradi naraščajoče inflacije so se razširili po vsej državi in povzročili nasilne spopade. To so največji protesti v zadnjih treh letih, ki prihajajo v času, ko je gospodarstvo v razsulu in se stopnjuje mednarodni pritisk.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec nacionalne valute rial, razširili v več kot 30 mest po vsej državi in terjali najmanj sedem smrtnih žrtev. Nemiri, ki so se začeli v nedeljo v Teheranu med trgovci na Velikem bazarju, so hitro prerasli iz izrazov nezadovoljstva nad visokimi cenami in inflacijo v širše politično nasprotovanje vladajočemu klerikalnemu vrhu. Iranske varnostne sile so v odgovor na šestdnevne neprekinjene demonstracije aretirale številne protestnike, medtem ko se država spopada z zgodovinsko najnižjo vrednostjo valute, ki je dosegla 1,42 milijona rialov za ameriški dolar. Predsednik Masoud Pezeshkian je priznal upravičenost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati opozorile pred izkoriščanjem razmer s strani zunanjih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike in Izraela. Zaradi izgube prihrankov in 72-odstotne rasti cen hrane so se številni prebivalci zatekli k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zavarovali preostalo premoženje. Kljub pozivom vrhovnega voditelja Alija Hameneja k miru, ostajajo razmere napete, saj se javnost spopada z nevzdržno 42,2-odstotno letno inflacijo in pomanjkanjem energije.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vrhu, med drugim »Smrt diktatorju«, ter pozivali k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati ostro nastopil proti nasilnim dejanjem. Hamenej je potegnil jasno črto med mirnimi protestniki in »izgredniki«, ki jim je napovedal neusmiljen odziv varnostnih sil. Kljub pozivom predsednika Masuda Pezeškiana k dialogu z državljani, retorika vrha države nakazuje na stopnjevanje represije. Medtem zahodni analitiki opozarjajo na morebitno prehitro proslavljanje tujih opazovalcev, ki v nemirih vidijo neizbežen padec islamske republike. Dogajanje se je še dodatno zaostrilo z vpletanjem mednarodnih akterjev, zlasti Združenih držav Amerike, kar povečuje tveganje za regionalno nestabilnost.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, a so prerasli v širše politično nezadovoljstvo. V nasilnih spopadih na ulicah je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj deset oseb. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile na univerze in v številna druga mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Glavni razlog za začetni val nezadovoljstva je bil drastičen padec vrednosti iranskega riala ter visoka inflacija, ki je presegla 42 odstotkov. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru ločil med legitimnimi zahtevami državljanov in dejanji tistih, ki jih je označil za izgrednike. Medtem ko je priznal pravico do mirnih protestov, je hkrati napovedal oster odziv varnostnih sil proti povzročiteljem nasilja. Predsednik Masoud Pezeshkian je prav tako potrdil, da so nekatere zahteve protestnikov upravičene, vendar so se na ulicah kljub temu stopnjevali spopadi, v katerih so varnostne sile uporabile solzivec in ponekod tudi pravo strelivo. Analitiki opozarjajo, da bi lahko tuja podpora protestom dodatno zaostrila razmere v regiji.

V več mestih na zahodu Irana so v soboto izbruhnili siloviti spopadi med državnimi varnostnimi silami in protestniki, ki so zahtevali reforme in nasprotovali trenutnemu režimu. Po navedbah dveh neodvisnih mednarodnih organizacij za človekove pravice so v nasilju umrli najmanj štirje ljudje. Poročila kažejo, da so pripadniki iranske revolucionarne garde uporabili strelno orožje in odprli ogenj neposredno na množico demonstrantov. Incidenti so se zgodili v času zaostrenih napetosti v državi, kjer so se protesti razširili zaradi nezadovoljstva z represivno politiko in gospodarskimi razmerami. Lokalne oblasti informacij o žrtvah še niso uradno potrdile, vendar očividci in aktivisti na terenu poročajo o številnih ranjenih. Varnostne sile so po navedbah prič uporabile tudi solzivec in fizično silo, da bi razgnali zbrane množice, kar je privedlo do dodatne eskalacije nasilja na ulicah.

