Evropska unija in južnoameriški trgovinski blok Mercosur sta v soboto, 17. januarja 2026, v Asuncionu podpisala sporazum o prosti trgovini, s čimer so se zaključila pogajanja, ki so trajala več kot 25 let. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je skupaj z voditelji Argentine, Paragvaja, Urugvaja, Bolivije in Paname uradno sklenila dogovor, ki vzpostavlja največje območje proste trgovine na svetu, saj zajema trg s skoraj 700 milijoni potrošnikov. Kljub ključni vlogi pri oživljanju pogajanj se podpisa presenetljivo ni udeležil brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva, ki ga je zastopal zunanji minister Mauro Vieira. Sporazum predvideva odpravo carin na številne ključne evropske izvozne izdelke, vključno z avtomobili, stroji, zdravili, vinom, oljčnim oljem in mlečnimi izdelki. Po navedbah evropskih institucij bo dogovor prinesel oprijemljive koristi za evropska podjetja in državljane, hkrati pa bo okrepil geopolitične vezi med obema celinama. Kljub optimizmu uradnikov dogovor ostaja predmet kritik, zlasti s strani nekaterih poslancev Evropskega parlamenta, ki so zahtevali, da Sodišče EU preveri skladnost sporazuma s pravnim redom unije. Podpis sporazuma se odvija v širšem kontekstu evropskih prizadevanj za diverzifikacijo trgovinskih poti, zlasti po nedavnih trenjih v gospodarskih odnosih z drugimi velesilami. Medtem ko so južnoameriški voditelji dogovor označili za priložnost za gospodarski razvoj regije, bo morala Evropska komisija v prihodnjih mesecih premostiti odpor znotraj nekaterih držav članic in interesnih skupin, predvsem v kmetijskem sektorju, ki se boji povečane konkurence z južne poloble.

Ameriški predsednik Donald Trump je turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu in egiptovskemu predsedniku Abdelu Fatahu al-Sisiju poslal uradno vabilo k sodelovanju v novoustanovljenem Mirovnem svetu za Gazo. To novo mednarodno telo bo imelo ključno vlogo pri upravljanju območja Gaze v prehodnem obdobju po vzpostavitvi krhkega premirja, ki traja od lanskega oktobra. Po navedbah turškega urada za komuniciranje je Erdogan prejel vabilo 16. januarja 2026, s katerim ga Trump vabi, da postane eden izmed ustanovnih članov sveta. Struktura mirovnega načrta vključuje izvršni odbor pod vodstvom Združenih držav Amerike, v katerem so že potrjena imena, kot so ameriški zunanji minister Marco Rubio, predsednik Svetovne banke Ajay Banga, nekdanji britanski premier Tony Blair in turški zunanji minister Hakan Fidan. Odbor bo neposredno nadzoroval kritična področja, vključno z začasnim upravljanjem Gaze, regionalno diplomacijo, financiranjem obnove in privabljanjem tujih naložb. Egiptovsko zunanje ministrstvo je potrdilo, da predsednik al-Sisi vabilo še proučuje, medtem ko je sodelovanje že potrdil argentinski predsednik Javier Milei. Projekt predstavlja osrednji steber Trumpove bližnjevzhodne diplomacije, ki temelji na vključevanju ključnih regionalnih in globalnih akterjev v stabilizacijo območja. Poleg Turčije, Egipta in Argentine je bil k sodelovanju povabljen tudi ciprski predsednik Nikos Hristodulidis. Mirovni svet bo deloval kot organ za strateški nadzor in usklajevanje mednarodnih virov, kar nakazuje na poskus vzpostavitve nove varnostne arhitekture v regiji pod močnim vplivom Washingtona.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

V Peruju je Banka Central de Reserva del Perú (BCRP) sporočila, da je bil tečaj dolarja na ponedeljek, 12. januarja, 3,36 perujskega sola. V Argentini so se tečaji dolarja blue, uradnega dolarja, dolarja MEP in CCL nadaljevali s trgovanjem.

