Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je v ponedeljek tujim diplomatom sporočil, da so razmere v državi pod popolnim nadzorom, potem ko so protivladni protesti postali nasilni. Araqchi je poudaril, da so varnostne sile aretirale številne operativce, ki jih je označil za teroriste, ter napovedal, da bo dostop do spleta v kratkem ponovno vzpostavljen. Kljub napetostim je Teheran izrazil pripravljenost na pogovore z Združenimi državami Amerike, vendar pod lastnimi pogoji. Najnovejši val nemirov se je stopnjeval po daljšem obdobju gospodarske nestabilnosti, ki so jo povzročile mednarodne sankcije in padec vrednosti nacionalne valute. Iranske oblasti trdijo, da so protesti spodbujeni od zunaj, medtem ko poročila s terena kažejo na visoko stopnjo nezadovoljstva prebivalstva nad teokratsko ureditvijo. Araqchi je v televizijskem nagovoru zagotovil, da država ostaja stabilna in da bodo varnostni ukrepi preprečili nadaljnje stopnjevanje nasilja. Diplomatska prizadevanja za umiritev razmer so tesno povezana z iranskimi jedrskimi ambicijami in zahtevami po odpravi ameriških sankcij. Iran vztraja pri svoji pravici do obogatitve urana in poudarja, da se ne bo uklonil vojaškim pritiskom. Trenutna situacija kaže na kompleksno prepletanje notranjepolitične krize in zunanjepolitičnih pogajanj, kjer Teheran uporablja retoriko nadzora za utrjevanje svoje pogajalske pozicije na mednarodnem prizorišču.

Izrael je v stanju visoke pripravljenosti zaradi možnosti ameriškega vojaškega posredovanja v Iranu, kjer se oblasti spopadajo z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih letih. Ameriški predsednik Donald Trump je bil po poročanju virov že seznanjen z možnostmi za vojaške udare, potem ko je večkrat javno podprl protestnike in iransko vodstvo opozoril pred uporabo sile. Razmere so se zaostrile po poročilih o več kot 500 smrtnih žrtvah med demonstranti in uvedbi popolne zatemnitve komunikacij po vsej državi. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je v odzivu na grožnje napovedal, da bo Teheran izvedel preventivne napade na ameriške in izraelske cilje, če bo zaznal neposredno nevarnost napada. Po njegovih besedah bodo ameriške enote v regiji in država Izrael postale legitimne tarče, v kolikor se bo Washington odločil za vojaško posredovanje. Iranske oblasti za podpihovanje nemirov neposredno obtožujejo Združene države Amerike in Izrael, medtem ko se napetosti v regiji stopnjujejo do kritične točke. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta po dostopnih informacijah že opravila posvetovanja o morebitnem posredovanju. Izrael, ki je že v preteklosti izvajal napade na iransko infrastrukturo, pozorno spremlja premike iranskih oboroženih sil. Stopnjevanje retorike med Washingtonom in Teheranom, vključno z napovedmi o preventivnih udarih, povečuje tveganje za širši regionalni konflikt, ki bi lahko neposredno vključil ameriške sile na Bližnjem vzhodu.

Vrednost ameriškega dolarja in delniški indeksi v Združenih državah Amerike so v ponedeljek zabeležili opazen padec, medtem ko je cena zlata dosegla rekordnih 4.550 dolarjev za unčo. Glavni razlog za nestanovitnost trgov je odločitev ameriškega pravosodnega ministrstva, ki je predsedniku Federal Reserve (Fed) Jeromu Powllu vročilo sodni poziv v povezavi z njegovo lanskoletno izpovedbo v senatu. Powell je potezo označil za nezaslišan napad na neodvisnost centralne banke in poudaril, da so grožnje s kazenskim pregonom posledica vodenja denarne politike v javnem interesu, namesto sledenja preferencam predsednika Donalda Trumpa. Dodatno napetost na svetovnih trgih povzročajo stopnjevani nemiri v Iranu, kjer naj bi med protesti umrlo več sto ljudi. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil s povračilnimi ukrepi, vključno z vojaškimi opcijami, če bo teheranski režim uporabil smrtonosno silo proti civilistom. Iran je v odgovor opozoril ZDA in Izrael pred kakršnim koli vmešavanjem, kar je okrepilo povpraševanje vlagateljev po varnih naložbah, kot sta švicarski frank in zlato. Geopolitična negotovost se širi tudi na Arktiko, kjer Združeno kraljestvo in Nemčija razpravljata o povečanju vojaške prisotnosti na Grenlandiji. S tem želita zaveznici pokazati odločnost pri varovanju arktične varnosti, kar prihaja v času ponovnih izjav Donalda Trumpa o ameriškem lastništvu otoka. Na trgu kriptovalut je bitcoin ostal razmeroma stabilen, medtem ko so delnice izdajateljev kreditnih kartic padle zaradi Trumpovih napovedi o omejitvi obrestnih mer.

