Iranske varnostne sile so v četrtek uporabile solzivec in pravo strelivo za razganjanje protestnikov, ki so se že dvanajsti zaporedni dan zbirali na ulicah zaradi poglabljajoče se gospodarske krize. Po navedbah organizacij za človekove pravice je prišlo do novih spopadov, v katerih so varnostne enote streljale na civiliste, medtem ko število smrtnih žrtev še naprej narašča. Protivladne demonstracije so zajele državo v času, ko se klerikalne oblasti pod vodstvom ajatole Alija Hameneja spopadajo s hudimi posledicami dolgoletnih sankcij in nedavne vojne proti Izraelu. Izgnane opozicijske skupine so pozvale k stopnjevanju protestov in splošnim stavkam, da bi povečale pritisk na režim v Teheranu. Poročila s terena nakazujejo, da se nemiri kljub ostrim povračilnim ukrepom Revolucionarne garde ne umirjajo, temveč se širijo v številna mesta po državi. Oblasti so poleg fizične sile uporabile tudi aretacije več tisoč ljudi, da bi zajezile upor, ki predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost iranskega političnega vrha v zadnjih letih. Gospodarsko nezadovoljstvo, ki je prvotno sprožilo val demonstracij, se je hitro sprevrglo v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere v Iranu ostajajo izredno napete, saj mednarodne organizacije opozarjajo na brutalnost varnostnih organov, medtem ko iranski vrh za nemire krivi tuje vplive in opozicijo v izgnanstvu. Dogajanje v Iranu bo imelo dolgoročne posledice za regionalno stabilnost na Bližnjem vzhodu.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so v četrtek zvečer izbruhnili obsežni protivladni protesti, ki so se razširili po državi po pozivu prestolonaslednika v izgnanstvu Reze Pahlavija k množičnim demonstracijam. Protestniki so se zbrali na ulicah in vzklikali gesla s svojih domov, kar predstavlja novo stopnjevanje nemirov, ki jih v osnovi poganja nezadovoljstvo nad slabim gospodarskim stanjem v državi. Gre za enega najpomembnejših trenutkov vpliva družine Pahlavi po skoraj petih desetletjih od islamske revolucije leta 1979. Iranske oblasti so se na stopnjevanje razmer odzvale z drastičnimi ukrepi, vključno z uvedbo popolne blokade spleta in prekinitvijo telefonskih povezav, da bi preprečile usklajevanje protestnikov in širjenje informacij v tujino. Po poročanju prič so bile komunikacijske poti v prestolnici prekinjene kmalu po začetku shodov. Poleg tega so se pojavila poročila o zaprtju zračnega prostora nad Teheranom, kar kaže na visoko stopnjo pripravljenosti varnostnega aparata. Napetosti v državi so se stopnjevale že v preteklih dneh, tokratni poziv Reze Pahlavija pa je služil kot katalizator za širše ljudsko gibanje. Gibanje se je iz prvotnih ekonomskih pritožb prelevilo v širši politični upor proti vladajočemu režimu. Varnostne razmere v državi ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost spremlja odziv iranskih varnostnih sil, ki so se v preteklosti na podobne nemire odzvale s silo.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V Iranu so izbruhnili siloviti protivladni protesti, v katerih je po navedbah lokalnih virov življenje izgubilo najmanj 45 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov, so se hitro razširile po državi in prerasle v splošni upor proti režimu. Protestniki so v več mestih zažigali vladna poslopja in policijska vozila, medtem ko so oblasti odgovorile s skoraj popolno prekinitvijo spletnih komunikacij in električne energije. Napetosti so dosegle vrhunec z gesli proti verskemu vodstvu, pri čemer so množice vzklikale pozive k padcu diktature. Iranske varnostne sile so na ulicah uporabile silo, da bi zatrle nemire, kar je sprožilo mednarodne odzive. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti ostro opozoril pred nadaljnjim nasiljem nad lastnim ljudstvom. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se nakazovale že v začetku januarja 2026, ko je policija s solzivcem razganjala protestnike na teheranskem bazarju. Trenutni val nasilja in informacijska blokada kažeta na resno destabilizacijo notranjepolitičnega stanja v državi, ki se sooča z globoko gospodarsko krizo in nezadovoljstvom prebivalstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil možnost dolgoročnega ameriškega nadzora nad Venezuelo in njenimi prihodki od nafte. Srečal se je z vodilnimi naftnimi podjetji, čeprav nekatera podjetja iz shale industrije niso bila zadovoljna z njegovimi načrti za znižanje cen surove nafte z venezuelsko nafto. Medtem je skupina, ki jo financira George Soros, kritizirala Trumpovo ravnanje z venezuelskim predsednikom Madurom.