Vlade Argentine, Bolivije, Kostarike, Ekvadorja, Gvatemale, Paragvaja, Peruja in Dominikanske republike so v skupni izjavi ostro zavrnile dekret honduraške predsednice Xiomare Castro, ki odreja splošno ponovno štetje glasov po predsedniških volitvah. Podpisnice menijo, da odločitev predsednice spodkopava avtoriteto Nacionalnega volilnega sveta (CNE) in resno ogroža demokratične institucije v državi. Države so v svojem sporočilu ponovno potrdile priznanje Nasryja Asfure kot novoizvoljenega predsednika Hondurasa, kar je pred tem uradno razglasil pristojni volilni organ. Skupina držav je prav tako obsodila nasilje nad opozicijskimi politiki, ki se je odvilo pretekli četrtek, in vsakršne poskuse političnega pritiska, ki bi lahko spremenili volilno voljo državljanov. Poudarile so, da so mednarodne opazovalne misije potrdile legitimnost volitev, izvedenih 30. novembra, na katerih so honduraški volivci svobodno izrazili svojo voljo. Dokument poziva vse politične akterje v Hondurasu k spoštovanju demokratičnega reda in mirnemu prenosu oblasti. Kriza v državi se je poglobila po tem, ko je predsednica Castrova, ki pripada levičarskemu političnemu polu, izdala dekret, s katerim je poskušala izpodbiti uradne rezultate. Večina držav podpisnic izjave, ki jih vodijo desnosredinske vlade, v potezi predsednice vidi nevaren precedens za regijo. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj opozicija vztraja pri uveljavitvi razglašenih rezultatov, medtem ko vlada trdi, da so bile pri štetju prisotne nepravilnosti.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

Vrednost ameriškega dolarja je v petek, 9. januarja 2026, ostala stabilna oziroma se je v nekaterih latinskoameriških državah, vključno z Argentino, Perujem in Venezuelo, rahlo povečala. V Argentini so finančni trgi pozorno spremljali različne tipe menjalnih tečajev, vključno z uradnim in t.i. »blue dolarjem«, medtem ko je v Peruju centralna banka (BCRP) določila tečaj pri 3,36 solesa za dolar. Stabilnost oziroma nihanje valut je tesno povezano s širšimi geopolitičnimi pritiski in napovedmi iz Združenih držav Amerike. Mehiški peso se je spopadal s pritiski in se gibal okoli vrednosti 17,97 pesa za dolar. Negotovost na mehiškem trgu je bila v veliki meri posledica nedavnih groženj Donalda Trumpa glede vojaškega ukrepanja proti mamilarskim kartelom, kar vnaša dodatno tveganje v regionalno gospodarstvo. Kljub manjšemu, 0,07-odstotnemu popravku vrednosti navzgor, mehiška valuta ostaja ranljiva na retoriko prihajajoče ali aktualne ameriške administracije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje trenda rasti dolarja v regiji, ki se je stopnjeval že v preteklem letu. V Venezueli centralna banka še naprej prilagaja uradni tečaj glede na razmere na menjalnem trgu, kjer inflacijski pritiski in povpraševanje po tuji valuti ne popuščajo. Regionalni trgi tako ostajajo v stanju visoke pripravljenosti na morebitne nove ekonomske ukrepe iz Washingtona, ki bi lahko dodatno destabilizirali lokalne valute.

Predsednik Argentine Javier Milei je v četrtek v predsedniški palači Casa Rosada sprejel predsednico madridske avtonomne skupnosti Isabel Díaz Ayuso. Srečanje, ki je bilo del zasebnega obiska Ayusove v Argentini, je predstavljalo že četrti uradni pogovor med voditeljema od nastopa Mileijevega mandata. Glavne teme pogovorov so bile usmerjene v krepitev političnih vezi in razpravljanje o trenutni mednarodni situaciji. Posebno pozornost sta voditelja namenila zaostrenim razmeram v Venezueli, ki so se v zadnjem času stopnjevale zaradi mednarodnega pritiska na režim Nicolása Madura. Srečanje je potekalo v senci ameriških ukrepov v regiji, oba akterja pa sta ponovno potrdila usklajenost svojih stališč glede latinskoameriške krize. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj sta se dotaknila tudi notranjepolitičnega dogajanja v Španiji, kjer sta oba znana kot ostra kritika vlade Pedra Sáncheza in leve politike. Odnosi med Mileijem in Ayusovo so že dlje časa označeni kot tesni, saj oba zagovarjata liberalne gospodarske reforme in nasprotujeta socialističnim usmeritvam. Obisk v Buenos Airesu je tako služil kot utrditev zavezništva med argentinsko vlado in vplivno špansko regionalno voditeljico, kar dodatno vpliva na diplomatsko dinamiko med Argentino in Španijo, ki so jo v preteklosti zaznamovala določena trenja na ravni državnih vlad.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V Argentini so se 6. januarja gibale cene različnih vrst dolarja, vključno z "dolar CCL", "dolar tarjeta", "dolar MEP", "dolar cripto" in neuradnim "dolar blue". Spremembe so bile opazne iz minute v minuto.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile aretirale v Caracasu in ju prepeljale v ZDA, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in drugih zločinov. Maduro je bil zaprt v zloglasnem Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu. Varnostni svet ZN je sklical nujno sejo, da bi razpravljal o ameriški vojaški intervenciji v Venezueli.

