Neodvisna mednarodna misija Združenih narodov za ugotavljanje dejstev je iranske oblasti pozvala k takojšnji vzpostavitvi dostopa do svetovnega spleta in končanju nasilnega zatiranja vsesplošnih protestov po državi. Poziv prihaja v času, ko so protesti vstopili v tretji teden, mednarodna skupnost pa izraža vse večjo zaskrbljenost nad ravnanjem iranskih varnostnih sil. Po navedbah misije so poročila o ukazih varnostnim organom za uporabo sile proti demonstrantom izjemno skrb vzbujajoča. Prekinitev spletnih komunikacij v Iranu po mnenju strokovnjakov služi kot orodje za preprečevanje organizacije novih shodov in omejevanje pretoka informacij o dejanskem stanju na terenu. Misija poudarja, da je svoboda izražanja in dostopa do informacij ključna za varovanje človekovih pravic, zlasti v času državljanskih nemirov. Iranski režim se medtem še naprej spopada z najobsežnejšim valom nezadovoljstva v zadnjih letih, ki se je iz gospodarskih zahtev prelevil v politično nasprotovanje teokratski ureditvi. Dogajanje v Iranu pozorno spremljajo tudi druge mednarodne organizacije in zahodne države, ki razmišljajo o morebitnih novih sankcijah zaradi kršitev človekovih pravic. Stopnjevanje represije in popolna blokada digitalnih komunikacij sta v preteklosti že služili kot uvod v še silovitejše posege države proti lastnemu prebivalstvu, kar povečuje strah pred humanitarno krizo v regiji.

V Londonu, Parizu in Istanbulu so v nedeljo potekali množični shodi v podporo protestnikom v Iranu, ki se spopadajo s krvavim zatiranjem s strani tamkajšnjih varnostnih sil. V Londonu se je več tisoč ljudi sprva zbralo pred iranskim veleposlaništvom, nato pa so shod nadaljevali pred rezidenco britanskega premierja. Demonstracije so odraz naraščajočega mednarodnega pritiska na iranske oblasti zaradi njihovega ravnanja z nasprotniki režima. Udeleženci protestov v evropskih prestolnicah so zahtevali korenite politične spremembe in konec teokratske vladavine v Iranu. Vzklikali so gesla za svobodo in pravice žensk, kar odmeva osnovna sporočila protestnega gibanja, ki se je v Iranu razplamtelo po smrti mlade ženske v priporu moralne policije. Poročila iz Pariza in Istanbula prav tako navajajo številčno udeležbo in solidarnost z iransko diasporo. Dogajanje na ulicah svetovnih prestolnic sledi nedavni skupni izjavi voditeljev Francije, Velike Britanije in Nemčije, ki so ostro obsodili nasilje nad iranskimi državljani. Mednarodna skupnost vse bolj pozorno spremlja razmere, saj iranski varnostni organi pri zatiranju nemirov uporabljajo smrtonosno silo, kar sproža zahteve po dodatnih sankcijah in diplomatskih ukrepih proti Teheranu.

Reza Pahlavi, sin leta 1979 strmoglavljenega iranskega šaha, je v nedeljo ponovno izrazil svojo pripravljenost na vrnitev v Iran, kjer bi po njegovem prepričanju prevzel vlogo pri vodenju države proti demokratični ureditvi. Pahlavi, ki trenutno prebiva v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, se v svojih javnih nastopih pogosto zavzema za končanje trenutnega teokratskega režima in vzpostavitev sekularne demokracije. Napovedi o morebitni vrnitvi nekdanjega prestolonaslednika sovpadajo z razširjenimi protivladnimi protesti, ki pretresajo Iran. V podporo protestnikom, ki se borijo za večje državljanske svoboščine in politične spremembe, so konec tedna potekale številne demonstracije v večjih svetovnih prestolnicah, vključno z Londonom, Parizom in Istanbulom. Demonstranti v tujini so zahtevali mednarodni pritisk na Teheran in izrazili solidarnost z ljudmi na iranskih ulicah. Kljub Pahlavijevim prizadevanjem, da bi se uveljavil kot osrednja osebnost opozicije v izgnanstvu, ostaja vprašanje dejanske ravni podpore, ki jo uživa znotraj same države, nejasno. Iranske oblasti njegove izjave in aktivnosti opozicije v tujini označujejo za nepomembne, medtem ko mednarodni opazovalci poudarjajo zapletenost politične dinamike v regiji in tveganja, ki jih prinaša morebitna sprememba oblasti.

