Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju za The New York Times znova izpostavil ambicijo Združenih držav Amerike po prevzemu nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je dejanje označil za psihološko nujnost za uspeh države. Trump je v svojih izjavah šel dlje kot v preteklosti, saj je namignil, da bi ZDA otok lahko zavzele ne glede na privolitev tamkajšnjih oblasti, hkrati pa je postavil pod vprašaj prihodnost zavezništva NATO. Po njegovih besedah bi se Washington lahko odločil med vzpostavitvijo nadzora nad strateško pomembnim otokom in ohranitvijo tradicionalnih vojaških povezav, ob čemer je zaveznice opozoril, da bi bila Severnoatlantska zveza brez ameriškega vodstva nemočna. Napetosti med Washingtonom in Københavnom so se dodatno zaostrile, ko je Bela hiša nakup oziroma priključitev Grenlandije opredelila kot prednostno nalogo nacionalne varnosti. Trumpova administracija naj bi preučevala različne pravne poti za uresničitev tega cilja, vključno z uporabo zgodovinskih zakonov, ki bi omogočili agresivnejše ukrepanje. Kritiki in novinarji opozarjajo, da takšen »novi imperializem« neposredno ogroža suverenost največjega otoka na svetu in destabilizira mednarodne odnose v arktični regiji. Odzivi iz Evrope so bili pričakovano ostri, saj so danska premierka Mette Frederiksen in drugi voditelji EU odločno zavrnili vsakršno možnost razprav o prodaji ozemlja. Kljub temu Trump vztraja pri svojem stališču in poudarja, da je trenutna vojaška prisotnost ZDA na otoku nezadostna za zaščito ameriških interesov. Retorika Bele hiše, ki vključuje grožnje z vojaško invazijo ali aneksijo, je povzročila zaskrbljenost med zahodnimi zavezniki, ki se bojijo nepredvidljivih posledic takšnih enostranskih potez.

Ameriški predsednik Donald Trump je visokim poveljnikom posebnih enot JSOC odredil pripravo načrta za morebitno vojaško invazijo na Grenlandijo, da bi zavaroval otok pred naraščajočim vplivom Rusije in Kitajske. Po poročanju tujih medijev je ta poteza povzročila precejšnjo zaskrbljenost med vojaškimi uradniki in mednarodnimi zavezniki, ki opozarjajo na nepredvidljive posledice takšnega dejanja. Nekateri analitiki celo svarijo, da bi uresničitev vojaškega zavzetja avtonomnega danskega ozemlja lahko vodila do razpada zveze NATO. Ukaz predstavlja stopnjevanje prizadevanj Trumpove administracije, ki je že v preteklosti Grenlandijo označila za prednostno nalogo nacionalne varnosti Združenih držav Amerike. Bela hiša vztraja pri stališču, da je nadzor nad strateško lego otoka nujen zaradi varovanja ameriških interesov na Arktiki. Danska vlada in voditelji evropskih držav so vsakršno razpravo o spremembi suverenosti Grenlandije že predhodno ostro zavrnili in poudarili, da otok ni naprodaj. Vojaški načrti vključujejo razvoj izrednih ukrepov za hiter prevzem nadzora nad ključnimi točkami na otoku. Čeprav Pentagon uradno zadeve še ni podrobneje komentiral, poročila kažejo na globok razkorak med predsednikovimi ambicijami in pričakovanji zavezniških držav, ki v takšnem ravnanju vidijo kršitev mednarodnega prava in spodkopavanje globalne varnostne arhitekture.