Vladi Argentine in Ekvadorja sta v soboto napovedali uvedbo strogih migracijskih omejitev za državljane Venezuele, ki so povezani z režimom Nicolása Madura. Argentinski vodja kabineta Manuel Adorni je pojasnil, da je cilj ukrepov preprečiti vstop Madurovim sodelavcem, ki bi po njegovem zajetju poskušali poiskati zatočišče v tujini. Odločitev Argentine sledi nedavnemu prijetju Nicolása Madura s strani ameriških sil, kar je povzročilo val političnih sprememb v regiji. Ekvadorska vlada je podobne omejitve utemeljila z varovanjem nacionalne varnosti. Obe državi sta poudarili, da se prepoved vstopa nanaša na visoke funkcionarje, vojaške uslužbence in poslovneže, ki so podpirali prejšnjo oblast v Caracasu. S temi ukrepi želijo države Južne Amerike preprečiti nekaznovanost oseb, ki so sodelovale pri delovanju avtoritarnega režima, medtem ko se v Venezueli stopnjuje politična negotovost po odstavitvi predsednika.

Po strmoglavljenju Nicolása Madura v Venezueli so ga skupaj z ženo Cilio Flores aretirale ameriške sile. General Caine je podrobno opisal drzno operacijo zajetja. Maduro in Floresova sta pristala v New Yorku, kjer jima bo sojeno. Župan New Yorka je dejal, da je zajetje Madura "dejanje vojne". Venezuelci v izgnanstvu so zajetje pozdravili kot božansko pravico.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je prispel v New York, kjer so ga ameriške oblasti pridržale zaradi obtožb o narkoterorizmu. Letalo z Madurom je pristalo na enem izmed newyorških letališč, od koder so ga pod močnim varovanjem prepeljali pred pristojno sodišče. Maduro, ki je ob izstopu iz letala kazal znake fizičnih težav, se bo moral soočiti z dolgoletnimi obtožbami ameriškega pravosodja, ki ga bremenijo vodenja mednarodne mreže za trgovino z drogami. Novica o njegovem prijetju je sprožila val navdušenja med venezuelsko diasporo po vsem svetu. Na tisoče ljudi se je zbralo na osrednjem trgu Puerta del Sol v Madridu, kjer so proslavljali konec njegove dolgoletne vladavine. Podobno vzdušje je vladalo v sami Venezueli, kjer so očividci poročali o ljudeh, ki so od olajšanja jokali in molili na ulicah. Dogodek pomeni zgodovinski preobrat v latinskoameriški politiki, saj so Združene države Amerike s tem dejanjem uresničile dolgoletne grožnje in sankcije proti Madurovemu režimu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil pridržan po operaciji Združenih držav Amerike, kar je sprožilo val mednarodnih odzivov. Ameriško pravosodje mu očita več kaznivih dejanj, povezanih z mednarodno trgovino z drogami in korupcijo, postopek pa se je intenziviral po večletni preiskavi ameriških organov. Argentinski predsednik Javier Milei se je na dogodek odzval s poudarkom na mednarodnih posledicah aretacije, medtem ko je argentinski zunanji minister Pablo Quirno izrazil podporo odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Aretacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Združene države Amerike so že pred časom razpisale denarno nagrado za informacije, ki bi vodile do Madurovega zajetja, saj so ga povezovale s karteli. Argentinska vlada je dogodek označila za pomemben korak k ponovni vzpostavitvi demokratičnih standardov v regiji, hkrati pa so poudarili, da so takšni ukrepi nujni za stabilnost Južne Amerike. Pravni postopki proti Maduru se bodo zdaj nadaljevali pred ameriškimi sodišči.