V več kanadskih mestih, vključno z Montrealom in Torontom, so v soboto potekali množični shodi v znak solidarnosti z iranskim ljudstvom, ki se že skoraj dva tedna spopada z represijo islamskega režima. Protestniki so odločno zahtevali padec trenutne oblasti v Iranu in se zavzeli za vrnitev Reze Pahlavija, sina nekdanjega iranskega šaha. Demonstracije so odraz naraščajočih napetosti po vsem svetu, ki so sledile izbruhu ljudske vstaje v Iranu. Udeleženci shodov v Montrealu so se sprehodili po ulici Sainte-Catherine, pri čemer so izražali zaskrbljenost zaradi možnosti krvavega zatiranja protestov s strani iranskih varnostnih sil. Kanadska diaspora, ki pozorno spremlja dogajanje v domovini, poroča o veliki tesnobi in strahu za usodo svojih sorodnikov. Podobni protesti so bili zabeleženi v številnih drugih svetovnih prestolnicah, kar kaže na globalno razsežnost podpore iranskim protestnikom. Dogajanje v Kanadi poudarja vse večji mednarodni pritisk na Teheran, medtem ko se število protestov v samem Iranu ne zmanjšuje. Kanadske oblasti in civilna družba s temi dejanji krepijo pozive k spoštovanju človekovih pravic in demokratičnim spremembam v islamski republiki. Shodi so minili brez večjih incidentov, a s sporočilom o nujnosti mednarodne akcije proti nasilju nad civilisti.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so iranske oblasti navezale stik z Belo hišo in izrazile željo po začetku pogajanj. Po Trumpovih besedah se je Teheran za ta korak odločil zaradi intenzivnega pritiska Združenih držav Amerike, ki ga je predsednik opisal kot neusmiljenega. Kljub navedbam o diplomatskem premiku Trump še naprej razmišlja o morebitnih povračilnih ukrepih zaradi nedavnih iranskih dejanj, ki so po mnenju Washingtona prestopila kritične meje. Razmere ostajajo napete, saj iranski vrhovni voditelj sočasno z domnevnimi ponudbami za pogovor objavlja provokativno vsebino, ki dodatno zaostruje odnose med državama. Trump je poudaril, da so iranske oblasti utrujene od nenehnega ameriškega pritiska, kar naj bi bil glavni povod za njihovo spremembo strategije. Medtem v Iranu še vedno potekajo siloviti protesti, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 544 ljudi, kar še povečuje notranji pritisk na tamkajšnji režim. Diplomatska pobuda prihaja v času, ko se Washington spopada z vprašanjem iranskega jedrskega programa in regionalnega vpliva Teherana. Čeprav so navedbe o iranski prošnji za pogajanja za zdaj enostranske, saj prihajajo predvsem s strani ameriškega predsednika, bi morebitna srečanja lahko pomenila ključen preobrat v večletni krizi, ki zaznamuje bližnjevzhodno politiko.

