Delegacija ameriškega Pentagona je prispela v Kijev na pogovore o končanju vojne. Sestala se je z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Obisk sledi poročilom o načrtu za končanje vojne z Rusijo.
Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je pozval Kijev, naj pojasni, koliko denarja evropskih davkoplačevalcev je končalo v korupcijski mreži v Ukrajini. Opozoril je, da Evropska unija financira »vojno mafijo« in da bi morala prekiniti izplačila Ukrajini zaradi poročil o korupciji.
V medijih se je pojavil domnevni 28-točkovni mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi ga podpirala administracija Donalda Trumpa. Načrt naj bi bil blizu stališčem Kremlja, a tudi zanj ni popolnoma ugoden. Ukrajinska vojska je medtem poročala o napadih na ruski rafineriji Rjazanj in Iljski. Kremelj je poudaril, da mora vsak mirovni načrt odpraviti temeljne vzroke konflikta, a trenutno ne potekajo pogovori z Washingtonom o tem.
Ukrajina je sporočila, da je od Rusije prejela 1000 trupel, za katere ruska stran trdi, da pripadajo ukrajinskim vojakom. Ukrajinski preiskovalci bodo opravili potrebne preglede in identifikacijo posmrtnih ostankov.
Ukrajina je identificirala ruskega poveljnika Jurija Vladimiroviča Kima, ki ga obtožujejo "sistematičnih in usklajenih vojnih zločinov" v Buči blizu Kijeva, kjer so bili leta 2022, med kratkotrajno rusko okupacijo, umorjeni stotine civilistov. Kim je bil poveljnik voda v ruski 76. zračnodesantni diviziji.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Kijevu sestal z visokimi uradniki ameriškega obrambnega ministrstva, medtem ko se pojavljajo poročila o ameriškem načrtu za prekinitev spopadov v Ukrajini. Načrt naj bi predvideval ozemeljske koncesije Ukrajine, natančneje odstop dela Donbasa, in zmanjšanje ukrajinske vojske. ZDA naj bi okrepile prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, pojavljajo pa se tudi poročila o tajnem načrtu med Washingtonom in Moskvo.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je potrdila, da pri pripravi domnevnega mirovnega načrta za Ukrajino ni sodeloval noben evropski voditelj. Poudarila je, da morata mirovni načrt potrditi tako Ukrajina kot Evropska unija.
Švedska zunanja ministrica Maria Malmer Stenergard je izrazila zaskrbljenost, da skandinavske države nosijo nesorazmerno velik del finančnega bremena pri podpori Ukrajini znotraj zveze NATO. Poudarila je, da takšna situacija ni pravična in dolgoročno nevzdržna, saj naj bi skandinavske države zagotavljale tretjino vojaške pomoči znotraj NATO. Stenergardova je dodala, da ta situacija kaže na premajhno vključenost drugih držav članic.
Rusija je Ukrajini predala 1000 trupel ukrajinskih vojakov, v zameno pa prejela 30 trupel ruskih vojakov. Izmenjava je bila izvedena v skladu s sporazumi iz Istanbula. Rusija naj bi Ukrajini vrnila že več kot 10.000 trupel.
Kremlj se je odzval na domnevni novi 28-točkovni mirovni načrt za Ukrajino, vendar ni želel podati konkretnih komentarjev. Dmitrij Peskov je izjavil, da je vsak trenutek primeren za mirno rešitev konflikta v Ukrajini s političnimi in diplomatskimi sredstvi.
Predsednik Trump je v Kijev poslal visoko delegacijo Pentagona na pogovore, kar je najnovejši poskus administracije za končanje vojne. ZDA so bile za Ukrajino najpomembnejši dobavitelj orožja za obrambo pred Moskvo.
Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.
Pojavili so se poročila o tajnih pogovorih med ZDA in Rusijo, ki naj bi vključevali načrt za končanje vojne v Ukrajini. Načrt naj bi vključeval ozemeljske koncesije Ukrajine v Donecku in Lugansku ter zmanjšanje ukrajinske vojske. Ukrajina naj bi bila pod pritiskom Washingtona in Moskve, da sprejme ta dogovor.
Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino, Kit Kellog, naj bi svojim kolegom sporočil, da načrtuje odhod s položaja januarja 2026. Reuters je poročal, da je Kellog jasno nakazal, da je januar primeren čas za njegov odhod.