Argentina je po zajetju Nicolása Madura napovedala migracijske omejitve za venezuelske funkcionarje, vojaške uslužbence in poslovneže, povezane z njegovim režimom. Manuel Adorni je poudaril, da sostorilcem ne bodo dovolili vstopa v Argentino, da bi preprečili iskanje zatočišča v tujini.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavni vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo in zajetje predsednika Nicolása Madura. Brazilski voditelj je dejanje označil za prestopanje "nesprejemljive meje" in pozval k odločnemu odzivu Združenih narodov. Napad je povzročil globok razkol med latinskoameriškimi voditelji, pri čemer sta se Mehika in Kolumbija pridružili brazilski obsodbi, medtem ko sta Argentina in Ekvador operacijo pozdravila. Argentinski predsednik Javier Milei je v javno objavljenem videoposnetku proslavljal ameriško posredovanje in ob tem neposredno provociral brazilskega kolega. Napetosti v regiji se stopnjujejo zaradi strahu pred novim valom migracij in morebitne destabilizacije meja, zlasti ob brazilsko-venezuelski meji. Brazilija, ki je pred meseci ponujala posredovanje, se zdaj spopada z neposrednimi varnostnimi in diplomatskimi posledicami ameriške vojaške prisotnosti v svoji soseščini.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar je sprožilo buren odziv v regiji in povzročilo zaostritev varnostnih razmer. Kolumbija, ki jo vodi vlada, kritična do politike Donalda Trumpa, je zaradi dogodkov nemudoma okrepila nadzor na svoji meji. Kolumbijski predsednik je ob tem izrazil globoko zaskrbljenost in zahteval nujni sklic Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da napad resno ogroža regionalno stabilnost. Na drugi strani je odločitev Washingtona podprl argentinski predsednik Javier Milei, ki je dejanje pozdravil. Medtem ko Kuba ostro obsoja ameriško posredovanje v Venezueli, se znotraj Latinske Amerike poglablja politični razkol. Napad je povzročil precejšnjo negotovost na mednarodnem parketu, saj gre za neposredno vojaško posredovanje v državi, ki je že leta v globoki politični in gospodarski krizi.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Novico o uspešni akciji je prvi potrdil Trump, kar je sprožilo takojšnje odzive v mednarodni javnosti, zlasti v Latinski Ameriki. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in stopnjevanja pritiska na Madurov režim, ki so ga ZDA obtoževale vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in terorizem. Argentinski predsednik Javier Milei je zajetje Madura označil za zgodovinsko zmago za svobodo. Na družbenem omrežju X je objavil več sporočil podpore ameriški operaciji, vključno s svojim prepoznavnim sloganom "Viva la libertad carajo". Argentinska politika ostaja glede dogodka razdeljena, saj del opozicije opozarja na vprašljivost neposrednega vojaškega posredovanja v suvereni državi, medtem ko vlada vztraja, da je bil ta korak nujen za ponovno vzpostavitev demokracije v regiji. Operacija sledi dolgemu obdobju zaostrovanja sankcij in prikritih operacij, ki jih je odobril Trump. Čeprav so ZDA pred tem zanikale načrte za neposredno kopensko invazijo, so nedavni zasegi naftnih tankerjev in povečanje denarne nagrade za Madurovo aretacijo nakazovali na skorajšnjo akcijo. Trenutno še ni znano, kje točno so Madura pridržali in kakšna bo njegova nadaljnja pravna usoda, vendar gre za enega najpomembnejših geopolitičnih premikov na zahodni polobli v zadnjih desetletjih.

Nicolása Madura so po prijetju v Venezueli ameriške oblasti pripeljale v New York, kjer naj bi se pojavil pred zveznim sodnikom. Na spletu je zaokrožil posnetek, na katerem Maduro pozdravlja prisotne ob prihodu v newyorški zapor. Primer je sprožil dvome o zakonitosti postopka, ZDA pa so ga razglasile za trofejo.