Cene surove nafte so se v petek na svetovnih trgih zvišale za več kot dva odstotka, saj so vlagatelji ocenjevali tveganja za motnje v oskrbi. Glavni dejavniki za rast cen so stopnjevanje protestov v Iranu, intenzivnejši ruski napadi v Ukrajini ter morebitni novi dogovori glede venezuelske nafte. Terminske pogodbe za nafto brent so se podražile na 63,34 dolarja za sod, medtem ko je zahodnoteksaška lahka nafta (WTI) dosegla vrednost 59,12 dolarja za sod. Trgi so se odzvali predvsem na nestabilnost v Iranu, kjer bi se lahko zaradi notranjih nemirov zmanjšala proizvodna zmogljivost ene ključnih članic Opeca. Hkrati stopnjevanje rusko-ukrajinskega konflikta še naprej ogroža energetsko infrastrukturo v regiji, kar povzroča dodatno negotovost glede stabilne dobave energentov na evropski in svetovni trg. Analitiki opozarjajo, da bi lahko morebitna sprostitev sankcij ali novi posli z Venezuelo delno ublažili pritiske na ponudbo, vendar trenutna geopolitična tveganja prevladujejo nad temi obeti. Borzni posredniki ostajajo previdni, saj bi vsako nadaljnje zaostrovanje v ključnih regijah proizvajalkah lahko povzročilo nove skoke cen v prihodnjih tednih.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo v Vatikanu pozval k strpnemu dialogu in vzpostavitvi miru v Iranu in Siriji, kjer se razmere zaradi stopnjevanja napetosti in nasilja vztrajno slabšajo. Sveti oče je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem na Bližnjem vzhodu, kjer trajajoči konflikti in protesti proti režimom terjajo številna človeška življenja. Poudaril je nujnost potrpežljivega iskanja rešitev, ki bi preprečile nadaljnje prelivanje krvi. Po navedbah vatikanskih virov je pontifik v svojem nagovoru izpostavil, da so trenutne napetosti v regiji dosegle kritično točko, zlasti po zadnjih nemirih v Iranu, usmerjenih proti tamkajšnjim oblastem. Papež je vernike in mednarodno skupnost pozval, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za ublažitev napetosti in zasledovanje skupnega dobrega v celotni družbi, saj le mirna pot zagotavlja dolgoročno stabilnost. V svojem sporočilu je Leon XIV. posebej omenil trpljenje prebivalstva v obeh državah, kjer vztrajne nestabilnosti povzročajo humanitarno krizo. Poziv k miru prihaja v času, ko se mednarodna javnost z naraščajočo zaskrbljenostjo odziva na represivne ukrepe in vojaške spopade, ki še naprej destabilizirajo širšo bližnjevzhodno regijo.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so po podatkih nevladnih organizacij zahtevali že več kot 200 življenj med protestniki. Razmere v državi so se zaostrile, ko so na ulice stopile množice ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo z aktualnim režimom. Po poročilih s terena so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, kar je privedlo do velikega števila žrtev, med ubitimi pa je po uradnih navedbah tudi najmanj 40 pripadnikov policije. Nevladne organizacije razmere opisujejo kot kritične in mednarodno skupnost pozivajo k takojšnjemu ukrepanju. Kljub naraščajočemu številu žrtev se protesti ne umirjajo, temveč se širijo po različnih delih države. Aktivisti opozarjajo na brutalnost varnostnih organov, medtem ko svetovni voditelji prejemajo poročila o domnevnih kršitvah človekovih pravic in prekomerni uporabi sile nad civilisti. Dogajanje v Iranu predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnje oblasti v zadnjih desetletjih. Napetosti v družbi so dosegle vrelišče, mednarodna javnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj bi stopnjevanje nasilja lahko imelo širše posledice za stabilnost v regiji. Trenutno ni znakov, da bi prišlo do sporazumne rešitve ali prekinitve spopadov na ulicah iranskih mest.