Analiza časnika New York Times je razkrila, da zvezni sodniki, ki jih je imenoval Donald Trump, v pritožbenih postopkih v 92 odstotkih primerov odločajo njemu v prid, kar v pravni stroki vzbuja resne pomisleke o spodkopavanju ustavnih norm in neodvisnosti sodstva. Strokovnjaki opozarjajo, da je Trump s strateškim imenovanjem t. i. »super zvezdniških« sodnikov na pritožbena sodišča zagotovil dolgoročen vpliv na pravni red, saj ti sodniki odločajo bistveno bolj pristransko kot njihovi kolegi, ki so jih imenovali drugi republikanski ali demokratski predsedniki. Na mednarodnem področju so ameriške sile pod Trumpovim neposrednim vodstvom izvedle nočno operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Dejanje, ki je bilo izvedeno brez pooblastila kongresa ali Varnostnega sveta Združenih narodov, predstavlja neposreden izziv mednarodnemu pravu in načelu državne suverenosti, ki državam zagotavlja pravico do upravljanja z lastnimi viri. Trump je ob tem javno izjavil, da je njegova edina omejitev pri uporabi sile lastna morala. Notranjepolitično napetost stopnjuje tudi nova vladna spletna stran, ki z uporabo umetne inteligence revidira dogodke z dne 6. januarja. Trumpov režim v novi interpretaciji dogodkov mirne protestnike označuje za domoljube, medtem ko demokrate obtožuje izvedbe dejanskega prevrata preko potrditve volilnih izidov. Kritiki opozarjajo, da gre za nevaren poskus pranja zgodovine in manipulacije dejstev z namenom utrjevanja politične moči pred prihajajočimi volitvami.

Ameriški predsednik Donald Trump je poveljnikom sil za specialno delovanje ukazal pripravo operativnega načrta za invazijo na Grenlandijo, kar je sprožilo močan odpor v vrhu ameriške vojske. Po poročanju britanskega časnika Daily Mail so generali načrt označili za nerazumen in nezakonit, nekateri pa so domnevno poskušali odvrniti predsednikovo pozornost od te zamisli. Kljub opozorilom vojaških strokovnjakov, da bi takšna poteza pomenila kršitev mednarodnega prava, Trump od svojih namer ni odstopil. Dogajanje povzroča resno zaskrbljenost med evropskimi zavezniki in v okviru zveze NATO, saj bi agresija na avtonomno ozemlje Kraljevine Danske pomenila nepopravljiv razkol v severnoatlantskem zavezništvu. Vojaški poveljniki opozarjajo, da bi uresničitev takšnega »norega načrta« dejansko vodila v uničenje zavezništva in destabilizacijo celotne arktične regije. Diplomatski viri v Evropi z veliko mero negotovosti spremljajo Trumpove poteze, ki postajajo vse bolj nepredvidljive. Najnovejši ukazi so neposredno nadaljevanje Trumpove večletne obsedenosti z nakupom ali priključitvijo največjega otoka na svetu, ki ima zaradi taljenja ledu in strateških surovin vse večji geopolitični pomen. Čeprav so danski in grenlandski predstavniki že v preteklosti večkrat odločno zavrnili kakršno koli možnost prodaje otoka, se zdi, da se ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom zdaj nagiba k uporabi vojaške sile, kar postavlja mednarodne odnose v povsem novo, nevarno obdobje.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil mednarodne napetosti z napovedjo, da bodo Združene države Amerike Grenlandijo priključile po »lahki ali težki poti«. Na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši je Trump poudaril, da je nadzor nad strateškim otokom ključnega pomena za ameriško nacionalno varnost, zlasti zaradi naraščajočih dejavnosti Rusije in Kitajske na Arktiki. Predsednik ni izključil vojaške možnosti, čeprav je izrazil pripravljenost za finančno poravnavo, ki bi po nekaterih ocenah lahko znašala do milijon dolarjev na prebivalca otoka. Politični voditelji na Grenlandiji so se na Trumpove izjave odzvali z enotno zavrnitvijo in poudarili, da si prebivalci otoka ne želijo postati del ZDA. Predstavniki vseh petih parlamentarnih strank so v skupni izjavi zapisali, da mora o prihodnosti Grenlandije odločati izključno njeno ljudstvo brez zunanjih pritiskov ali vmešavanja. Poudarili so svojo težnjo po popolni neodvisnosti od Danske, a hkrati kategorično zavrnili ameriško nadvlado. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je opozorila, da bi morebiten ameriški napad na Dansko oziroma njeno avtonomno ozemlje pomenil konec vseh dosedanjih zavezništev. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom so se močno poslabšali, saj Trumpova administracija vprašanje Grenlandije postavlja nad integriteto zveze Nato. Poznavalci opozarjajo, da takšna retorika predstavlja nevaren precedens v odnosih med zahodnimi zaveznicami.