Zaveznice Venezuele, med njimi Kolumbija, Kuba, Iran in Rusija, so ostro obsodile vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je odvilo po poročilih o eksplozijah v Caracasu in drugih delih države. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogodki, ki jih je Nicolás Maduro pred svojim zajetjem označil za hudo ameriško agresijo. Napad je neposredna eskalacija napetosti, ki so se stopnjevale že od leta 2025, ko so ZDA izvajale vojaške operacije proti domnevnim narkokartelom v regiji. Medtem ko so zaveznice Caracasovih oblasti napad označile za kršitev mednarodnega prava, so se v Argentini na novice o zajetju Madura odzvali z odobravanjem. Predsednik Javier Milei je proslavil aretacijo venezuelskega voditelja, kar kaže na globoko ideološko razpoko v latinskoameriški regiji. Izrael je prek vodje opozicije Yairja Lapida poslal opozorilo iranskemu režimu, naj pozorno spremlja usodo svojih zaveznikov v Južni Ameriki, Španija pa je pozvala k pogajalskemu izhodu iz nastale krize.

Po poročanju New York Timesa naj bi Madurovi sodelavci sodelovali z Združenimi državami pri njegovi aretaciji. Ključno naj bi bilo 50 milijonov dolarjev nagrade, ki jo je ponudil Donald Trump. Pojavila se je tudi informacija, da je bila Madurova fotografija posneta na poti v Guantanamo Bay.

Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil še Mehiki, Kolumbiji in Kubi. Napovedal je, da bodo ZDA vodile Venezuelo in da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo venezuelske infrastrukture.

ZDA so izvedle obsežen napad na vojaške in civilne cilje po Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Organizacija CODEPINK je dejanje označila za nezakonito vojno dejanje. Pred tem je Abascal pozval Madura, naj se preda ZDA. Poročajo tudi, da se Portugalci v Venezueli bojijo nasilja in poslabšanja humanitarne krize. Maduro je bil pred predsedniško funkcijo voznik avtobusa in sindikalist.

Argentinski predsednik Javier Milei je v soboto uradno pozdravil novico o domnevnem prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura, o katerem je predhodno poročal predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Milei je na družbenem omrežju X delil navdušenje nad dogodki v Venezueli in zapisal svoje prepoznavno geslo o napredku svobode. Njegov odziv odraža globoko politično razhajanje med desno usmerjeno argentinsko vlado in Madurovim režimom v Caracasu. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v latinskoameriški politiki, saj Argentina pod vodstvom Mileia zavzema vse bolj radikalno držo proti avtokratskim sistemom v regiji. Čeprav so podrobnosti o samem prijetju Madura še predmet mednarodnih razprav in preverjanj, je politični vrh v Buenos Airesu novico uporabil za potrditev svoje zunanjepolitične usmeritve, ki tesno sledi potezam administracije v Washingtonu. Napetosti med državama so se v zadnjih mesecih stopnjevale, kar je privedlo do popolne prekinitve diplomatskih simpatij.

Združeni narodi so označili ameriško posredovanje v Venezueli za nevaren precedens. Dokumenti iz Bele hiše kažejo, da je bil nafta ključni motiv za posredovanje Trumpove administracije, čeprav so uradno kot razloge navajali trgovino z drogami in migracije. Trump je opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden po aretaciji Nicolása Madura. Maduro je bil leta 2020 obtožen v New Yorku. Varnostni svet ZN bo o dogodkih razpravljal v ponedeljek.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija se je odvila po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je osebno poročal o uspešnem zajetju voditelja, ki so ga ZDA že dlje časa obtoževale vodenja narkokartela in terorizma. Po napadu so predstavniki chavizma pozvali prebivalce Venezuele, naj odidejo na ulice in se uprejo tujemu posredovanju. Na dogodek se je hitro odzval argentinski predsednik Javier Milei, ki je podprl ameriško ofenzivo in proslavil konec Madurove vladavine z geslom "svoboda napreduje". Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega kopičenja vojaških sil v Karibskem morju, kar so ZDA upravičevale z bojem proti domnevnemu kartelu Cartel de los Soles. Dogodek je sprožil burne odzive po celotni Latinski Ameriki, saj so sosednje države že pred tem izražale nasprotovanje vojaškemu posredovanju.