Izraelska policija je v nedeljo pridržala tesnega sodelavca in vodjo kabineta premierja Benjamina Netanjahuja zaradi suma oviranja preiskave o odtekanju zaupnih podatkov. Preiskava se osredotoča na domnevno nepooblaščeno razširjanje tajnih vojaških informacij, ki so neposredno povezane z vojno operacijo proti palestinskemu gibanju Hamas v Gazi. Po poročanju izraelskih medijev naj bi osumljenec posredoval dokumente, ki so vplivali na javno mnenje in potek pogajanj o izpustitvi talcev. Dogodek je sprožil nov val političnih napetosti v državi, saj kritiki opozarjajo na morebitno zlorabo obveščevalnih podatkov za politične namene predsednika vlade. Netanjahujev kabinet je v odzivu zanikal kakršno koli vpletenost ali nepravilnosti, vendar aretacija pomembnega člana osebja v času aktivnih spopadov predstavlja resen varnostni in etični izziv za trenutno vlado. Aretacija sledi obdobju povečane varnostne paranoje v Izraelu, ki so jo v preteklih mesecih zaznamovali tudi poskusi fizičnega ogrožanja premierja. Pravosodni organi zdaj preučujejo, ali je šlo pri uhajanju informacij za namerno manipulacijo z namenom spodkopavanja protestov družin talcev, ki zahtevajo takojšnje premirje.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Iranski vrhovni voditelj Hamenej je odgovoril na Trumpove grožnje z intervencijo proti Iranu, pri čemer ga je implicitno označil za tirana, ki bo strmoglavljen. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve Irana, medtem ko so se protesti v Iranu nadaljevali s krvavim zatiranjem s strani vlade.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

Južna Afrika je v soboto v Simon's Townu uradno začela obsežne pomorske vojaške vaje z imenom 'Will for Peace 2026', pri katerih sodelujejo mornarice Rusije, Irana in Kitajske ter drugih partnerskih držav. Južnoafriške oblasti so manevre v bližini svoje obale označile za bistven odziv na vse bolj zapleteno varnostno okolje v svetovnem pomorskem prometu. Poveljnik skupnih sil iz Južne Afrike je poudaril, da so vaje ključnega pomena za zagotavljanje varnosti plovnih poti in zaščito pomorskih gospodarskih dejavnosti v regiji. Operacija poteka v času povečanih mednarodnih napetosti, saj so Združene države Amerike le nekaj dni pred začetkom vaj zasegle rusko tankerko pod rusko zastavo, kar je dodatno zaostrilo odnose med svetovnimi velesilami. Kljub kritikam Zahoda so južnoafriški uradniki poudarili, da so vaje nujne za krepitev regionalnega sodelovanja znotraj skupine BRICS in zaščito lastnih strateških interesov v morju. Vojaške dejavnosti naj bi trajale teden dni in vključevale zahtevne scenarije odzivanja na grožnje. Dogodek odraža širšo geopolitično usmeritev Južne Afrike, ki kljub pritiskom zahodnih držav ohranja in krepi vojaške ter diplomatske vezi z Moskvo, Pekingom in Teheranom. Po navedbah uradnih virov v Simon's Townu vaje niso zgolj prikaz moči, temveč praktičen preizkus usklajenosti mornaric pri varovanju kritične infrastrukture na morju, kar v luči globalnih konfliktov postaja vse pomembnejši element nacionalne varnosti sodelujočih držav.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije je zaradi zaostrenih in nepredvidljivih varnostnih razmer izdalo najvišjo stopnjo opozorila za Iran. Vsem slovenskim državljanom, ki se trenutno nahajajo v tej državi, svetujejo takojšen odhod, preostalim pa odsvetujejo kakršna koli potovanja v to regijo. Ukrep sledi oceni, da so varnostne razmere v Iranu postale resne in nenadzorovane. Po podatkih ministrstva se v Iranu trenutno nahaja manj kot deset slovenskih državljanov. Diplomacija poudarja, da t. i. črno opozorilo pomeni najvišjo stopnjo tveganja, kjer država ne more jamčiti za varnost svojih državljanov ali jim nuditi učinkovite konzularne pomoči v primeru težav. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, kar povečuje nevarnost za osebno varnost tujcev. Slovenski organi pozorno spremljajo dogajanje v regiji in usklajujejo svoje dejavnosti s partnerji znotraj Evropske unije. Odločitev za izdajo črnega opozorila odraža splošno povečanje napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer se varnostna slika spreminja iz ure v uro. Državljanom, ki bi kljub opozorilom ostali v državi, svetujejo skrajno previdnost in redno spremljanje uradnih obvestil.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že trinajsti zaporedni dan, kar predstavlja eno najresnejših kriz za islamsko republiko v zadnjih letih. Po dosegljivih podatkih je v nemirih umrlo najmanj 45 protestnikov, med katerimi je bilo tudi osem otrok. Nasilje se je stopnjevalo v več mestih po državi, medtem ko varnostne sile poskušajo zadušiti upor z uporabo sile. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva so vse slabše gospodarske razmere, ki jih zaznamujejo visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in nenadne podražitve hrane. Te težave so prizadele široke plasti družbe, kar je privedlo do množičnega izražanja nezadovoljstva na ulicah. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo tudi večje politične svoboščine in spremembo državne ureditve. Analitiki ocenjujejo, da se iranski režim trenutno spopada z eksistencialno krizo, saj se protesti ne umirjajo kljub ostrim ukrepom oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko se znotraj države povečuje pritisk na vladajočo elito, naj naslovi temeljne vzroke za ljudski gnev, ki so se kopičili več let.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Iranske oblasti so v poskusu zadušitve vse obsežnejših protivladnih protestov uvedle skoraj popolno blokado dostopa do svetovnega spleta v celotni državi. Namen te drastične poteze je preprečiti organizacijo novih demonstracij in omejiti širjenje informacij o dogajanju v državi, kar neodvisnim opazovalcem onemogoča verifikacijo dogajanja na terenu. Kljub prizadevanjem režima, da bi osamil protestnike, se ti zatekajo k alternativnim metodam komuniciranja, vključno s satelitskimi sistemi Starlink in tujimi televizijskimi postajami, kot sta Iran International in Manoto. Protestno gibanje, ki državo pretresa že skoraj dva tedna, predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost tamkajšnjega režima v zadnjih letih. Poročila iz notranjosti države kažejo, da so oblasti močno zaskrbljene zaradi vztrajnosti in številčnosti udeležencev, zato so se odločile za tvegan ukrep informacijske osamitve. Blokada spleta ne vpliva le na koordinacijo protestov, temveč hromi tudi vsakodnevno gospodarstvo in komunikacijo civilnega prebivalstva s svetom. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj omejevanje svobode govora in dostopa do informacij pogosto napoveduje stopnjevanje nasilja nad civilisti. Predstavniki protestnih gibanj so v izjavah poudarili, da njihova sporočila ne bodo utihnila in da bodo našli poti za obveščanje svetovne javnosti o dejanskem stanju v Iranu, ne glede na tehnične ovire, ki jih postavlja vlada v Teheranu.