Med protesti je bilo ubitih več deset ljudi, aretiranih pa več tisoč. Iransko obveščevalno ministrstvo poziva javnost k identifikaciji 'teroristov', tožilci pa grozijo s smrtnimi kaznimi. Število ubitih protestnikov naj bi preseglo sto, po nekaterih poročilih pa naj bi bilo ubitih že več sto protestnikov.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

Poslanska skupina Krščanskodemokratske unije (CDU) v hamburškem deželnem parlamentu je od zvezne vlade v Berlinu zahtevala povečanje finančnih sredstev za vzdrževanje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki je ključnega pomena za obrambne namene. Čeprav se vladajoči socialdemokrati (SPD) in opozicijska CDU strinjata, da so dodatna sredstva nujna, ostaja vprašanje odgovornosti za zagotavljanje teh sredstev predmet političnih sporov. CDU namreč odgovornost za pogajanja z zvezno ravnjo pripisuje trenutni deželni vladi pod vodstvom koalicije SPD in Zelenih. Predstavniki CDU so poudarili, da hamburško pristanišče ne služi le civilnemu prometu, temveč igra strateško vlogo pri premikih vojaških enot in logistiki znotraj zveze NATO. Zaradi povečanih varnostnih potreb v Evropi se je povečal pritisk na obstoječo infrastrukturo, ki po mnenju opozicije zahteva nujne investicije, ki jih deželni proračun sam ne more kriti. Razprava odraža širše dileme v Nemčiji glede delitve stroškov za civilno-vojaško infrastrukturo med zvezno državo in posameznimi deželami. Politična napetost v Hamburgu se stopnjuje, saj CDU meni, da deželna vlada ne izvaja dovolj pritiska na zveznega kanclerja Olafa Scholza. Medtem ko pristanišča ostajajo ključna vozlišča za nemško gospodarstvo, njihova vloga v nacionalni varnostni arhitekturi zahteva novo finančno opredelitev, ki bi upoštevala vojaško mobilnost kot prednostno nalogo v prihodnjih proračunskih obdobjih.

Grenlandski voditelji so ponovno zavrnili pozive in grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede prevzema otoka. Poudarili so, da o prihodnosti Grenlandije lahko odločajo samo Grenlandci. Trump je izjavil, da bo ZDA ukrepala "po težji poti", če ne bo šlo "po lažji poti", kar je povzročilo dodatno zaskrbljenost.

Ameriški predsednik Trump je ukazal aretacijo venezuelskega predsednika Madura, ki so ga po več kot tednu dni zapora v ZDA prvič zaslišali. Ruski predsednik Putin se na Trumpovo potezo ni odzval. Norveški odbor za Nobelovo nagrado je sporočil, da nagrade ni mogoče prenesti, potem ko je venezuelska opozicijska voditeljica Machado namignila, da bi lahko svojo morebitno nagrado za mir leta 2025 podarila Trumpu.

Evropske države so se odzvale na domnevne načrte ZDA o prevzemu Grenlandije z razpravo o povečanju vojaške prisotnosti Nata na otoku. Diplomati Severne Evrope so zanikali Trumpove trditve o grožnji ruskih in kitajskih ladij Grenlandiji. Belgijski obrambni minister je predlagal Natovo operacijo na Grenlandiji, evropske prestolnice pa so izrazile zaskrbljenost zaradi molka Nata glede ameriških interesov za otok.