Po poročanju ameriških medijev naj bi ZDA izvedle vojaške napade na Venezuelo. Javier Milei je pozdravil agresijo ZDA. Poročali so tudi, da naj bi bil Maduro ujet, vendar te informacije niso uradno potrjene. V Caracasu so razglasili izredno stanje zaradi bombnih napadov na vojaško infrastrukturo.

Po poročilih več virov, vključno s potrditvijo venezuelske vlade, naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru za New York Times operacijo označil za »briljantno«. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in njegova žena, ter pozvala ZDA, da predložijo »dokazilo o življenju«.

Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bodo zagotovile varnega in zanesljivega prehoda. Izključil je Mario Corino Machado kot potencialno voditeljico Venezuele. Marco Rubio je v ZDA napovedal sojenje Nicolásu Maduru. Javier Milei je pozdravil Trumpovo potezo. JD Vance ni bil prisoten ob Trumpu med operacijo v Venezueli zaradi varnostnih razlogov.

Po poročilih o eksplozijah v različnih delih Venezuele je država uradno obtožila Združene države "hude vojaške agresije" in sprožila obrambni načrt. Donald Trump je potrdil, da so Nicolása Madura in njegovo ženo zajeli med operacijo v noči na soboto, 3. januarja. Trump je v intervjuju za Fox News razkril, da so Madura ujeli v "trdnjavi" med vojaško operacijo ZDA. Trump je že v preteklosti poskušal odstaviti Madura z oblasti, tokrat pa mu je očitno uspelo, razlogi za napad pa so politične in gospodarske narave.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura vlada v Caracasu mrtva tišina. Ulice nadzorujejo oboroženi agenti, v zraku pa je vonj po zažganem. Ameriški predsednik Trump in Marco Rubio sta nakazala možnost ameriške intervencije tudi na Kubi. Grški in kubanski sindikati so obsodili ameriško intervencijo v Venezueli.

Argentinski predsednik Javier Milei je uradno podpisal zakon, ki državljanom omogoča legalizacijo neprijavljenih prihrankov v ameriških dolarjih, s čimer želi vlada okrepiti likvidnost v bančnem sistemu. Ukrep, ki ga je kongres potrdil decembra, je usmerjen proti t. i. prihrankom pod vzmetnico, ki po uradnih ocenah znašajo okoli 251 milijard dolarjev. Argentinci se zaradi zgodovinskih izkušenj z gospodarskimi krizami in visoko inflacijo tradicionalno zatekajo h gotovinskemu varčevanju zunaj uradnih finančnih tokov. Z novim zakonom želi Buenos Aires spodbuditi vnos tujih valut v domači finančni sistem in s tem stabilizirati gospodarstvo. Podatki kažejo, da so se ti zunanji prihranki v zadnjem letu še povečali, kar odraža globoko nezaupanje v domače banke. Vlada upa, da bo davčna amnestija in možnost zakonite uporabe teh sredstev prepričala prebivalstvo k vrnitvi denarja v obtok, kar je ključno za uresničevanje Mileievih radikalnih gospodarskih reform.