Južna Afrika je branila enotedenske pomorske vaje z Rusijo, Iranom in Kitajsko ter drugimi državami kot »bistvene« za zaščito »pomorskih gospodarskih dejavnosti«. Vaje so se začele le nekaj dni po tem, ko so Združene države zasegle rusko naftno cisterno v severnem Atlantiku.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

V Iranu so izbruhnili siloviti protivladni protesti, v katerih je po navedbah lokalnih virov življenje izgubilo najmanj 45 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov, so se hitro razširile po državi in prerasle v splošni upor proti režimu. Protestniki so v več mestih zažigali vladna poslopja in policijska vozila, medtem ko so oblasti odgovorile s skoraj popolno prekinitvijo spletnih komunikacij in električne energije. Napetosti so dosegle vrhunec z gesli proti verskemu vodstvu, pri čemer so množice vzklikale pozive k padcu diktature. Iranske varnostne sile so na ulicah uporabile silo, da bi zatrle nemire, kar je sprožilo mednarodne odzive. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti ostro opozoril pred nadaljnjim nasiljem nad lastnim ljudstvom. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se nakazovale že v začetku januarja 2026, ko je policija s solzivcem razganjala protestnike na teheranskem bazarju. Trenutni val nasilja in informacijska blokada kažeta na resno destabilizacijo notranjepolitičnega stanja v državi, ki se sooča z globoko gospodarsko krizo in nezadovoljstvom prebivalstva.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

V Iranu so se v sredo že enajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti, ki so se razširili v 111 mest po vsej državi. Nemiri, ki so prvotno izbruhnili konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, so se stopnjevali v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah iranske tiskovne agencije Fars sta bila v zadnjih spopadih ubita dva policista, medtem ko se država bori s skoraj 50-odstotno inflacijo in hiperinflacijo, ki je močno oškodovala življenjski standard prebivalstva. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnega nezadovoljstva nad ravnanjem oblasti in nezmožnosti zajezitve gospodarskega propada. Protestniki so na ulicah Teherana in drugih večjih mest naleteli na oster odpor varnostnih organov. Poročila s terena nakazujejo na vsesplošno vrenje, saj so se demonstracije iz prvotnih podeželskih žarišč v zadnjih dneh z vso silovitostjo vrnile v prestolnico. Sodeč po dostopnih informacijah so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere ostajajo izredno napete, saj nobena od vpletenih strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti s silo poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor nad javnim redom.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Turško veleposlaništvo v Teheranu je demantiralo nedavne navedbe na družbenih omrežjih, da Ankara načrtuje ali izvaja evakuacijo svojih državljanov iz Irana. Kot poročajo lokalni mediji in tiskovna agencija ISNA, so se v javnosti pojavile dezinformacije o domnevnem umiku turških državljanov iz večjih iranskih mest, kar pa so uradni diplomatski viri označili za neresnično. Turško veleposlaništvo je po preverjanju potrdilo, da takšnih ukrepov niso sprejeli. Novica o domnevni evakuaciji se je hitro razširila v luči povečanih regionalnih napetosti, vendar turška stran poudarja, da njihovo diplomatsko predstavništvo in državljani ostajajo v državi. Gre za klasičen primer dezinformacij, ki so se pojavile v digitalnem prostoru in zahtevale uradni odziv diplomatskih predstavništev za pomiritev javnosti. Zaenkrat ni nobenih uradnih navodil turškim državljanom, naj zapustijo Iran. Službe za odnose z javnostmi pri veleposlaništvu so še dodatno pojasnile, da se dejavnosti turških državljanov v Iranu nadaljujejo brez motenj. Poudarili so, da je treba informacije o varnostnih ukrepih spremljati zgolj prek uradnih državnih kanalov in ne prek nepreverjenih objav na socialnih omrežjih, ki bi lahko povzročile nepotrebno paniko med prebivalci obeh držav.

Izraelska nacionalna televizija je na podlagi najnovejših obveščevalnih ocen poročala, da Iran trenutno ne pripravlja neposrednega napada na Izrael. Po navedbah izraelskih virov v regiji niso zaznali neobičajnih premikov ali vojaških dejavnosti, ki bi kazale na skorajšnjo agresijo s strani teheranskega režima. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, vendar izraelski obrambni sektor ocenjuje, da se razmere trenutno ne stopnjujejo v smeri takojšnjega vojaškega spopada. Analitiki v Tel Avivu poudarjajo, da kljub ostri retoriki iranskih oblasti dejansko stanje na terenu ne potrjuje priprav na obsežno ofenzivo. Izraelski mediji so v svojih analizah priznali, da so trenutne varnostne razmere stabilnejše, kot je bilo sprva pričakovano, kar zmanjšuje neposredno nevarnost za prebivalstvo v kratkoročnem obdobju. Kljub umirjenim poročilom izraelske varnostne sile ostajajo v stanju pripravljenosti, saj se zavedajo možnosti hitrih sprememb v regionalni dinamiki. Poudarek obveščevalnih služb ostaja na spremljanju morebitnih premikov raketnih enot in brezpilotnih letalnikov znotraj Irana, ki bi lahko pomenili spremembo strategije Islamske republike.