V Iranu so se v sredo že enajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti, ki so se razširili v 111 mest po vsej državi. Nemiri, ki so prvotno izbruhnili konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, so se stopnjevali v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah iranske tiskovne agencije Fars sta bila v zadnjih spopadih ubita dva policista, medtem ko se država bori s skoraj 50-odstotno inflacijo in hiperinflacijo, ki je močno oškodovala življenjski standard prebivalstva. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnega nezadovoljstva nad ravnanjem oblasti in nezmožnosti zajezitve gospodarskega propada. Protestniki so na ulicah Teherana in drugih večjih mest naleteli na oster odpor varnostnih organov. Poročila s terena nakazujejo na vsesplošno vrenje, saj so se demonstracije iz prvotnih podeželskih žarišč v zadnjih dneh z vso silovitostjo vrnile v prestolnico. Sodeč po dostopnih informacijah so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere ostajajo izredno napete, saj nobena od vpletenih strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti s silo poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor nad javnim redom.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje. Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

V mestu Širaz na jugu Irana so varnostne sile aretirale moškega, ki je med nedavnimi nemiri z uporabo gasilnega aparata napadel policista. Po navedbah lokalnih oblasti je napadalec uporabil kemično vsebino aparata kot vnetljivo sredstvo, s katerim je policista zažgal in mu povzročil resne opekline. Incident se je zgodil ponoči, ko so v mestu potekali protesti in spopadi med organi pregona ter demonstranti. Moškega so identificirali in pridržali kmalu po napadu, ko so se na spletu pojavili posnetki dogodka. Iranski mediji poročajo, da je bilo življenje napadenega policista ogroženo, vendar je po hitrem posredovanju sodelavcev prejel nujno zdravniško pomoč. Policija je napad označila za teroristično dejanje in delo izgrednikov, ki naj bi poskušali destabilizirati razmere v državi. Aretacija je del širšega vala pridržanj, ki sledijo nemirom v regiji Fars. Oblasti so ob tem napovedale stroge kazni za vse, ki sodelujejo pri napadih na uradne osebe med uličnimi protesti.

V več iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so se iz prestolnice Teheran razširili v zahodne dele države. Po uradnih podatkih in poročanju lokalnih medijev je v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so povzročili občasne blokade v prestolnici, kjer so se protestniki spopadali s policijo, medtem ko se napetosti stopnjujejo predvsem na zahodu države, kjer so poročali o najhujših incidentih. Gibanje, ki se je začelo kot odziv na specifične dogodke v Teheranu, se je hitro prelevilo v širši upor proti režimu. Iranske oblasti so na ulice poslale okrepljene enote varnostnih sil, da bi zadušile sporadične upore. Kljub poskusom omejevanja informacij in fizičnemu zatiranju se protesti nadaljujejo, kar kaže na globoko nezadovoljstvo prebivalstva z trenutnim stanjem v državi.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Donald Trump je izdal novo opozorilo Iranu glede vladnih ukrepov proti protestnikom, ki v državi potekajo že več kot teden dni. Iranski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli, saj se bojijo, da bi Washington lahko ciljal na Iran zaradi notranjih nemirov.

Protesti v Iranu se nadaljujejo že osmi dan in postajajo vse bolj nasilni. Organizacije za človekove pravice so poročale o 19 smrtnih žrtvah. Protesti se nanašajo tudi na dogodke v drugih regijah sveta.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Khamenei, je obljubil, da se ne bo uklonil, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s pomočjo protestnikom. Khamenei je dejal, da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na svoje mesto. Poročajo o aretacijah in najmanj 15 smrtnih žrtvah protestov, ki jih je sprožila gospodarska kriza. Trump je pred tem opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če jih bo Teheran pobijal. Protesti so se začeli zaradi slabega gospodarskega stanja Irana, rekordne inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial.