Argentinski predsednik Javier Milei je napovedal oblikovanje nove mednarodne zveze desetih držav, ki se bo osredotočala na boj proti socializmu in t. i. 'woke' ideologiji. Milei je v pogovoru za CNN pojasnil, da želi s partnerji zgraditi zavezništvo, ki bo zagovarjalo ideje svobode, pri čemer je socializem označil za 'rak rano' regije. Čeprav imen sodelujočih držav ni razkril, je v zadnjem obdobju okrepil stike z voditelji Paragvaja, Salvadorja in Hondurasa, hkrati pa si prizadeva za tesnejše vezi z Donaldom Trumpom, Viktorjem Orbanom in Giorgio Meloni. Istočasno je venezuelski predsednik Nicolás Maduro izrazil pripravljenost na normalizacijo odnosov z Združenimi državami Amerike. Maduro je izpostavil, da je Venezuela pripravljena na ameriške investicije v svoj naftni sektor pod pogoji, ki so primerljivi s tistimi podjetja Chevron. Poleg gospodarskega sodelovanja je ponudil tudi dialog o skupnem boju proti trgovini z drogami, kar predstavlja odmik od prejšnje ostre retorike, medtem ko se ameriška podjetja že pogajajo o morebitni ublažitvi sankcij iz obdobja Trumpove administracije.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nagovoru ob koncu leta 2024 poudaril, da vsaka bitka v letu 2025 ponovno potrjuje vitalnost venezuelskega ljudstva in države. Maduro, ki nase gleda kot na osrednji steber upora proti zunanjim pritiskom, je skupaj z obrambnim ministrom Vladimirjem Padrinom Lópezom izpostavil pomen vojaško-ljudske enotnosti pri obrambi nacionalne suverenosti. Po njegovih besedah ostaja Venezuela neomajna kljub stopnjevanju diplomatskih in gospodarskih pritiskov s strani tujih sil. Njegove izjave prihajajo v času, ko se režim sooča z novo valom sankcij in kritik glede demokratičnih standardov v državi. Madurov diskurz je bil usmerjen v utrjevanje notranje kohezije, pri čemer je obljubil nadaljevanje boja proti tistemu, kar opisuje kot imperialistične grožnje. Obrambni minister López je ob tem dodal, da so oborožene sile pripravljene na morebitne izzive v prihajajočem letu, s čimer je podkrepil predsednikovo sporočilo o stabilnosti režima.

Argentinska vlada je začela s pripravami na morebiten sklic izrednih zasedanj parlamenta, ki bi se lahko pričela 2. februarja in trajala do konca meseca. Po navedbah uradnih virov izvršna oblast načrtuje razširitev obdobja izrednih sej z namenom obravnave ključnih zakonskih predlogov, ki so ostali nedokončani v prejšnjih obdobjih. V središču parlamentarne agende naj bi bila predvsem celovita reforma trga dela, ki predstavlja enega od temeljev vladnega gospodarskega programa. Poleg delovne zakonodaje namerava vlada predsednika Javierja Mileia v razpravo vključiti tudi zakon o zaščiti ledenikov, medtem ko je možnost sej v mesecu januarju dokončno izključena. Odločitev o ponovnem sklicu kaže na prizadevanja vlade, da pospeši zakonodajne postopke v času politične nestabilnosti in gospodarskih izzivov. Parlamentarna dejavnost se bo tako predvidoma osredotočila na strukturne spremembe, ki bi po mnenju predlagateljev lahko stabilizirale argentinsko gospodarstvo.

Predsednik Južnega Sudana Salva Kiir je sporočil, da je naftno polje Heglig, ki predstavlja ključno infrastrukturo za proizvodnjo in predelavo nafte v državi, ponovno pričelo z obratovanjem. Odločitev o vnovičnem zagonu je sledila obdobju nestabilnosti, ko so območje zasedle sudanske paravojaške sile za hitro podporo (RSF). Te sile so od aprila 2023 vpletene v oborožen spopad s sudansko vojsko, zasedba polja Heglig pa je resno ogrozila izvozni potencial Južnega Sudana, ki je življenjsko odvisen od prihodkov iz prodaje energentov preko naftovoda do Port Sudana. Čeprav so se tehnične ekipe vrnile na delo, poročila kažejo na neuspeh pogajanj med Južnim Sudanom in vojaškimi oblastmi v Sudanu glede delitve prihodkov od prodaje nafte. Istočasno se je v Argentini zgodil velik politični pretres, saj je vlada pod vodstvom predsednika Javierja Mileia razpustila državno agencijo za invalide (ANDIS). Ukrep je bil uveden po razkritju korupcijskega škandala, v katerega naj bi bila vpletena predsednikova sestra in tesna sodelavka Karina Milei. Revizija agencije je razkrila tisoče primerov neupravičenega prejemanja pomoči, javnost pa so pretresli posnetki, v katerih nekdanji direktor agencije Diego Spagnuolo trdi, da si je Karina Milei prisvajala triodstotni delež pri nabavah farmacevtskih izdelkov. Agencija, ki skrbi za več kot tri milijone upravičencev, bo po novem pod neposrednim nadzorom ministrstva za zdravje.

