APDEJT.si

Po poročanju ameriških medijev je administracija Donalda Trumpa pripravila mirovni načrt za Ukrajino, ki predvideva znatne ozemeljske koncesije s strani Kijeva, zmanjšanje števila ukrajinskih vojakov in ne predvideva namestitve mirovnih sil. Načrt je sprožil šok v Kijevu in EU, pri čemer naj bi ZDA Ukrajini predlagale predajo celotnega Donbasa Moskvi v zameno za "zemljiški davek". V Kremlju sumijo, da je nekdo iz Putinovega kroga načrt posredoval medijem. Minister ameriške vojske Dan Driscoll naj bi že odpotoval v Kijev.

Predsednik Trump je v Kijev poslal visoko delegacijo Pentagona na pogovore, kar je najnovejši poskus administracije za končanje vojne. ZDA so bile za Ukrajino najpomembnejši dobavitelj orožja za obrambo pred Moskvo.

Pojavile so se informacije o tajnem mirovnem načrtu ZDA in Rusije, ki vsebuje 28 točk in predvideva boleče kompromise za Ukrajino. Ukrajina je nad načrtom zaskrbljena. Visoki ameriški vojaški uradniki so obiskali Kijev. Trump naj bi ponovno pritiskal na Zelenskega za sprejem mirovnega sporazuma.

Združene države Amerike so odobrile prodajo raketnih sistemov NASAMS Tajvanu v vrednosti skoraj 700 milijonov dolarjev. To je že druga večja prodaja orožja Tajpeju v enem tednu, s čimer se je skupni znesek dvignil na milijardo dolarjev. Pentagon je sporočil, da bo podjetje RTX dobavilo sisteme zračne obrambe srednjega dosega, ki so že v uporabi. Pred tem, v prvih devetih mesecih njegove administracije, Donald Trump ni odobril nobene prodaje orožja Tajvanu, nato pa je v zadnjem tednu odobril prodajo orožja v vrednosti več kot milijarde dolarjev.

Delnice podjetja MP Materials so poskočile za več kot 6 % po objavi novice o skupnem podjetju za predelavo redkih zemelj s savdsko vodilno rudarsko družbo Maaden. Podjetje MP, ameriško obrambno ministrstvo in Maaden so napovedali skupno podjetje za izgradnjo rafinerije redkih zemelj v Savdski Arabiji, kar je eden prvih večjih projektov v okviru novega ameriško-savdskega sodelovanja na področju kritičnih mineralov. Namen podjetja je diverzifikacija.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Kijev poslal visoko delegacijo Pentagona, da bi spodbudil obnovitev pogovorov o končanju vojne v Ukrajini. Delegacija naj bi se sestala z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, cilj pa je poskusiti vplivati na prihodnost Kijeva.

Notranji podatki Pentagona so pokazali, da se je stopnja hudih nesreč na 100.000 ur letenja v celotni vojski v proračunskem letu 2024 povečala za 55% v primerjavi s štirimi leti prej. Leto 2025 ne kaže znakov izboljšanja.

V ruskem napadu z droni in raketami na ukrajinsko mesto Ternopil je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, okoli 80 pa ranjenih. Napad je prizadel dve stanovanjski zgradbi. Rusija je izstrelila 476 dronov in 48 raket, ukrajinska zračna obramba pa je večino prestregla. Zaradi napadov je Poljska aktivirala svoja letala.

Združene države Amerike so potrdile prodajo naprednega protiraketnega sistema Tajvanu v vrednosti skoraj 700 milijonov ameriških dolarjev. Sistem je bil preizkušen v Ukrajini, to pa je že drugi paket orožja za Tajpej v enem tednu. Sistem trenutno v indo-pacifiški regiji uporabljata le še Avstralija in Indonezija.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo potencialno prodajo zračnega obrambnega sistema Patriot Ukrajini, vrednega približno 105 milijonov dolarjev. Dobavitelja bosta RTX Corp in Lockheed Martin. Ukrajina je zahtevala servisne storitve, opremo in nadomestne dele za sisteme Patriot, vključno z izboljšano različico lansirnih naprav.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da se bo postopek izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo nadaljeval še pred koncem leta. Kremelj je ponovil, da je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja z Ukrajino. Medtem je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice izrazil šokiranost nad ruskimi napadi na Ternopil, ki so zahtevali najmanj 25 življenj. Pojavile so se informacije, da naj bi Donald Trump pritiskal na Zelenskega, da sprejme načrt za končanje vojne, ki bi od Ukrajine zahteval boleče kompromise.

Pojavile so se informacije, da ZDA in Rusija pripravljata 28-točkovni mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi bil kmalu objavljen in bi ga strani lahko podpisali še ta mesec. Po poročanju naj bi ZDA in Rusija o načrtu govorili brez prisotnosti ukrajinskih predstavnikov. Kremlj je zanikal obstoj skupnega načrta z ZDA za Ukrajino in poudaril, da v pogajanjih ni novosti. Prav tako ZDA zavračajo pogovore o ponovni vzpostavitvi zračnega prometa z Rusijo. Kljub temu pa Rusija dopušča možnost obiska posebnega odposlanca ZDA.