V Iranu so med nasilnim zatiranjem protestov na zahodu države umrle najmanj štiri osebe, medtem ko so se demonstracije zaradi gospodarskih razmer razširile po več regijah. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je 3. januarja 2025 v uradni izjavi priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov "pravične", vendar je hkrati ostro obsodil tiste, ki jih je označil za "izgrednike". Po njegovih besedah se mora država odločno odzvati na nemire, ki ogrožajo javni red, čeprav so pritožbe državljanov glede življenjskih stroškov legitimne. Napetosti v državi so narasle po več dneh protestov, ki so jih sprožili visoka inflacija in nezadovoljstvo z vlado. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile uporabile silo proti protestnikom, kar je privedlo do žrtev na zahodu države. Oblasti v Teheranu vztrajajo pri ločevanju med mirnimi državljani z ekonomskimi zahtevami in domnevnimi provokatorji, ki po mnenju režima destabilizirajo državo. Situacija ostaja negotova, saj se protestno gibanje kljub represiji ne umirja, uradni viri pa napovedujejo nadaljnje ukrepe proti udeležencem nemirov.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so prerasli v nasilne spopade med demonstranti in državnimi varnostnimi silami. Po navedbah očividcev so nemiri terjali več smrtnih žrtev, ko so varnostni organi poskušali zadušiti demonstracije. Protestniki že več dni izražajo nezadovoljstvo s trenutnim režimom, razmere pa se po poročanju s terena stopnjujejo v več mestih po državi. Natančno število žrtev ostaja neznano, saj so informacije iz države omejene, vendar poročila neodvisnih prič potrjujejo uporabo sile s strani represivnega aparata. Gre za enega najresnejših valov nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoke družbene in politične napetosti v islamski republiki. Varnostne sile so na ulicah uporabile različna sredstva za razgon množic, kar je privedlo do tragičnih posledic.

Iranske varnostne sile so v regiji Malekšahi v provinci Ilam po poročanju lokalnih virov zasegle vojaško opremo, vključno z ročnimi granatami izraelske izdelave. Incident se je zgodil dan po nemirih v kraju Sarableh, ko je skupina zamaskiranih oboroženih oseb napadla različne storitvene, upravne in vojaške centre. Iranski državni mediji so objavili videoposnetek, ki naj bi dokazoval prisotnost tujega orožja med tistimi, ki jih oblasti označujejo za teroriste. Napadalci so ciljali na ključno infrastrukturo v regiji, kar je povzročilo povečanje napetosti v tem delu države. Iranske oblasti dogodke neposredno povezujejo z zunanjimi vplivi in destabilizacijo, pri čemer izpostavljajo izvor zaseženega orožja kot ključni dokaz za vpletenost tujih akterjev v notranje nemire. Situacija v provinci Ilam ostaja napeta, saj varnostne sile nadaljujejo z operacijami proti oboroženim skupinam.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute in gospodarske krize, v več mestih sprevrgli v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po poročanju iranskih tiskovnih agencij so v zahodnem delu države delovale oborožene skupine, ki so streljale v zrak in vzklikale politična gesla, medtem ko so se na severovzhodu države demonstracije končale z neposrednimi spopadi s policijo. V provinci Kum v osrednjem delu države so oblasti sporočile, da so preprečile poskus terorističnega napada, ki ga je sredi splošnih nemirov skušal izvesti oborožen napadalec. Protesti so zajeli tudi prestolnico Teheran, zlasti južno četrt Nazi Abad, kjer so protestniki zažigali zabojnike za smeti in pozivali k zamenjavi vodstva islamske republike. K množičnemu uporu in blokadi ključnih prometnic je prek družbenih omrežij pozval tudi Reza Pahlavi, sin nekdanjega iranskega šaha, ki živi v izgnanstvu. Čeprav vpliv opozicije v tujini ostaja nejasen zaradi njene razdrobljenosti, se demonstracije širijo v mesta Marvdašt, Mašhad in Hamadan. Stopnjevanje nasilja sledi dogodkom s začetka januarja, ko je v spopadih umrlo več ljudi, dogajanje pa spremlja tudi ostra retorika med Teheranom in Washingtonom.