Družine in prijatelji žrtev so v Kanadi obeležili šesto obletnico sestrelitve potniškega letala družbe Ukraine International Airlines na letu PS752, ki so ga iranske sile sestrelile nad Teheranom. Spominske slovesnosti so potekale v provincah Ontario in Britanska Kolumbija, kjer so se poklonili 176 ljudem, ki so izgubili življenje v tragičnem dogodku leta 2020. Med žrtvami je bilo 55 kanadskih državljanov in 30 oseb s stalnim prebivališčem v Kanadi. Letalo je bilo tarča dveh iranskih raket le nekaj minut po vzletu z letališča v Teheranu. Iranske oblasti so kasneje priznale, da so letalo sestrelile pomotoma, kar so pripisale človeški napaki v času povečanih napetosti z Združenimi državami Amerike. Svojci žrtev še vedno zahtevajo polno odgovornost in transparentnost s strani iranskega režima glede okoliščin napada. Dogodki v Kanadi služijo kot opomin na nerešena vprašanja glede mednarodne pravičnosti in varnosti v civilnem letalstvu. Kanadska vlada in mednarodni partnerji si še naprej prizadevajo za odškodnine in kazensko pregon odgovornih, medtem ko se družine spopadajo z dolgotrajno izgubo in pomanjkanjem dokončnih odgovorov o dogodku, ki je pretresel svetovno javnost.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje. Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Nekdanji izraelski premier in sedanji vodja opozicije v knesetu Jair Lapid ter minister za diasporo Amihaj Šikli sta nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele predsednika Nicolása Madura, izkoristila kot neposredno opozorilo iranskim oblastem. Izraelska politika sta poudarila, da ameriški ukrepi v Južni Ameriki služijo kot dokaz odločnosti Washingtona, kar bi po njunem mnenju moral biti jasen signal Teheranu glede morebitnih prihodnjih vojaških ali političnih posledic njihovega delovanja. Izjave so sovpadle z naraščajočimi napetostmi v regiji in grožnjami nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novo vojno proti Iranu, ki so sledile protestom znotraj islamske republike. Analitiki poudarjajo, da gre za usklajeno retoriko, s katero Izrael spodbuja strožji pristop Združenih držav do iranskega jedrskega programa in regionalnega vpliva. Incident v Venezueli je tako postal diplomatsko orodje za stopnjevanje pritiska na iransko vodstvo, medtem ko se varnostne razmere na Bližnjem vzhodu še naprej zaostrujejo.

Iran je v uradni izjavi poudaril, da se bo na vsako sovražno dejanje ali agresijo odzval odločno, sorazmerno in neomajno. Teheran je varnost države označil za svojo "rdečo črto" in opozoril predvsem Združene države Amerike ter Izrael, da bodo morebitni napadi sprožili takojšen povračilni ukrep. Izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji, kjer iranske oblasti vztrajajo pri pravici do obrambe svoje suverenosti. Napovedi o povračilnih ukrepih so namenjene odvračanju morebitnih vojaških posredovanj, pri čemer iransko vodstvo poudarja, da ne bodo dopustili nikakršnih kršitev svojih meja ali strateških interesov. Retorika Teherana odraža stopnjevanje diplomatskih in vojaških trenj, ki vplivajo na širšo stabilnost na Bližnjem vzhodu. Dokumenti nakazujejo, da so iranske oborožene sile v stanju visoke pripravljenosti na morebitne sovražne premike tujih sil.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.