Pojavile so se informacije o tajnem mirovnem načrtu ZDA in Rusije, ki vsebuje 28 točk in predvideva boleče kompromise za Ukrajino. Ukrajina je nad načrtom zaskrbljena. Visoki ameriški vojaški uradniki so obiskali Kijev. Trump naj bi ponovno pritiskal na Zelenskega za sprejem mirovnega sporazuma.
Rusija je odprta za nadaljevanje pogovorov o Ukrajini, prekinitev pa ni nastala po krivdi Moskve, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Obenem je Peskov izrazil obžalovanje zaradi odločitve Poljske o zaprtju ruskega generalnega konzulata, kar se mu zdi nerazumno. Medtem svet razpravlja o morebitnem premirju med Rusijo in Ukrajino, a se Kremelj o tem ne izreka.
Poročila razkrivajo, da naj bi Donald Trump odobril mirovni načrt s 28 točkami, ki vključuje ozemeljske koncesije Ukrajine Rusiji, natančneje oddajo regije Donbas v najem. Evropski diplomati poudarjajo, da morata biti Ukrajina in Evropa vključeni v kakršne koli pogovore o končanju vojne. Ameriški kongresniki iz obeh strank so kritični do načrta in ga označujejo za nagrado agresiji. Keith Kellogg naj bi januarja 2026 zapustil položaj posebnega odposlanca Donalda Trumpa za Ukrajino.
Ukrajina je Rusiji vrnila truplo vojaka Evgenija Sbojeva, ki so ga prejeli v okviru izmenjave umrlih. Ugotovljeno je bilo, da truplo nima srca, so sporočili iz ruskih varnostnih struktur.
Po poročanju različnih medijev naj bi Donald Trump pripravljal nov načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki vključuje tajne pogovore z ruskimi uradniki. Načrt naj bi vključeval prepustitev delov vzhodne Ukrajine Rusiji, celoten načrt pa naj bi obsegal 28 točk. Ukrajina in države EU naj bi bile o tem obveščene kmalu.
Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.
Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da je Rusija odprta za nadaljevanje pogovorov o rešitvi konflikta v Ukrajini in da prekinitev pogajalskega procesa ni nastala po krivdi Moskve. Poudaril je, da je Rusija pripravljena na vrnitev k pogajanjem.
Ruski nočni napad z izstrelki na mesto Ternopil na zahodu Ukrajine je zahteval najmanj 25 življenj, med njimi tri otroke, in ranil 75 ljudi, vključno s 15 otroki. Napad, ki je prizadel tudi stanovanjske stavbe, je najbolj smrtonosen ruski napad v Ukrajini v zadnjih tednih. Poljska in Romunija sta zaradi aktivnosti ruskih dronov v zrak poslali svoji letali. Zunanje ministrstvo Slovenije je izrazilo zgroženost nad napadi in poudarilo, da Rusijo mir ne zanima.
Nekdanja lobistka za Kitajsko, Susie Wiles, nadaljuje svoj vpliv v Trumpovi Beli hiši. Prva dama Melania Trump in Usha Vance sta obiskali vojake v Severni Karolini. ZDA so v Ukrajino poslale visoke predstavnike vojske, medtem ko Trump spodbuja nov mirovni načrt.
Združene države Amerike so odobrile prodajo posodobitev za raketne sisteme Patriot Ukrajini v vrednosti 105 milijonov dolarjev. Ta poteza sledi obnovljenim obsežnim ruskim raketnim in brezpilotnim napadom na ukrajinska mesta in energetsko omrežje. Paket je namenjen ohranjanju delovanja obstoječega sistema Patriot v Kijevu in ne vključuje novih baterij. Sistem Patriot zagotavlja visoko obrambo pred ruskimi balističnimi, križarskimi in hipersoničnimi raketami.
Ameriški predsednik Donald Trump je v Kijev poslal visoko delegacijo Pentagona, da bi spodbudil obnovitev pogovorov o končanju vojne v Ukrajini. Delegacija naj bi se sestala z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, cilj pa je poskusiti vplivati na prihodnost Kijeva.