V iranski prestolnici Teheran so ponovno izbruhnili množični protesti, ki so se po obdobju nemirov v podeželskih regijah spet razširili v srce države. Po poročilih o prvih aretacijah in spopadih z varnostnimi silami so oblasti v Teheranu in drugih mestih okrepile prisotnost policije, da bi zatrle javno izražanje nezadovoljstva. Gibanje, ki se je sprva osredotočalo na gospodarsko krizo in hiperinflacijo, se je hitro sprevrglo v širši upor proti islamskemu političnemu sistemu. Varnostne sile so na univerzi v Teheranu pridržale več študentskih aktivistov, ki so se pridružili trgovcem pri protestiranju proti nevzdržnim življenjskim stroškom. Napetosti so se stopnjevale po napovedih predsednika Masouda Pezeshkiana o zaostritvi odnosov z Zahodom, kar je sprožilo val nemirov po vsej državi. Razmere v Iranu ostajajo nestabilne, saj se protesti kljub grožnjam pravosodja in aretacijam ne umirjajo. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj so Združene države Amerike že opozorile na morebitne posledice v primeru nasilnega zatrtja protestnikov. Iranski mediji medtem skušajo omalovaževati pomen shodov, čeprav poročila s terena kažejo na resne izgrede in stopnjevanje pritiska na vladajoči režim.

Protesti, ki so se prej odvijali predvsem na podeželju Irana, so se ponovno razširili v Teheran, kjer poročajo o izgredih.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bi iranske oblasti v odgovor na val protestov začele pobijati mirne protestnike. Razmere v Iranu so se močno zaostrile, ko so sprva mirni shodi zaradi gospodarske krize in pomanjkanja prerasli v nasilne spopade med varnostnimi silami in civilisti. Gre za največje demonstracije v državi v zadnjih treh letih, ki so se po poročilih aktivistov in uradnih organov že končale s smrtnimi žrtvami. Medtem ko iranske oblasti priznavajo eno smrtno žrtev, nevladne organizacije za varstvo človekovih pravic poročajo, da so varnostne sile ubile več ljudi. Trumpove izjave, v katerih je uporabil izraz 'pripravljeni in napolnjeni' (locked and loaded), pomenijo močno zaostritev retorike med Washingtonom in Teheranom. Protesti, ki jih poganja nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom, so se razširili po državi, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja odziv iranskega režima na zahteve državljanov po boljših življenjskih pogojih.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so ZDA pripravljene in oborožene za morebitno posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trumpova izjava prihaja po tem, ko so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi, ki so se začeli v Teheranu, razširili po celotni državi. Po poročanju tujih agencij je v zadnjih spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo že šest oseb, kar so prve smrtne žrtve od začetka trenutnega vala mobilizacije. V iranski prestolnici so oblasti aretirale najmanj trideset oseb, ki jih obtožujejo povzročanja nemirov. Gibanje se je sprva začelo v trgovskem sektorju zaradi hiperinflacije, vendar so se mu hitro pridružili študenti in prebivalci drugih mest. Trump je poudaril, da bi ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi teheranski režim, po njegovih besedah v skladu s svojo navado, začel streljati na državljane. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarsko nezadovoljstvo prepleta z ostrim odgovorom represivnih organov.

Po poročilih o šestih smrtnih žrtvah med protivladnimi protesti v Iranu je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene podpreti protestnike, če bo iranska vlada uporabila silo. Svetovalec vrhovnega voditelja Irana je ZDA ostro posvaril pred vmešavanjem. Iranski parlament je zagrozil z napadi na ameriške baze na Bližnjem vzhodu v primeru agresije ZDA.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski krizi sprevrgli v smrtonosne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri, ki trajajo že peti zaporedni dan, so se iz prestolnice Teheran razširili v več provinc, kjer so se protestniki spopadli z državnimi varnostnimi silami. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva ostajajo nagla rast cen osnovnih dobrin, visoka inflacija ter devalvacija nacionalne valute. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, a so zaradi posredovanja policije in nezadovoljstva nad širšim družbenim stanjem prerasle v nasilje. Iranske oblasti so na ulice napotile močne varnostne sile, da bi zajezile širjenje protestov, ki veljajo za največje v zadnjih treh letih. Poročila o smrtnih žrtvah vključujejo tako civiliste kot pripadnike varnostnih organov, razmere pa ostajajo izjemno negotove.