Val nemirov v Iranu je zahteval že več kot 500 smrtnih žrtev, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Protesti, ki so se razširili po celotni državi, so posledica poglobljene gospodarske krize in splošnega nezadovoljstva prebivalstva s teokratsko ureditvijo. Iranske oblasti so se na upor odzvale z nasilnim zatiranjem in grožnjami s povračilnimi ukrepi, pri čemer uradni Teheran za nestabilnost v državi krivi vmešavanje Združenih držav Amerike. Napetosti so se dodatno stopnjevale po opozorilih iranskega režima o možnosti preventivnih napadov, če bi se ameriška stran neposredno vmešala v dogajanje. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij poslal sporočilo podpore protestnikom, kar je v Teheranu sprožilo ostre odzive in obtožbe o spodbujanju upora. Kljub brutalnemu posredovanju varnostnih sil ljudje ostajajo na ulicah večjih mest, kjer kljubujejo vladnim omejitvam in cenzuri. Razmere v državi so kritične, saj režim pod vodstvom ajatol stopnjuje pritisk na civilno družbo, hkrati pa se sooča z mednarodno izolacijo. Analitiki ocenjujejo, da so trenutni protesti eden največjih izzivov za iransko oblast v zadnjih desetletjih, saj združujejo različne družbene sloje, ki zahtevajo korenite politične in ekonomske reforme.

V javnosti so se pojavili preverjeni videoposnetki, ki prikazujejo na desetine trupel pred mrtvašnico v Teheranu, kar potrjuje navedbe o brutalnem obračunu iranskih varnostnih sil s protivladnimi protestniki. Po poročanju organizacij za človekove pravice in preiskavah tujih dopisništev so varnostne sile proti civilistom uporabile pravo strelivo, kar je povzročilo množične žrtve. Posnetki, na katerih je videti pretresene svojce ob truplih v vrečah, razkrivajo dejanski obseg nasilja, ki ga izvaja iranski režim. Kljub prizadevanjem oblasti, da bi z omejitvijo komunikacij in spleta prikrile dogajanje v državi, informacije o smrtnih žrtvah še naprej prihajajo v mednarodno javnost. Število mrtvih se po navedbah aktivistov vztrajno povečuje, saj se demonstracije, ki so se razširile po celotni državi, ne umirjajo. Mrtvašnice v bližini prestolnice so po poročilih očividcev preobremenjene, kar kaže na to, da je zatiranje protestov doseglo kritično točko. Mednarodna skupnost in organizacije za človekove pravice opozarjajo na možnost množičnih pobojev, saj se režim v Teheranu na gospodarsko in politično nezadovoljstvo prebivalstva odziva s stopnjevanjem fizične sile. Preiskave neodvisnih medijev potrjujejo, da so žrtve neposredna posledica uporabe strelnega orožja s strani državnih organov, kar dodatno podpihuje gnev protestnikov proti teokratski ureditvi države.