Pojavili so se novi medijski poročili, da ZDA in Rusija za zaprtimi vrati pripravljata načrt s 28 točkami za končanje vojne v Ukrajini, pri čemer naj bi ZDA od Ukrajine zahtevale velike koncesije. Donald Trump naj bi predlagal mirovni načrt, ki bi Vladimirju Putinu dal, kar želi.
Poljski premier Donald Tusk je sporočil, da bo od Belorusije in Rusije zahteval izročitev dveh ukrajinskih osumljencev, ki naj bi namerno poškodovala železniško progo med Varšavo, Lublinom in Ukrajino. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vpleten v korupcijski škandal, vreden 100 milijonov dolarjev. Kljub temu naj bi EU Ukrajini namenila 135 milijard evrov pomoči. Španija bo Ukrajini zagotovila dodatnih 817 milijonov evrov pomoči v boju proti Rusiji.
Poljske oblasti so aretirale več oseb v povezavi z eksplozijo, ki je poškodovala železniško progo, ki povezuje Varšavo z ukrajinsko mejo. Informacijo so sporočili državni mediji.
Ameriška administracija naj bi v sodelovanju z Rusijo pripravljala tajni mirovni načrt za Ukrajino, ki bi vključeval tudi novo evropsko varnostno arhitekturo in povojne odnose med ZDA, Rusijo in Ukrajino. Ameriški medij Axios poroča, da ameriška vlada ob posvetovanju z Rusijo pripravlja načrt za končanje vojne, kar naj bi bila tema tudi obiska visokih predstavnikov ameriškega obrambnega ministrstva v Kijevu.
V ruskem napadu z droni in raketami na ukrajinsko mesto Ternopil je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, okoli 80 pa ranjenih. Napad je prizadel dve stanovanjski zgradbi. Rusija je izstrelila 476 dronov in 48 raket, ukrajinska zračna obramba pa je večino prestregla. Zaradi napadov je Poljska aktivirala svoja letala.
Ruske oblasti trdijo, da so obrambni sistemi sestrelili štiri rakete ATACMS, ki naj bi jih ukrajinska vojska izstrelila na civilne cilje v Voronežu. Hkrati se nadaljujejo srditi boji za Pokrovsk, ključno mesto v Donecki oblasti, kjer naj bi ruske sile poskušale obkoliti mesto.
Kijev je ponovno uporabil ameriške rakete ATACMS na ruskem ozemlju, prvič po začetku mandata ameriškega predsednika. Moskva je potrdila informacije iz Kijeva in odgovorila.
V silovitem ruskem napadu z raketami in droni na stanovanjsko zgradbo v Ternopilu na zahodu Ukrajine je bilo ubitih najmanj 19 ljudi. Ukrajinska vojska je priznala, da je prvič uporabila ameriške rakete dolgega dosega ATACMS za napad na vojaške cilje znotraj Rusije.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da se bo postopek izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo nadaljeval še pred koncem leta. Kremelj je ponovil, da je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja z Ukrajino. Medtem je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice izrazil šokiranost nad ruskimi napadi na Ternopil, ki so zahtevali najmanj 25 življenj. Pojavile so se informacije, da naj bi Donald Trump pritiskal na Zelenskega, da sprejme načrt za končanje vojne, ki bi od Ukrajine zahteval boleče kompromise.
Po poročanju portala Axios naj bi ZDA in Rusija vodile tajne pogovore in delale na novem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. ZDA naj bi Ukrajini signalizirale, da mora sprejeti okvir, ki so ga ZDA pripravile za prekinitev spopadov z Rusijo, ki vključuje prepustitev dela ozemlja. V ruskem napadu na Ternopolj je bilo uničenih več stanovanjskih zgradb, umrlo je 25 ljudi, med njimi trije otroci, 95 ljudi pa je bilo ranjenih.
Ruski napadi so ponoči zahtevali devet življenj v Ternopilu na zahodu Ukrajine, kjer je bila zadeta večnadstropna stavba. V Harkovu je bilo ranjenih 36 ljudi. Ukrajinske oblasti so poročale o izstrelitvi več kot 470 napadalnih dronov in 48 raket s strani Rusije. Zaradi ruskih napadov je bila po vsej državi razglašena zračna nevarnost.