V več iranskih mestih so izbruhnili novi nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so posledica nezadovoljstva prebivalstva nad drastičnim zvišanjem življenjskih stroškov, predvsem cen osnovnih živil in energentov. Protesti, ki so se sprva začeli kot mirni shodi proti ekonomski politiki vlade, so se hitro sprevrgli v nasilje, ko so oblasti poskušale razgnati množice. Iranske oblasti so v več provincah omejile dostop do spleta, da bi preprečile organizacijo novih shodov, vendar se napetosti kljub temu stopnjujejo. Poročila s terena nakazujejo, da so varnostne sile uporabile solzivec in v nekaterih primerih tudi pravo strelivo. Gre za enega najresnejših izbruhov javnega nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoko gospodarsko krizo v državi, dodatno zaostreno z mednarodnimi sankcijami in notranjo politično nestabilnostjo.

V več iranskih provincah so izbruhnili najmnožičnejši protesti v zadnjih treh letih, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo prebivalstva nad naraščajočo inflacijo, visokimi življenjskimi stroški in padcem vrednosti nacionalne valute. Po poročanju lokalnih tiskovnih agencij in mednarodnih tiskovnih uradov se je gibanje hitro sprevrglo v nasilne spopade med demonstranti in varnostnimi silami v treh različnih mestih. Prva poročila o smrtnih žrtvah potrjujejo, da je v nemirih umrlo najmanj šest oseb, med katerimi je tudi en pripadnik varnostnih sil. Gre za prvo večje prelivanje krvi od začetka trenutnega vala protestov, ki se je razširil po državi zaradi gospodarskih težav. Iranske oblasti in tiskovna agencija Fars poročajo o naraščajoči napetosti, medtem ko borci za človekove pravice opozarjajo na zaostrovanje razmer v provincah, kjer so se mirni protesti spremenili v odkrite spopade z organi pregona.

V Iranu so se peti zaporedni dan nadaljevali množični protesti proti avtoritarnemu državnemu vodstvu, ki jih je sprožila huda gospodarska kriza v državi. Demonstracije so zajele več mest, pri čemer so varnostne sile po poročanju prič v metropole poslale številne enote, medtem ko so na podeželju proti protestnikom nastopile z izjemno ostrino. Po zadnjih podatkih je val nasilja zahteval več smrtnih žrtev. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad gospodarskim stanjem in politično ureditvijo, medtem ko oblasti skušajo zadušiti nemire z uporabo sile. Razmere ostajajo napete, saj se protestni val kljub prisotnosti varnostnih sil ne umirja, temveč se v nekaterih delih države celo stopnjuje. Incidenti s smrtnimi izidi potrjujejo zaostritev konfliktov med prebivalstvom in režimskimi strukturami.

Protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in poslabšanja gospodarskega stanja v Iranu so se razširili iz Teherana v druge province. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Spopadi so bili poročani v provincah Lorestan in Chaharmahal and Bakhtiari.

Med protesti v Iranu zaradi gospodarske krize je bilo ubitih več ljudi. Protesti so postali nasilni, zaradi ekonomskih težav pa so se protesti razširili po državi.

V Iranu so se peti dan zaporednih protestov proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski politiki vlade razplamteli spopadi med civilisti in varnostnimi silami, ki so terjali prve smrtne žrtve. Po navedbah lokalnih virov so bili ubiti najmanj trije ljudje, med njimi dva civilista in en pripadnik sil za zagotavljanje javnega reda. Gre za prvo večje nasilje s smrtnim izidom od začetka zborovanj, ki so se v nedeljo razširila po večjih mestih v državi. Protestniki so na ulicah izražali nezadovoljstvo nad naraščajočo inflacijo, brezposelnostjo in splošnim pomanjkanjem, kar je v več mestih privedlo do sporadičnih, a silovitih soočenj z organi pregona. Iranske oblasti so v odziv na nemire poostrile varnostne ukrepe, medtem ko poročila o žrtvah nakazujejo na stopnjevanje napetosti med režimom in prebivalstvom, ki zahteva ekonomske reforme in izboljšanje življenjskega standarda. Kljub prisotnosti varnostnih sil se protestno gibanje, ki ga poganja gospodarska stiska, za zdaj ne umirja.