Število žrtev med dolgotrajnimi protivladnimi protesti v Iranu se je po navedbah nevladnih organizacij povzpelo na več kot 500, medtem ko je bilo pridržanih že več kot 10.000 ljudi. Med ubitimi so po poročanju tujih medijev tudi študenti in nogometni sodniki, kar dodatno zaostruje napetosti v državi. Ameriška skupina za človekove pravice opozarja, da se represija stopnjuje, saj vlada na ulice pošilja varnostne sile in hkrati organizira množična provladna zborovanja, s katerimi želi pokazati enotnost naroda. Kljub nasilnemu zatiranju se demonstracije ne umirjajo, nekatere ocene nevladnih organizacij pa kažejo celo na število žrtev, ki presega 600. Val aretacij je zajel širok spekter civilne družbe, od aktivistov do naključnih udeleževcev. Iranske oblasti vztrajajo pri trdi liniji, kar mednarodna skupnost obsoja kot kršenje osnovnih človekovih pravic in svoboščin. Dogajanje v Iranu predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnji režim v zadnjih desetletjih. Protesti, ki so se začeli kot odziv na določene družbene omejitve, so prerasli v širše gibanje proti vladajoči strukturi. Razmere ostajajo nestabilne, saj obe strani vztrajata pri svojih stališčih, število aretiranih pa še naprej strmo narašča.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo novih carin v višini 25 odstotkov na ves uvoz iz držav, ki opravljajo kakršne koli posle z Islamsko republiko Iran. Ukrep, ki je po Trumpovih besedah začel veljati takoj, predstavlja nov mehanizem pritiska na države, ki sodelujejo s Teheranom, saj bodo te posledično kaznovane pri trgovanju z Združenimi državami Amerike. Čeprav predsednik ni neposredno navedel seznama držav, bi odločitev lahko močno prizadela ključne ameriške trgovinske partnerice, vključno s Kitajsko, Indijo, Turčijo in Združenimi arabskimi emirati. Novi trgovinski ukrepi so bili sprejeti v času, ko Trumpova administracija stopnjuje retoriko proti iranskemu režimu zaradi nasilnega zatiranja notranjih protestov. Washington s temi potezami poskuša popolnoma izolirati Teheran in mu onemogočiti dostop do mednarodnih finančnih tokov, hkrati pa sili druge svetovne velesile v izbiro med iranskim trgom in dostopom do ameriškega gospodarstva. Odločitev je na svetovnih trgih povzročila precejšnjo negotovost, saj podrobnosti o izvajanju carin in njihovem natančnem obsegu ostajajo nejasne. Analitiki opozarjajo, da bi takšna politika lahko sprožila nove trgovinske vojne, zlasti s Kitajsko, ki velja za največjo uvoznico iranske nafte. Medtem ko Trump hkrati nakazuje možnost pogovorov o denuklearizaciji, v ozadju še vedno ostajajo grožnje z morebitnimi vojaškimi napadi na iranske cilje. Takšen nepredvidljiv pristop k zunanji politiki in trgovini povzroča nemir med vlagatelji in bi lahko vodil do večjih motenj v globalnih dobavnih verigah.

Ameriški predsednik Donald Trump je okrepil pritisk na Iran in opozoril na možnost vojaškega posredovanja, medtem ko se Teheran spopada z obsežnimi notranjimi protesti. Trumpova administracija je ameriškim državljanom svetovala, naj nemudoma zapustijo državo, saj so se razmere po njunih navedbah močno poslabšale. Predsednik je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z nasilnim zatiranjem demonstrantov. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrim opozorilom, da bodo ZDA prejele nepozabno lekcijo, če se odločijo za napad. Kljub poročilom o številnih žrtvah med protestniki Teheran vztraja pri svoji suverenosti in zavrača tuje vmešavanje. Trump je svoje ukaze označil za dokončne in izvršljive takoj, kar dodatno zaostruje že tako krhke diplomatske odnose v regiji in povzroča nelagodje pri mednarodnih zaveznikih. Analitiki opozarjajo, da Trumpova strategija ostaja nejasna glede končnega cilja, saj ni razvidno, ali si prizadeva za zamenjavo režima ali zgolj za omejitev iranskega vpliva. Ta negotovost vpliva tudi na odnose z Rusijo, saj so Trumpovi ukazi po poročanju nekaterih virov neugodni za interese Vladimirja Putina na Bližnjem vzhodu. Medtem ko se vojaška retorika stopnjuje, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnost izbruha novega oboroženega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je bil v zadnjih dneh obveščen o različnih možnostih za vojaške napade na Iran, ki vključujejo tako vojaške kot civilne cilje v Teheranu. Po poročanju ameriških medijev, vključno z New York Timesom, so bili načrti pripravljeni kot odziv na morebitno nasilno zatrtje množičnih protestov v Iranu, pri čemer je Trump večkrat opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo iranski režim začel pobijati demonstrante. Napetosti so se stopnjevale po strmem padcu iranskega riala, kar je sprožilo val demonstracij z zahtevami po odstopu ajatole Hameneja, v katerih je po podatkih humanitarnih organizacij v dveh tednih umrlo že več sto ljudi. Ameriški državni sekretar Marco Rubio se je o razmerah v Iranu in Siriji že po telefonu pogovarjal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, medtem ko je iranska opozicija v izgnanstvu pozvala k odločnemu ukrepanju. Prestolednik v izgnanstvu Reza Pahlavi je predsednika Trumpa javno pozval, naj podpre protestno gibanje in "kači odreže glavo", s čimer bi trajno zavarovali interese iranskega ljudstva in stabilnost v regiji. Pahlavi trdi, da so protestniki opogumljeni zaradi napovedi o možnosti ameriškega vojaškega posredovanja, saj verjamejo, da jih Washington tokrat ne bo zapustil. Uradni Teheran je na grožnje odgovoril z opozorilom, da bo na vsakršno ameriško agresijo odgovoril s povračilnimi ukrepi proti Izraelu in ameriškim vojaškim bazam na Bližnjem vzhodu. Iransko vodstvo vztraja, da so protesti vodeni s strani tujih sil in pomenijo neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Kljub stopnjevanju retorike nekateri ameriški uradniki poudarjajo, da gre za standardno vojaško načrtovanje in da trenutno ni jasnih znakov o neposredno bližajočem se napadu.