Ameriški dolar je v Argentini v letu 2025 zabeležil strmo rast, pri čemer se je vrednost t. i. modrega dolarja na neformalnem trgu povečala za 300 pesov in leto sklenila pri 1530 pesih. Ta vrednost se približuje zgodovinskemu rekordu 1550 pesov, ki je bil zabeležen 22. oktobra. Medtem ko neformalni tečaj močno niha, uradni tečaj ostaja relativno stabilen, kar povečuje razkorak med različnimi tržnimi vrednostmi valute v državi. Na mednarodnih trgih je evro v predzadnjem trgovalnem dnevu leta rahlo pridobil na vrednosti in se ustalil pri 1,1756 dolarja, čeprav je v celotnem letu proti ameriški valuti izgubil 0,18 odstotka vrednosti. Trgi v Latinski Ameriki, zlasti v Mehiki in Peruju, so prav tako pozorno spremljali gibanje dolarja, ki je skozi leto pomembno vplivalo na lokalne ekonomije in kupno moč prebivalstva.

Argentinski senat je potrdil proračun vlade, ki ga je predložil predsednik Javier Milei. Proračun predvideva 10,1-odstotno inflacijo, 5-odstotno rast BDP in potrditev cilja fiskalne konsolidacije. Milei je po prevzemu položaja uvedel strog program varčevanja, ki je prispeval k zmanjšanju inflacije.

Argentinsko zvezno sodišče je ugodilo zahtevi za začasno odredbo in vladi Javierja Mileija naložilo izvajanje zakona o financiranju univerz, ki ga je izvršna oblast sicer razglasila, a 'suspendirala'. To pomeni najmanj 46-odstotno povečanje plač univerzitetnih delavcev za povrnitev ravni iz leta 2023 in povrnitev zneskov študentskih štipendij. Sodišče je ugodilo kolektivni pritožbi Nacionalnega meduniverzitetnega sveta in drugih subjektov ter ustavilo uradni odlok, ki je začasno ustavil zakon o financiranju univerz.

Izvolitev Javierja Mileija in njegove stranke La Libertad Avanza na lanskih zakonodajnih volitvah v Argentini mu odpira pot za izvedbo dolgo odlaganih reform.

Venezuela je ostro obsodila ameriški zaseg še enega tankerja z nafto ob svojih obalah in ga označila za dejanje piratstva ter del pritiska ZDA za zamenjavo režima v državi. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je potrdilo zaseg tankerja, ki je nedavno odplul iz Venezuele. To je že drugi takšen primer v tem mesecu.

Argentinski predsednik Javier Milei je pozval države Mercosurja k podpori vojaškega pritiska Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa na Venezuelo in vlado Nicolása Madura.

Brazilski predsednik Lula da Silva je izrazil upanje, da bo obsežen sporazum o prosti trgovini med južnoameriškim blokom Mercosur in Evropsko unijo podpisan januarja. Predsednik Paragvaja, Santiago Peña, je izrazil razočaranje zaradi nepodpisa sporazuma med Mercosurjem in EU. Lula je zagotovil, da Francija sama ne more blokirati sporazuma. Argentinski predsednik Milei se je udeležil vrha Mercosurja, vendar sporazum z Evropsko unijo ni bil podpisan.

V Argentini so potekali množični protesti proti reformi delovne zakonodaje, ki jo uvaja vlada. V Mendozi so študenti pozvali k združitvi sil proti megaminerstvu in reformi delovne zakonodaje. Sindikati in druge organizacije so podprli proteste, ki so se odvijali tudi v obrambo voda. V Buenos Airesu se je na protestu proti reformi delovne zakonodaje zbrala množica ljudi na Trgu Maja, napovedujejo pa tudi morebitno splošno stavko.

V Argentini so potekali množični protesti proti reformi delovne zakonodaje, ki jo predlaga predsednik Javier Milei. Reforma vključuje možnost 12-urnega delovnika in omejitve stavk. Sindikati trdijo, da bo reforma poslabšala delovne pogoje, vlada pa meni, da bo pospešila zaposlovanje. Protesti so se končali z napovedjo sindikatov o možnosti splošne stavke.