Iranski varnostni organi so v mestu Kermanšah pridržali sedem posameznikov, ki jih obtožujejo povezanosti s sovražnimi skupinami in načrtovanja destabilizacije sicer mirnih protestov. Po navedbah lokalnih oblasti so se aretirane osebe skušale infiltrirati med protestnike z namenom povzročanja izgredov in nasilja. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti, ko se oblasti v regiji spopadajo z organiziranimi poskusi spodkopavanja javnega reda. Preiskava je po poročanju lokalnih medijev pokazala, da so osumljenci delovali po navodilih tujih akterjev oziroma opozicijskih skupin v izgnanstvu. Varnostne sile so poudarile, da bodo še naprej odločno ukrepale proti vsem oblikam sabotaž, ki bi lahko ogrozile varnost državljanov med javnimi zbiranji. Identitete pridržanih oseb in specifične skupine, katerim naj bi pripadali, javnosti niso bile razkrite.

V Iranu so ponovno izbruhnili obsežni protesti, ki združujejo globok gospodarski obup in politično nezadovoljstvo prebivalstva. Protestniki v več mestih množično zapirajo trgovine, na ulicah pa se vrstijo spontani shodi, ki so ponekod prerasli v nasilne spopade z varnostnimi silami. Glavni povod za nezadovoljstvo je prednostna naloga režima v Teheranu, ki sredstva namenja za regionalne konflikte namesto za reševanje domačih gospodarskih težav. Demonstranti prek vzklikov, kot je 'Ne za Gazo, ne za Libanon, svoje življenje dam za Iran', neposredno izzivajo zunanjo politiko države in njeno finančno podporo oboroženim skupinam v tujini. Zaradi visoke inflacije in padca življenjskega standarda so se prebivalci spopadli s pomanjkanjem osnovnih dobrin, kar je še dodatno podžgalo jezo proti vladajočemu režimu. Varnostne sile so na nekaterih območjih odgovorile s silo, vendar se protestno gibanje kljub temu ne ustavlja.

Protesti v Iranu, ki jih spodbujajo gospodarske težave, se nadaljujejo že sedmi dan in so se razširili na podeželske province. Med protesti je bil ubit pripadnik iranske paravojaške enote, kar je potrdila tiskovna agencija Mehr. Predsednik Pezeshkian je priznal legitimnost zahtev protestnikov. Vzroke za nemire naj bi predstavljale gospodarske težave.

V Iranu so ponovno potekali množični protesti proti državnemu aparatu, pri čemer so varnostne sile, predvsem na podeželju, ostro ukrepale. Protesti so zahtevali več smrtnih žrtev.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že četrti zaporedni dan, pri čemer so varnostne sile uporabile pravo strelivo in solzivec za zatiranje demonstracij v Teheranu, Širazu in Kermanšahu. Nemiri, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti iranskega riala, so prerasli v vsesplošen upor proti režimu. Protestniki so vdrli v urad guvernerja in druga vladna poslopja, medtem ko so množice, vključno s študentskimi skupinami, vzklikale gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Zaradi stopnjevanja nasilja in splošne nestabilnosti so se številni deli države znašli v stanju popolne blokade. Opozicijske skupine poročajo o intenzivnem streljanju in številnih spopadih na ulicah večjih mest. Gospodarska kriza, ki se odraža v nevzdržnih življenjskih stroških, ostaja glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva, ki zahteva korenite politične spremembe v državi.

V Iranu se varnostne razmere v zadnjem obdobju hitro zaostrujejo, saj državo pretresajo obsežni protesti, ki so naleteli na silovit odziv državnih organov. Po poročanjih s terena so iranske varnostne sile v prizadevanjih za zatrtje nemirov uporabile fizično silo in izvedle številne aretacije protestnikov. Razmere v državi so se zaostrile do točke, ko so incidenti postali del širšega vala nezadovoljstva, ki zajema večja mesta in province. Iranske oblasti so potrdile povečano število pridržanj, vendar hkrati zavračajo kritike o prekomerni uporabi sile. Mednarodne organizacije opozarjajo na kršitve človekovih pravic in omejevanje svobode govora, medtem ko se število žrtev in zaprtih oseb še naprej povečuje. Protesti so odraz globokih notranjepolitičnih napetosti, ki vplivajo na celotno regijo Bližnjega vzhoda in sprožajo vprašanja o stabilnosti iranskega režima.