Novi članki so razkrili, da je preiskava proti predsedniku Fed-a, Jeromu Powellu, še poglobila spor med Donaldom Trumpom in centralno banko, pri čemer so nekdanji predsedniki Fed-a izrazili zaskrbljenost glede ogrožanja neodvisnosti institucije. Trumpova administracija je grozila s kazensko obtožnico, kar je povzročilo dodatno podporo neodvisnosti Fed-a. Washington National Opera se je odločila preseliti svoje predstave iz Kennedy Centra, kar predstavlja umetniški odziv na Trumpovo kampanjo. Trump je imenoval sodnike v vrhovna sodišča, ki večinoma podpirajo njegove odločitve.

Evropski parlament je iranskim diplomatom in uradnim predstavnikom prepovedal vstop v svoje prostore v Bruslju in Strasbourgu, je sporočila predsednica parlamenta Roberta Metsola. Odločitev je bila sprejeta kot neposreden odziv na nasilno zatiranje protivladnih protestov v Iranu, kjer tamkajšnje oblasti z uporabo sile omejujejo pravice in svoboščine državljanov. Metsola je poudarila, da institucija ne more delovati, kot da se v Iranu ne dogaja nič, medtem ko se iransko ljudstvo bori za svoje temeljne pravice. Prepoved velja za vse diplomatsko osebje in visoke uradnike Islamske republike Iran. Gre za simbolno, a politično močno potezo, ki dodatno zaostruje odnose med Evropsko unijo in Teheranom. Po besedah uradnikov parlamenta je ta ukrep odgovor na dejanja iranskega režima, ki vključujejo številne aretacije, obsodbe na smrt in usmrtitve udeležencev protestov, ki so državo zajeli po smrti Mahse Amini v policijskem pridržanju. Evropski poslanci so že večkrat pozvali k strožjim sankcijam proti iranski moralni policiji in revolucionarni gardi. S to prepovedjo Evropski parlament krepi pritisk na iranske oblasti in izraža solidarnost z demonstranti. Ukrep bo veljal do nadaljnjega oziroma dokler se razmere glede spoštovanja človekovih pravic v državi ne izboljšajo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek poudaril nujnost mednarodne podpore iranskemu ljudstvu pri prizadevanjih za korenite politične spremembe v državi. Zelenski meni, da mora svet pomagati Irancem pri nadgradnji trenutnih protestov, ki bi vodili do osvoboditve izpod oblasti, ki po njegovih besedah prinaša zlo tako lastnemu narodu kot tudi drugim državam, vključno z Ukrajino. Izjave ukrajinskega predsednika prihajajo v času, ko se Iran spopada z notranjimi nemiri in obtožbami o vojaškem sodelovanju z Rusijo. Zelenski je izpostavil, da iranski režim ne ogroža le lastne stabilnosti, temveč s svojo zunanjo politiko neposredno vpliva na varnostno situacijo v Ukrajini, kjer se iranska tehnologija, predvsem brezpilotni letalniki, uporablja v ruski agresiji. Klic k akciji odraža prizadevanja Kijeva, da bi izoliral zaveznike Moskve in hkrati spodbudil demokratične procese v državah, ki podpirajo rusko invazijo. Zelenski je prepričan, da bi sprememba oblasti v Teheranu zmanjšala zunanje pritiske na Ukrajino in prispevala k stabilnosti v širši regiji.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Iranske oblasti so razglasile tridnevno državno žalovanje za žrtvami nasilnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Teheran je dogodke označil za neposredno bitko proti Združenim državam Amerike in Izraelu, ki ju obtožuje podpore oboroženim izgrednikom. Po navedbah poluradne tiskovne agencije Tasnim so uradniki prepričani, da tuje sile izkoriščajo gospodarsko krizo in strm pad vrednosti riala za destabilizacijo islamske republike. Zaradi domnevne podpore protestom je iransko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo tudi več evropskih diplomatov. Teheran trdi, da so oborožene skupine pod tujim vplivom izvedle več napadov na javnih mestih po vsej državi. Protesti, ki so se začeli ob koncu decembra, so posledica vse slabših življenjskih pogojev, vendar režim vztraja pri tuji orkestraciji dogodkov. Napetosti med Iranom in zahodnimi zavezniki se stopnjujejo v času, ko državo pretresajo notranji nemiri in mednarodni pritiski glede jedrskega programa. Iranski uradniki poudarjajo, da so ukrepi varnostnih sil nujni za zaščito nacionalne suverenosti pred tistimi, ki jih označujejo za teroristične elemente pod nadzorom Tel Aviva in Washingtona.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je danes sprejela odločitev, da vsem iranskim diplomatom in uradnim predstavnikom prepove vstop v prostore te institucije. Ukrep je neposreden odgovor na nasilno zatiranje protivladnih protestov v Iranu, s katerim želi Bruselj poslati jasno sporočilo uradnemu Teheranu. Metsola je ob tem poudarila, da mednarodni odnosi z islamsko republiko ne morejo ostati nespremenjeni, dokler se v državi kršijo temeljne človekove pravice. Evropski parlament s tem korakom dodatno zaostruje svojo politiko do Irana in izraža solidarnost z iranskimi državljani, ki se borijo za svobodo in pravičnost. Odločitev odraža širše stališče Evropske unije, ki vztrajno obsoja uporabo sile proti civilistom in zahteva spoštovanje demokratičnih standardov. Predsednica Metsola je svojo odločitev javno objavila na družbenem omrežju X, kjer je zapisala, da se Evropa ne bo odrnila od dogajanja v Iranu. Ta poteza predstavlja pomemben diplomatski signal, ki bo verjetno še dodatno ohladil odnose med Teheranom in Evropsko unijo. Prepoved vstopa diplomatov v prostore parlamenta je redek, a močan instrument parlamentarne diplomacije, ki se uporabi v primerih hudih kršitev mednarodnih norm. Evropski poslanci so že v preteklosti pozivali k ostrejšim sankcijam proti iranskemu režimu, današnja odločitev pa te zahteve uresničuje v praksi znotraj same institucije.

Zunanja ministra Slovenije in Belgije, Tanja Fajon in Maxim Prevot, sta na današnjem srečanju v Ljubljani poudarila visoko stopnjo usklajenosti obeh držav pri ključnih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Glavni temi pogovorov sta bili obsodba nasilja nad protestniki v Iranu ter vprašanje ozemeljske celovitosti v povezavi z ameriškimi težnjami po priključitvi Grenlandije. Državi sta enotni v svojem odzivu na kršitve človekovih pravic v Iranu, kjer ostro obsojata nasilna dejanja oblasti nad civilnim prebivalstvom. Ministra sta izpostavila, da je spoštovanje temeljnih svoboščin ključno za stabilnost v regiji in da bosta državi še naprej usklajeno delovali znotraj mednarodnih institucij za zaščito teh vrednot. V luči razprav o ozemeljski celovitosti sta se Fajonova in Prevot odzvala tudi na ameriške grožnje glede priključitve Grenlandije. Ministra sta poudarila, da Slovenija in Belgija trdno zagovarjata suverenost in nedotakljivost meja, pri čemer od teh načel ne nameravata odstopiti, ne glede na pritiske velikih sil.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Po poročanju New York Timesa naj bi ZDA in Tajvan dosegla dogovor o znižanju carin na tajvansko blago na 15 %. V zameno naj bi TSMC v Arizoni zgradil vsaj pet dodatnih tovarn polprevodnikov. Delnice TSMC so se po objavi novice okrepile. Predsednik stranke民眾黨, Huang Guochang, je izrazil željo po udeležbi v pogajanjih o carinah. Pravniki so izrazili mnenje, da se Huang Guochang ne bi smel vmešavati v ta dogovor.