V Iranu se nadaljujejo krvavi spopadi med varnostnimi silami in protestniki, ki so v soboto terjali najmanj štiri nove žrtve. Po navedbah organizacij za človekove pravice, vključno s skupino Hengaw, so člani revolucionarne garde streljali na demonstrante v mestu Malekšahi na zahodu države. Vsi ubiti so bili kurdskega porekla, v spopadih pa je bilo ranjenih še več deset ljudi. Združeni narodi opozarjajo na vse večjo stopnjo nasilja in zaostrovanje konfrontacije med oblastmi in civilisti. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je medtem javno obsodil protestnike in jih označil za kršitelje javnega reda oziroma upornike. Protesti, ki so zajeli državo, ne pojenjajo kljub ostremu odzivu varnostnih organov, ki za zatiranje nemirov uporabljajo strelno orožje, kar vodi v naraščajoče število smrtnih žrtev po vsej državi.

Med protesti v Iranu, ki so jih sprožile težke gospodarske razmere, je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, po nekaterih poročilih pa celo 35. Varnostne sile so se spopadle s protestniki tudi na Teheranskem Velikem bazarju. Protesti so se razširili na več kot 250 lokacij. Ujetih je bilo več kot 1200 ljudi. ZDA so ponovno zagrozile z intervencijo.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti "izgredniki postavljeni na svoje mesto". To so bili prvi javni komentarji 86-letnega voditelja, odkar so državo zajeli nemiri, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom in visoko inflacijo. Hamenejeva izjava po mnenju analitikov pomeni neformalno zeleno luč varnostnim silam za agresivnejše zatiranje demonstracij, ki so v zadnjem tednu resno pretresle stabilnost islamske republike. Nasilje med spopadi protestnikov in režimskih sil se stopnjuje, po zadnjih podatkih pa je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Val nezadovoljstva se je iz Teherana razširil tudi v druge province, pri čemer protestniki zahtevajo odgovornost oblasti za gospodarsko stagnacijo. Režim v Teheranu ob tem zavrača zunanjo kritiko in dogodke označuje za delovanje sovražnih elementov, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji.

Iranske varnostne sile so silovito zatrle proteste, ki so izbruhnili zaradi gospodarskega zloma države, pri čemer je bilo ubitih najmanj deset ljudi, več kot 130 pa aretiranih. Vrhovni voditelj Irana Ali Hamenej je v svojem nagovoru protestnike označil za izgrednike in zahteval, da se jih ostro obravnava, hkrati pa je za organizacijo nemirov obtožil zahodne države. Dogajanje sovpada z obletnico smrti generala Kasema Solejmanija, kar je dodatno zaostrilo retoriko režima proti tujemu vmešavanju. Kljub temu da je Hamenej izrazil sočutje s trgovci, ki se spopadajo s težkimi ekonomskimi razmerami, so oblasti uporabile silo za prekinitev demonstracij, ki so se iz prestolnice razširile po celotni državi. Protestniki so na ulicah izražali nezadovoljstvo nad visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih dobrin, medtem ko vlada vztraja pri trditvi, da so nemiri vodeni iz tujine z namenom destabilizacije islamske republike. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj varnostne sile nadaljujejo s prisotnostjo na ključnih točkah v večjih mestih.

Novi članki poudarjajo, da so protesti v Iranu, ki so se razširili iz Teherana v druga mesta, sproženi predvsem zaradi gospodarskih težav, kot so padajoča vrednost valute, visoka inflacija in splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Čeprav so protesti obsežni in odražajo nezadovoljstvo javnosti, niso nujno usmerjeni v zamenjavo režima, temveč v iskanje olajšave pred gospodarsko vojno ZDA. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se začeli s strani malih trgovcev, ki so zaradi devalvacije valute zaprli svoje trgovine in se podali na ulice.