V drugem največjem iranskem mestu Mašhad so prebivalci v petek poročali o glasnih eksplozijah in povečanem preletavanju helikopterjev, kar je med lokalnim prebivalstvom povzročilo začasno vznemirjenje. Lokalne oblasti in varnostni organi so kmalu zatem pojasnili, da dogodki niso razlog za skrb, saj so bili del vnaprej načrtovane vojaške oziroma varnostne vaje. Namen operacije je bil preverjanje pripravljenosti sil v regiji, vendar podrobnejših informacij o specifičnih ciljih vaje niso podali. Uradni viri so poudarili, da so bili vsi postopki izvedeni v skladu s protokolom in da ni prišlo do nobenih nepričakovanih incidentov ali ogrožanja civilistov. Kljub začetnim ugibanjem na družbenih omrežjih o morebitnih napadih ali nesrečah, so državni mediji hitro razširili pomirjujoča sporočila, da bi preprečili širjenje dezinformacij in panike v mestu, ki velja za pomembno versko in politično središče.

Iranske varnostne sile so v Teheranu in drugih mestih izvedle prve aretacije protestnikov, ki so se zbrali na ulicah zaradi nezadovoljstva z razmerami v državi. Po poročanju časnika Shargh so med pridržanimi najmanj štirje študenti teheranske univerze, vendar njihova trenutna lokacija in identiteta organov, ki so izvedli uhičenja, ostajata neznani. Študentska glasila so pred tem opozarjala, da so varnostne sile popolnoma obkolile univerzitetno območje. Uradni Teheran je za organizacijo protestov in spodbujanje nemirov obtožil tujino oziroma »tuje sovražnike«, s čimer režim tradicionalno opravičuje uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu. Med protestniki je bilo v nekaterih mestih slišati tudi vzklike, ki so pozivali k vrnitvi monarhije oziroma šaha, kar dodatno zaostruje odnose med ljudstvom in islamskim vodstvom. Situacija v iranski prestolnici ostaja napeta, saj so nadzorne enote prisotne na vseh ključnih točkah zbiranja.

Vsi študeti Teheranske univerze, ki so bili pridržani med včerajšnjimi protesti, so bili izpuščeni na prostost. Izvršni podpredsednik urada predsednika univerze je potrdil, da so bili prostosti vrnjeni vsi štirje posamezniki, ki so jih organi pregona zajeli med shodom. Dogodek se je odvil v senci širših prizadevanj za stabilizacijo razmer na akademskih tleh po nedavnih nemirih. Uradni viri univerze so poudarili, da so bili študenti izpuščeni po hitrem posredovanju univerzitetne uprave. Čeprav podrobnosti o naravi samega protesta niso bile v celoti razkrite, izpustitev nakazuje na poskus deeskalacije napetosti med študentsko populacijo in varnostnimi silami v glavnem mestu. Dogajanje na Teheranski univerzi ostaja pod budnim očesom javnosti, saj gre za eno najpomembnejših izobraževalnih institucij v državi, kjer so študentska gibanja zgodovinsko igrala ključno vlogo pri družbenih spremembah.

Iranske varnostne sile so Nobelovo nagrajenko za mir Narges Mohammadi in najmanj osem drugih aktivistov aretirale v Mashhadu med spominsko slovesnostjo. Norveški Nobelov odbor je aretacijo obsodil kot brutalno. Med aretacijo so jo varnostni agenti v množici vlekli do avtomobila.

Nove preiskave so razkrile, da so iranske varnostne sile med protesti leta 2022, znanimi kot »Ženska, življenje, svoboda«, uporabljale orožje zahodne izdelave, ki so ga pridobile preko globalnih dobavnih verig in posredniških podjetij. Varnostne sile naj bi sistematično uporabljale to orožje za namerno oslepitev protestnikov.

V iranski provinci Sistan in Balučistan so varnostne sile ubile tri oborožene teroriste v Saravanu. V spopadih je bil ubit tudi en policist. Zasegli so tudi več kot 1000 kosov vojaškega orožja, med drugim orožje ameriške izdelave.