Reza Pahlavi, sin leta 1979 strmoglavljenega iranskega šaha, je v nedeljo ponovno izrazil svojo pripravljenost na vrnitev v Iran, kjer bi po njegovem prepričanju prevzel vlogo pri vodenju države proti demokratični ureditvi. Pahlavi, ki trenutno prebiva v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, se v svojih javnih nastopih pogosto zavzema za končanje trenutnega teokratskega režima in vzpostavitev sekularne demokracije. Napovedi o morebitni vrnitvi nekdanjega prestolonaslednika sovpadajo z razširjenimi protivladnimi protesti, ki pretresajo Iran. V podporo protestnikom, ki se borijo za večje državljanske svoboščine in politične spremembe, so konec tedna potekale številne demonstracije v večjih svetovnih prestolnicah, vključno z Londonom, Parizom in Istanbulom. Demonstranti v tujini so zahtevali mednarodni pritisk na Teheran in izrazili solidarnost z ljudmi na iranskih ulicah. Kljub Pahlavijevim prizadevanjem, da bi se uveljavil kot osrednja osebnost opozicije v izgnanstvu, ostaja vprašanje dejanske ravni podpore, ki jo uživa znotraj same države, nejasno. Iranske oblasti njegove izjave in aktivnosti opozicije v tujini označujejo za nepomembne, medtem ko mednarodni opazovalci poudarjajo zapletenost politične dinamike v regiji in tveganja, ki jih prinaša morebitna sprememba oblasti.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izrazila pripravljenost za uvedbo novih sankcij proti Iranu. Odločitev je odziv na nasilno in, kot se je izrazila, barbarsko zatiranje protivladnih protestov v državi. Kallasova je v pogovoru za nemški časnik Die Welt poudarila, da so Iranci pripravljeni tvegati vse, da bi se njihov glas slišal, medtem ko ima tamkajšnji režim dolgo zgodovino kršenja človekovih pravic. Evropska unija je proti Teheranu že uvedla obsežne omejevalne ukrepe, ki se nanašajo na področja človekovih pravic, širjenja jedrskega orožja in iranske podpore ruski agresiji v Ukrajini. Novi predlogi sankcij bodo po napovedih usmerjeni predvsem proti posameznikom, ki so neposredno odgovorni za nasilje nad protestniki, vključno z visokimi vladnimi uradniki in ministri. Predvideni ukrepi vključujejo prepoved potovanja v države članice Evropske unije in zamrznitev premoženja, ki ga imajo tarče sankcij v jurisdikciji povezave. S tem želi Bruselj povečati pritisk na iranske oblasti in pokazati solidarnost z demonstranti, ki se na ulicah spopadajo z brutalnim odzivom varnostnih sil.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Izraelska vojska je v nedeljo izvedla serijo novih letalskih napadov na tarče na jugu Libanona, pri čemer je bila po podatkih libanonskih oblasti ubita najmanj ena oseba. Izraelske sile so sporočile, da je bil cilj napada v mestu Bint Džbejl domnevni pripadnik gibanja Hezbolah, ki naj bi večkrat kršilo določila sporazuma o prekinitvi ognja. Libanonsko ministrstvo za zdravje je potrdilo, da je izraelsko letalstvo zadelo vozilo, kar je povzročilo smrtno žrtev. Operacija je vključevala tudi napade na infrastrukturo šiitskega gibanja severno od reke Litani, natančneje v skupnosti Kfar Hata, kjer so bili po poročanju lokalnih tiskovnih agencij močno poškodovani stanovanjski objekti. Izraelska vojska je pred tem izdala ukaz za takojšnjo evakuacijo prebivalcev tega območja, saj so ciljali na podzemne vojaške objekte Hezbolaha. Ti povračilni ukrepi so se zvrstili kljub prizadevanjem za ohranitev premirja, ki je stopilo v veljavo novembra lani. Napetosti med Izraelom in Hezbolahom ostajajo visoke, saj obe strani obtožujeta druga drugo kršitev dogovora. Medtem ko libanonska vojska zagotavlja, da je razorožila enote Hezbolaha južno od reke Litani v skladu z mednarodnimi dogovori, Izrael vztraja pri aktivnem uničevanju vojaških zmogljivosti gibanja, ki ga podpira Iran. Zadnji incidenti dodatno ogrožajo krhko stabilnost na mejnem območju, ki ga nadzorujejo mirovne sile Združenih narodov.