Ukrajinske sile so zadržale severni Pokrovsk v regiji Doneck, medtem ko so ruske sile že več kot 17 mesecev poskušale zavzeti mesto. Rusija je v kombiniranih zračnih napadih v začetku leta 2026 uporabila nov jurišni dron na reaktivni pogon, imenovan Geran-5. Ukrajinski dron pa je zanetil požar v naftnem skladišču v ruski regiji Volgograd, po tem, ko je Rusija izstrelila močno hipersonično raketo.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Ukrajinski piloti, ki upravljajo z ameriškimi lovskimi letali F-16, so opozorili na neustreznost usposabljanja, ki so ga prejeli od inštruktorjev zveze Nato. Po poročanju revije Military Watch Magazine piloti trdijo, da taktike zahodnega zavezništva niso prilagojene realnim razmeram na bojišču v spopadu z rusko vojsko. Glavna težava naj bi bila v tem, da so se zahodne sile desetletja pripravljale na operacije v okoljih, kjer imajo popolno premoč v zraku, kar pa v Ukrajini ne drži. Vojaški analitiki izpostavljajo, da se ukrajinske letalske sile spopadajo z naprednimi ruskimi prestrezniki, kot so letala družine Suhoj, ki predstavljajo resno grožnjo za zastarele različice F-16. Piloti poudarjajo, da so naučeni manevri in doktrine v praksi težko izvedljivi, saj Rusija uporablja močne sisteme zračne obrambe in elektronsko vojskovanje, ki omejujejo učinkovitost zahodne tehnologije. Zaradi tega se ukrajinske sile spopadajo s težavami pri integraciji teh letal v svoj obrambni sistem. Kritika leti predvsem na togost Natovih programov usposabljanja, ki naj ne bi upoštevali specifičnosti ukrajinskega bojišča. Ukrajinski vojaki opozarjajo, da bi morali inštruktorji prilagoditi svoje metode dejstvom, da ukrajinska stran nima stalne zračne podpore in se mora zanašati na gverilsko taktiko v zraku, da bi se izognili uničenju s strani tehnološko močnejšega nasprotnika.