Pojavile so se informacije, da ZDA in Rusija pripravljata 28-točkovni mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi bil kmalu objavljen in bi ga strani lahko podpisali še ta mesec. Po poročanju naj bi ZDA in Rusija o načrtu govorili brez prisotnosti ukrajinskih predstavnikov. Kremlj je zanikal obstoj skupnega načrta z ZDA za Ukrajino in poudaril, da v pogajanjih ni novosti. Prav tako ZDA zavračajo pogovore o ponovni vzpostavitvi zračnega prometa z Rusijo. Kljub temu pa Rusija dopušča možnost obiska posebnega odposlanca ZDA.
Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, je odpovedal načrtovano srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji. Razlog za odpoved ni znan, vendar naj bi ekipa Zelenskega ostala v stiku z Witkoffom.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval Ukrajino in Rusijo k ponovni vzpostavitvi pogajanj v Istanbulu s širšim okvirom in pragmatičnim pristopom. Poudaril je, da bi to bil pomemben korak k diplomatski rešitvi. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje, da se bo do konca leta ponovno začela izmenjava vojnih ujetnikov z Rusijo.
Rusija je napadla Ukrajino z desetinami manevrirnih raket in stotinami dronov, pri čemer je bilo ubitih veliko ljudi. Kijev je prvič znova uporabil ameriške rakete za protinapad.
Poveljnik ukrajinske nacionalne garde, brigadni general Oleksandr Pivnenko, je v intervjuju za Reuters poudaril, da Ukrajina nujno potrebuje več dronov in izboljšano taktiko. Ruske sile naj bi prilagajale svojo taktiko prihajajoči zimi, zato mora ukrajinska vojska uvesti več tehnoloških inovacij in opremiti frontno črto z droni, da bi preprečila nadaljnje rusko napredovanje. Kljub temu, da Rusija še vedno prevladuje v živi sili, naj bi imela Kijev in Moskva pariteto na področju dronov na ključnih bojiščih.
Profilist Pankratov je analiziral Macronovo govorico telesa in zaključil, da je francoski predsednik utrujen od Ukrajine in Zelenskega. Strokovnjak meni, da Macron dvomi o učinkovitosti dobave orožja Kijevu.
V korupcijski škandal, povezan z Zelenskim in Timurjem Mindichem, je vpleten tudi sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine, Rustem Umerov. Mindich naj bi pritiskal na Umerova pri nakupu nekakovostnih neprebojnih jopičev za vojsko za 218 milijonov grivnov. Poleg tega so ukrajinski protikorupcijski organi izvedli preiskavo v pisarnah Naftogaza in zasegli telefon direktorja za varnost.
Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da sta dva ukrajinska državljana izvedla sabotažo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Po navedbah poljskih specialnih služb naj bi osumljenca sodelovala z ruskimi obveščevalnimi službami.
Volodimir Zelenski je napovedal, da bo 19. novembra obiskal Turčijo, da bi pripravil "aktivacijo" mirovnih pogovorov z Rusijo in pospešil izmenjavo vojnih ujetnikov.
Ustanovitelj skupine Pink Floyd, Roger Waters, je pozval britansko vlado, naj preneha podpirati Ukrajino. Waters je prepričan, da bi moral London ustaviti pomoč Kijevu.
V Krasnoarmejsku (Pokrovsk) v Donecki ljudski republiki so ruske enote zajele dva ukrajinska vojaka, ki sta bila preoblečena v civilna oblačila. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva naj bi ta vojaka pod krinko civilistov ubijala civiliste in se ukvarjala z ropanjem.
Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo (SNBO), nekdanji minister za obrambo Rustem Umerov, pobegnil iz Ukrajine zaradi strahu pred preiskavo in morebitnim pregonom. Umerov naj bi bil vpleten v primer podjetnika Timurja Mindicha.
Rusija pravi, da od Ukrajine ni prejela uradnega obvestila o ustavitvi pogajalskega procesa. Po besedah Rodiona Mirošnika, posebnega odposlanca ruskega zunanjega ministrstva, Kijev Moskve ni obvestil o prekinitvi pogovorov.
Ruske sile so izkoristile ukrajinsko osredotočenost na obrambo Kijeva za napredovanje na jugovzhodu Ukrajine. Ukrajina pa medtem spreminja strategijo napadov na rusko ozemlje in se osredotoča na uničevanje ruskih protiletalskih sistemov, vključno s sistemom S-400 v Donbasu.