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo v Vatikanu pozval k strpnemu dialogu in vzpostavitvi miru v Iranu in Siriji, kjer se razmere zaradi stopnjevanja napetosti in nasilja vztrajno slabšajo. Sveti oče je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem na Bližnjem vzhodu, kjer trajajoči konflikti in protesti proti režimom terjajo številna človeška življenja. Poudaril je nujnost potrpežljivega iskanja rešitev, ki bi preprečile nadaljnje prelivanje krvi. Po navedbah vatikanskih virov je pontifik v svojem nagovoru izpostavil, da so trenutne napetosti v regiji dosegle kritično točko, zlasti po zadnjih nemirih v Iranu, usmerjenih proti tamkajšnjim oblastem. Papež je vernike in mednarodno skupnost pozval, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za ublažitev napetosti in zasledovanje skupnega dobrega v celotni družbi, saj le mirna pot zagotavlja dolgoročno stabilnost. V svojem sporočilu je Leon XIV. posebej omenil trpljenje prebivalstva v obeh državah, kjer vztrajne nestabilnosti povzročajo humanitarno krizo. Poziv k miru prihaja v času, ko se mednarodna javnost z naraščajočo zaskrbljenostjo odziva na represivne ukrepe in vojaške spopade, ki še naprej destabilizirajo širšo bližnjevzhodno regijo.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so po podatkih nevladnih organizacij zahtevali že več kot 200 življenj med protestniki. Razmere v državi so se zaostrile, ko so na ulice stopile množice ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo z aktualnim režimom. Po poročilih s terena so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, kar je privedlo do velikega števila žrtev, med ubitimi pa je po uradnih navedbah tudi najmanj 40 pripadnikov policije. Nevladne organizacije razmere opisujejo kot kritične in mednarodno skupnost pozivajo k takojšnjemu ukrepanju. Kljub naraščajočemu številu žrtev se protesti ne umirjajo, temveč se širijo po različnih delih države. Aktivisti opozarjajo na brutalnost varnostnih organov, medtem ko svetovni voditelji prejemajo poročila o domnevnih kršitvah človekovih pravic in prekomerni uporabi sile nad civilisti. Dogajanje v Iranu predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnje oblasti v zadnjih desetletjih. Napetosti v družbi so dosegle vrelišče, mednarodna javnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj bi stopnjevanje nasilja lahko imelo širše posledice za stabilnost v regiji. Trenutno ni znakov, da bi prišlo do sporazumne rešitve ali prekinitve spopadov na ulicah iranskih mest.

Vodja kabineta premierja Netanjahuja, Tzachi Braverman, je bil pridržan in zaslišan zaradi suma kršitve zaupanja in oviranja pravosodja v škandalu BibiLeaks, ki vključuje uhajanje zaupnih dokumentov IDF nemškemu tabloidu. Braverman se je pritožil na 15-dnevno prepoved vstopa v premierjevo pisarno po policijskem zaslišanju. Poleg tega je bila novoimenovanemu izraelskemu veleposlaniku v Združenem kraljestvu prepovedana zapustitev države.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

Južna Afrika je v soboto v Simon's Townu uradno začela obsežne pomorske vojaške vaje z imenom 'Will for Peace 2026', pri katerih sodelujejo mornarice Rusije, Irana in Kitajske ter drugih partnerskih držav. Južnoafriške oblasti so manevre v bližini svoje obale označile za bistven odziv na vse bolj zapleteno varnostno okolje v svetovnem pomorskem prometu. Poveljnik skupnih sil iz Južne Afrike je poudaril, da so vaje ključnega pomena za zagotavljanje varnosti plovnih poti in zaščito pomorskih gospodarskih dejavnosti v regiji. Operacija poteka v času povečanih mednarodnih napetosti, saj so Združene države Amerike le nekaj dni pred začetkom vaj zasegle rusko tankerko pod rusko zastavo, kar je dodatno zaostrilo odnose med svetovnimi velesilami. Kljub kritikam Zahoda so južnoafriški uradniki poudarili, da so vaje nujne za krepitev regionalnega sodelovanja znotraj skupine BRICS in zaščito lastnih strateških interesov v morju. Vojaške dejavnosti naj bi trajale teden dni in vključevale zahtevne scenarije odzivanja na grožnje. Dogodek odraža širšo geopolitično usmeritev Južne Afrike, ki kljub pritiskom zahodnih držav ohranja in krepi vojaške ter diplomatske vezi z Moskvo, Pekingom in Teheranom. Po navedbah uradnih virov v Simon's Townu vaje niso zgolj prikaz moči, temveč praktičen preizkus usklajenosti mornaric pri varovanju kritične infrastrukture na morju, kar v luči globalnih konfliktov postaja vse pomembnejši element nacionalne varnosti sodelujočih držav.