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da so pripadniki obveščevalne službe v mestu Horamabad v provinci Lorestan pridržali tri posameznike, ki jih obtožujejo vodenja nedavnih nemirov in uničevanja javne lastnine. Po uradnih navedbah iranskih organov naj bi pridržani delovali po navodilih tujih medijskih mrež, pri čemer so izpostavili televizijsko postajo Iran International, ki jo teheran označuje za »sionistično« in sovražno nastrojeno do države. Poročilo navaja, da so aretirani spodbujali protestnike k nasilnim dejanjem in vandalizmu nad državno infrastrukturo. Aretacija je del širših prizadevanj iranskih varnostnih sil za zadušitev protivladnih protestov, ki jih oblasti dosledno pripisujejo zunanjemu vmešavanju in usmerjanju s strani tujih obveščevalnih služb. Odnosi z javnostmi enote Hazrat Abul Fazl so poudarili, da so bili osumljenci identificirani kot ključni akterji pri stopnjevanju napetosti na ulicah. Obtožbe proti trem moškim vključujejo organizirano povzročanje neredov in sodelovanje z entitetami, ki delujejo proti nacionalni varnosti Irana. Čeprav so bili objavljeni posnetki domnevnih priznanj, neodvisne potrditve okoliščin aretacij in pogojev pridržanja ni.

V mestu Malekshahi v zahodni iranski provinci Ilam je bil v ponedeljek ubit Latif Karimi, pripadnik iranske revolucionarne garde (Pasdaran). Do incidenta je prišlo med spopadi z neidentificiranimi skupinami, ki jih iranski uradni viri označujejo za povzročitelje nemirov. Po navedbah lokalnih oblasti so varnostne sile med operacijo zasegle več kosov orožja, vključno z ročnimi bombami, za katere trdijo, da so izraelskega izvora. Incident se je zgodil sredi povečanih napetosti v regiji, kjer so se varnostne sile spopadle s tistimi, ki jih država imenuje "izgredniki". Karimi je bil ubit med opravljanjem dolžnosti varovanja nacionalne varnosti, kar so uradni mediji označili za mučeništvo. Oblasti so po dogodku napovedale poostrene varnostne ukrepe v provinci in nadaljnjo preiskavo izvora zaseženega orožja, s čimer želijo dokazati vpletenost tujih akterjev v notranje nemire v državi.

V Iranu so se razširili nasilni protesti, ki jih poganjajo hudo gospodarsko pomanjkanje in visoka inflacija, pri čemer je po uradnih podatkih umrlo najmanj deset ljudi, več kot 130 oseb pa je bilo pridržanih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je za spodbujanje nemirov obtožil zahodne države in poudaril, da morajo varnostne sile vzpostaviti red ter se spopasti z izgredniki. Kljub ostrim opozorilom oblasti se demonstracije nadaljujejo, varnostne sile pa so nad protestnike poslale enote za zatiranje nemirov. Hamenej je ob obeleževanju obletnice smrti generala Solejmanija sicer izrazil sočutje s trgovci, ki jih pesti kriza, vendar je hkrati pozval k brezkompromisnemu obračunu s tistimi, ki naj bi po njegovem mnenju delovali po navodilih tujih sil. Gospodarsko stanje v državi se je v zadnjem obdobju drastično poslabšalo, kar je sprožilo val nezadovoljstva med prebivalstvom. Protesti, ki so se začeli kot odraz nezadovoljstva nad visokimi cenami osnovnih dobrin, so hitro prerasli v širše politično gibanje proti vladajočemu režimu. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko Teheran vztraja pri retoriki o zunanjem vmešavanju v notranje zadeve države.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v luči naraščajočih protivladnih demonstracij odzval na dogajanje v državi in povsem jasno razmejil med upravičenim nezadovoljstvom javnosti in nasilnim uporništvom. Hamenej je v svojem nagovoru poudaril, da so protesti zaradi gospodarskih težav in visokih življenjskih stroškov legitimni, ter pozval državne uradnike, naj prisluhnejo pritožbam državljanov in se z njimi spopadejo prek dialoga. Kljub pozivom k dialogu pa je vrhovni voditelj opozoril, da nasilje in povzročanje nemirov ne bosta tolerirana. Izgrednike, ki so po njegovih besedah prestopili mejo mirnega izražanja mnenj, je označil za grožnjo stabilnosti in napovedal, da bodo organi pregona zoper njih odločno ukrepali. Stopnjevanje napetosti v državi sledi dolgotrajnemu obdobju gospodarske krize in preteklim spopadom med varnostnimi silami in protestniki, kar vrhovnega voditelja sili v iskanje ravnovesja med pomiritvijo množic in ohranjanjem režimske avtoritete.