Ukrajinska vojska je uradno potrdila, da je z ameriškimi raketami ATACMS napadla vojaške cilje na ruskem ozemlju. To je prvi uradno priznani napad te vrste po mesecih omejitev, ki jih je uvedel Pentagon. Za tovrstne napade bi Ukrajina teoretično potrebovala dovoljenje Donalda Trumpa.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost za izvedbo vojaških napadov v Mehiki za zatiranje trgovine z drogami. Trump je medijem dejal, da bi bil direkten poseg Pentagona pri južnem sosedu ZDA 'v redu'. Njegove izjave so izzvale zaskrbljenost glede prihodnosti odnosov med ZDA in Mehiko, prav tako pa povečuje pritisk na Kolumbijo.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Združene države Amerike si prizadevajo v najkrajšem možnem času prehiteti Kitajsko v proizvodnji brezpilotnih letalnikov (dronov). Ameriški minister za vojsko, Daniel Driscoll, je izjavil, da bodo za dosego tega cilja aktivno spodbujali zasebni sektor na tem področju.

Pentagon je sporočil, da so ZDA v soboto izvedle še en napad na domnevni čoln za tihotapljenje drog v vzhodnem Pacifiku, pri čemer so bile ubite tri osebe na krovu. Po navedbah virov naj bi čoln upravljala teroristična organizacija.

Nedavno poročanje izpostavlja okrepljeno prisotnost ameriške vojske na Karibih, kar sovpada z brifingi za predsednika Trumpa o potencialnih operacijah proti Venezueli. Javna utemeljitev se osredotoča na protikriminalne misije, vendar obseg sil spodbuja ugibanja o morebitnem poskusu spremembe režima.

Pentagon umika del pripadnikov nacionalne garde iz Chicaga in Portlanda, nekaj tednov po tem, ko jih je tja poslal predsednik Donald Trump za boj proti domnevnemu porastu kriminala. Uradniki ameriške obrambe so sporočili, da se bo 200 pripadnikov kalifornijske nacionalne garde, poslanih v Portland, in 200 pripadnikov teksaške nacionalne garde, poslanih v Chicago, vrnilo v svoje matične države.

Pentagon umika del pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga in Portlanda, nekaj tednov po tem, ko jih je tja poslal predsednik Donald Trump za boj proti kriminalu, poroča New York Times. Umik se dogaja kljub Trumpovim trditvam o naraščajoči kriminaliteti.

Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Južno Korejo obvestila o odpravi oprostitve stroškov razvoja za nekatere nakupe ameriškega orožja. Ta poteza bo povečala finančno breme za Južno Korejo, ki se je zavezala k nakupu več ameriškega orožja. ZDA so južnokorejsko vlado že avgusta obvestile, da bodo ukinile oprostitev "enkratnih" stroškov, povezanih z raziskavami, razvojem ali proizvodnjo določene obrambne opreme. Ameriški zakon o nadzoru izvoza orožja zahteva, da Pentagon povrne te stroške za določeno orožje.

Donald Trump je napovedal, da se je odločil glede Venezuele, pri čemer podrobnosti ni razkril. ZDA so napovedale operacijo "Lanza del Sur" (Southern Spear), ki nakazuje na možno stopnjevanje napetosti. Nicolás Maduro je izjavil, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. María Corina Machado je bila opažena, da vodi kampanjo za neposredno intervencijo ZDA.

Donald Trump je izjavil, da verjame, da so dnevi Nicolása Madura šteti in da so možni kopenski napadi znotraj Venezuele. Strokovnjaki pa so opozorili, da bi morebitna odstranitev Madura s strani ZDA lahko vodila v dolgotrajno vojaško posredovanje in kaos v državi.

Ameriška vojska je v Karibskem morju izvedla že 20. napad na ladjo, ki naj bi prevažala droge. V zadnjem napadu, ki se je zgodil v ponedeljek, so umrli štirje ljudje. Od začetka napadov septembra je skupno umrlo že 80 ljudi. Mehiška mornarica je prekinila iskanje preživelih po napadu konec oktobra po štirih dneh.

Zaradi naraščajočih napetosti med ZDA in Venezuelo je Pentagon napovedal vojaško operacijo "Spear" v Karibih. V regijo je prispela največja ameriška letalonosilka, Venezuela pa je mobilizirala svoje enote, kar še dodatno zaostruje konflikt.

Kremelj je izrazil zaupanje, da Združene države Amerike ne bodo sprejele ukrepov za destabilizacijo Venezuele in Karibov, kljub nedavni napovedi Pentagona o vojaški operaciji proti trgovini z drogami v Latinski Ameriki. Operacija je vključevala uničenje hitrega čolna, v katerem naj bi prevažali fentanil.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Donald Trump ponovno uporablja strategijo, ki jo je uporabljal v Afganistanu, tokrat za kampanjo, ki cilja na domnevna tihotapska plovila z drogami. Medtem ko so uradniki Pentagona poskušali predstaviti to strategijo, so se zakonodajalci in njihovi sodelavci v ZDA odzvali s skepticizmom in sarkazmom.

Visoki vojaški uradniki so predsedniku Trumpu predstavili posodobljene možnosti za potencialne operacije v Venezueli, vključno z napadi na kopnem. Možnosti naj bi bile na mizi za 'prihodnje dni'.

Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.

Ameriški mediji poročajo, da so uradniki Pentagona že 12. novembra predsedniku Trumpu predstavili posodobljene načrte vojaških operacij proti Venezueli, ki vključujejo tudi morebitne napade na kopenske cilje. Vsi načrti naj bi bili pripravljeni za izvedbo v kratkem času.

Pentagon je sporočil, da je ameriška vojska izvedla že dvajseti napad na domnevni tihotapski čoln v Karibskem morju. V napadu so bili ubiti štirje "narko-teroristi", kot so jih označili uradni viri, in ni bilo preživelih.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev. To je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump prevzel položaj predsednika.