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije je zaradi zaostrenih in nepredvidljivih varnostnih razmer izdalo najvišjo stopnjo opozorila za Iran. Vsem slovenskim državljanom, ki se trenutno nahajajo v tej državi, svetujejo takojšen odhod, preostalim pa odsvetujejo kakršna koli potovanja v to regijo. Ukrep sledi oceni, da so varnostne razmere v Iranu postale resne in nenadzorovane. Po podatkih ministrstva se v Iranu trenutno nahaja manj kot deset slovenskih državljanov. Diplomacija poudarja, da t. i. črno opozorilo pomeni najvišjo stopnjo tveganja, kjer država ne more jamčiti za varnost svojih državljanov ali jim nuditi učinkovite konzularne pomoči v primeru težav. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, kar povečuje nevarnost za osebno varnost tujcev. Slovenski organi pozorno spremljajo dogajanje v regiji in usklajujejo svoje dejavnosti s partnerji znotraj Evropske unije. Odločitev za izdajo črnega opozorila odraža splošno povečanje napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer se varnostna slika spreminja iz ure v uro. Državljanom, ki bi kljub opozorilom ostali v državi, svetujejo skrajno previdnost in redno spremljanje uradnih obvestil.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že trinajsti zaporedni dan, kar predstavlja eno najresnejših kriz za islamsko republiko v zadnjih letih. Po dosegljivih podatkih je v nemirih umrlo najmanj 45 protestnikov, med katerimi je bilo tudi osem otrok. Nasilje se je stopnjevalo v več mestih po državi, medtem ko varnostne sile poskušajo zadušiti upor z uporabo sile. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva so vse slabše gospodarske razmere, ki jih zaznamujejo visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in nenadne podražitve hrane. Te težave so prizadele široke plasti družbe, kar je privedlo do množičnega izražanja nezadovoljstva na ulicah. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo tudi večje politične svoboščine in spremembo državne ureditve. Analitiki ocenjujejo, da se iranski režim trenutno spopada z eksistencialno krizo, saj se protesti ne umirjajo kljub ostrim ukrepom oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko se znotraj države povečuje pritisk na vladajočo elito, naj naslovi temeljne vzroke za ljudski gnev, ki so se kopičili več let.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Iranske oblasti so v poskusu zadušitve vse obsežnejših protivladnih protestov uvedle skoraj popolno blokado dostopa do svetovnega spleta v celotni državi. Namen te drastične poteze je preprečiti organizacijo novih demonstracij in omejiti širjenje informacij o dogajanju v državi, kar neodvisnim opazovalcem onemogoča verifikacijo dogajanja na terenu. Kljub prizadevanjem režima, da bi osamil protestnike, se ti zatekajo k alternativnim metodam komuniciranja, vključno s satelitskimi sistemi Starlink in tujimi televizijskimi postajami, kot sta Iran International in Manoto. Protestno gibanje, ki državo pretresa že skoraj dva tedna, predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost tamkajšnjega režima v zadnjih letih. Poročila iz notranjosti države kažejo, da so oblasti močno zaskrbljene zaradi vztrajnosti in številčnosti udeležencev, zato so se odločile za tvegan ukrep informacijske osamitve. Blokada spleta ne vpliva le na koordinacijo protestov, temveč hromi tudi vsakodnevno gospodarstvo in komunikacijo civilnega prebivalstva s svetom. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj omejevanje svobode govora in dostopa do informacij pogosto napoveduje stopnjevanje nasilja nad civilisti. Predstavniki protestnih gibanj so v izjavah poudarili, da njihova sporočila ne bodo utihnila in da bodo našli poti za obveščanje svetovne javnosti o dejanskem stanju v Iranu, ne glede na tehnične ovire, ki jih postavlja vlada v Teheranu.

Južna Afrika je branila enotedenske pomorske vaje z Rusijo, Iranom in Kitajsko ter drugimi državami kot »bistvene« za zaščito »pomorskih gospodarskih dejavnosti«. Vaje so se začele le nekaj dni po tem, ko so Združene države zasegle rusko naftno cisterno v severnem Atlantiku.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.