Donald Trump je obljubil "rešitev" iranskih protestnikov, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Reza Pahlavi se mu je zahvalil za obljubo zaščite. Medtem je Steve Bannon kritiziral Trumpa zaradi njegovih groženj Iranu, iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei pa je dejal, da je treba "izgrednike" postaviti na svoje mesto, kar verjetno daje varnostnim silam prosto pot za ostrejše ukrepanje. Protesti v Iranu se širijo zaradi slabega gospodarskega stanja in naraščajočih jedrskih napetosti.

Donald Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za odziv, če bo Iran ubil protestnike. Protesti proti naraščajočim cenam in gospodarskim težavam se nadaljujejo, pri čemer so nekateri protesti prerasli v smrtonosne spopade. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je ob obletnici smrti generala Kasema Solejmanija izdala uradno izjavo, v kateri je izpostavila trajen vpliv njegove zapuščine na varnostno in politično strukturo regije. V dokumentu so poudarili, da je Solejmanijevo delovanje povzročilo erozijo politične in varnostne moči zahodnih sil, ki jih v Teheranu opisujejo kot sistem hegemonije. Vodstvo garde je izrazilo pripravljenost sil Basidž in rednih enot IRGC za zaščito islamske republike, kar vključuje tudi pripravljenost na žrtvovanje za ohranitev državnih interesov in verskih vrednot. Izjava sovpada s praznovanjem obletnice rojstva imama Alija, kar so iranske oblasti izkoristile za krepitev ideološke povezave med zgodovinskimi verskimi osebnostmi in sodobnimi vojaškimi voditelji. Vojaški vrh je v sporočilu ponovno potrdil svojo zavezanost nadaljevanju Solejmanijeve strategije v regiji, ki temelji na podpori zavezniškim milicam in nasprotovanju vplivu Združenih držav Amerike ter njihovih zaveznikov na Bližnjem vzhodu. Dokument ne navaja novih vojaških operacij, temveč se osredotoča na konsolidacijo notranje enotnosti in ideološko mobilizacijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Iran, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran ubil protestnike. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.

Teheran je uradno pozval Združene narode, naj obsodijo nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki jih iranske oblasti označujejo za provokativne in odraz obupa. Stalni predstavnik Irana pri Združenih narodih Amir Saeed Iravani je v pismu generalnemu sekretarju in predsedniku Varnostnega sveta izpostavil, da Trumpovi komentarji glede protivladnih demonstracij v Teheranu pomenijo nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v ločeni izjavi poudarila, da so grožnje z vojaškim posredovanjem posledica neuspešnih ameriških načrtov v regiji. Po navedbah Teherana Washington s svojo retoriko zgolj stopnjuje napetosti, medtem ko se iranski prebivalci spopadajo z gospodarskimi težavami, ki so jih povzročile ameriške sankcije. Iranska stran zatrjuje, da so Trumpovi pozivi k intervenciji v primeru zatiranja protestov kršitev mednarodnega prava in listine Združenih narodov.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je v uradni izjavi zavrnila nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in jih označila za posledico njegovega obupa. Vojaška organizacija je sporočilo objavila ob obletnici smrti generala Kasema Solejmanija, pri čemer je poudarila, da so Trumpove izjave vmešavanje v notranje zadeve države, ki nima realne podlage v moči. Predstavniki garde so poudarili svojo zvestobo vrhovnemu voditelju in pripravljenost na žrtvovanje za zaščito iranske neodvisnosti. V izjavi so napovedali, da bodo porazili vse kompleksne zarote sovražnikov, s čimer so se odzvali na zaostreno retoriko Washingtona, ki vključuje napovedi novih vojaških posegov in zahtev po razorožitvi zavezniških skupin v regiji. IRGC trdi, da bo Iran kljub pritiskom ostal močan in neodvisen subjekt na Bližnjem vzhodu.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu zaradi visoke inflacije se je povečalo na najmanj 16. Prav tako je bil ubit pripadnik iranskih paravojaških sil. Skupine za človekove pravice poročajo, da so pripadniki revolucionarne garde streljali na protestnike.

Število smrtnih žrtev v spopadih med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je naraslo. Predsednik ZDA Donald Trump je ponovil, da so Združene države "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran pobijal protestnike. Voditelj iranske opozicije Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.