Litvansko ministrstvo za obrambo je napovedalo investicijo v višini 100 milijonov evrov za vzpostavitev novega vojaškega poligona v mestu Kapčiamiestis. Objekt bo stal na strateško pomembni lokaciji v neposredni bližini tromeje med Litvo, Belorusijo in Poljsko, kar predstavlja območje t. i. Suvalškega koridorja. Ta ozek pas ozemlja velja za eno najbolj kritičnih točk v obrambni arhitekturi zveze Nato, saj povezuje baltske države s preostalimi članicami zavezništva. Sredstva bodo namenjena izgradnji celovite infrastrukture, ki vključuje sodobna strelišča in vadbene objekte za potrebe litvanske vojske ter njenih zaveznikov. Odločitev za gradnjo odraža prizadevanja baltskih držav za okrepitev lastnih obrambnih zmogljivosti in povečanje vojaške prisotnosti v regiji, ki meji na Belorusijo. Gre za eno večjih posameznih investicij v vojaško infrastrukturo na tem območju v zadnjem obdobju. Projekt v Kapčiamiestisu, ki leži le približno deset kilometrov od meje, bo po mnenju strokovnjakov izboljšal odzivni čas in pripravljenost sil v primeru morebitne krize. Gradnja je del širšega načrta posodabljanja obrambnih sistemov Litve, ki se izvaja v luči spremenjenih varnostnih razmer v Vzhodni Evropi. Ministrstvo ob tem poudarja, da je krepitev infrastrukture ključna za zagotavljanje nacionalne varnosti in izpolnjevanje obveznosti do partnerjev v Natu.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro opozorilo, da bodo vse vojaške enote, objekti in infrastruktura zahodnih držav na ukrajinskem ozemlju obravnavani kot legitimne vojaške tarče. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bi morebitna napotitev mirovnih sil NATO pomenila neposredno tveganje za varnost Rusije in preostale Evrope. Rusija takšne premike klasificira kot tujo intervencijo, kar dodatno zaostruje odnose med Moskvo in zahodnimi prestolnicami v času iskanja okvira za premirje. Opozorilo Moskve sledi podpisu deklaracije o nameri med Francijo in Združenim kraljestvom, ki predvideva vodenje mednarodne napotitve sil v Ukrajino v primeru prekinitve ognja. Britanski premier Keir Starmer je pojasnil, da dokument vzpostavlja pravni okvir, po katerem bi britanske in francoske enote lahko delovale na ukrajinskih tleh. Britanski obrambni minister John Healey je ob tem naznanil, da bo London namenil 200 milijonov funtov za pripravo svojih vojakov na to misijo. Dogajanje v Parizu in Kijevu odraža prizadevanja koalicije voljnih držav, da Ukrajini zagotovijo dolgoročna varnostna jamstva po koncu aktivnih spopadov. Medtem ko si ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prizadeva za vzpostavitev večnacionalnih sil, ki bi nadzorovale mir, Rusija s svojo retoriko napoveduje nadaljnje stopnjevanje konflikta v primeru uresničitve teh načrtov, ki jih vidi kot grožnjo svojim strateškim interesom.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije znova poudaril svojo namero, da Združene države Amerike prevzamejo nadzor nad Grenlandijo. V svojem nagovoru je uporabil ostrejšo retoriko in napovedal, da si bo Washington prizadeval za dogovor o avtonomnem islandskem ozemlju po diplomatski poti, v nasprotnem primeru pa bo njegova administracija uporabila strožje metode. Trump je poudaril, da bodo ZDA posredovale glede vprašanja Arktike ne glede na odziv zaveznikov ali lokalnih oblasti. Izjave so povzročile nove napetosti med Združenimi državami Amerike in njihovimi zaveznicami v zvezi Nato, predvsem s Kraljevino Dansko, ki ima suverenost nad otokom. Trumpov pristop temelji na prepričanju o strateški in ekonomski pomembnosti Grenlandije, zlasti v kontekstu naravnih virov in geopolitičnega nadzora nad arktičnim območjem. Napovedi o "težjem načinu" prevzema so v mednarodni javnosti sprožile zaskrbljenost glede prihodnosti diplomatskih odnosov znotraj severnoatlantskega zavezništva. Poteza sledi preteklim korakom Trumpove administracije, ki je že začela z institucionalnimi pripravami na morebitno priključitev. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za stopnjevanje pritiska, ki presega zgolj simbolno zanimanje in prehaja v fazo neposrednih groženj z intervencijo. Danska vlada in avtonomne grenlandske oblasti so doslej vse tovrstne predloge odločno zavračale, kar bi lahko v prihodnje privedlo do resne diplomatske krize.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Avstrijski polkovnik Markus Reisner je v intervjuju za Berliner Zeitung izjavil, da je namestitev ruskega raketnega sistema Orešnik povečala razkol znotraj zveze Nato.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v petek v Rimu izrazila prepričanje, da Združene države Amerike ne bodo uporabile vojaške sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Ob tem je pozvala h krepitvi vloge zveze Nato v arktični regiji, s čimer bi naslovili varnostne pomisleke ZDA in zagotovili stabilnost na tem strateško pomembnem območju. Premierka je v svojem nagovoru poudarila, da je Arktika postala stičišče geopolitičnih interesov, kjer se prepletajo gospodarske ambicije in varnostna tveganja. Po njenih besedah bi moralo severnoatlantsko zavezništvo delovati kot osrednji koordinator varnostne politike na severu, s čimer bi preprečili enostranske poteze posameznih velesil in ohranili mednarodni pravni red. Izjave Melonijeve prihajajo v času povečanih napetosti glede naravnih virov in plovnih poti, ki se odpirajo zaradi taljenja ledu. Italija, ki si prizadeva za aktivnejšo vlogo znotraj zavezništva Nato, s temi stališči utrjuje svojo pozicijo zagovornice multilateralizma v okviru čezatlantskega sodelovanja.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Podpredsednica francoske narodne skupščine Clémence Guetté iz vrst levičarske stranke Nepokorna Francija je 9. januarja vložila predlog resolucije, ki predvideva načrtovanje izstopa države iz Severnoatlantskega zavezništva (Nato). Guettéjeva je v svoji utemeljitvi poudarila, da je vprašanje francoskega članstva postalo kritično, saj je po njenem mnenju zavezništvo pod popolnim nadzorom in v službi Združenih držav Amerike. Kot glavne razloge za tovrstno radikalno spremembo zunanjepolitičnega tečaja je poslanka navedla nestrinjanje z dejanji Washingtona, predvsem v povezavi z vojaškim posredovanjem v Venezueli in prijetjem predsednika Nicolása Madura. Poleg tega je izpostavila ameriško podporo Izraelu v spopadih na območju Gaze ter kontroverzne zamisli o morebitni priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar bi po mnenju dela francoske politike resno ogrozilo odnose med Evropsko unijo in ZDA. Predlog resolucije se začne z zahtevo po umiku Francije iz Natovega integriranega vojaškega poveljstva, kar predstavlja prvi korak k polnemu izstopu. Čeprav predlog prihaja iz opozicijskih vrst, odraža vse večje napetosti med Parizom in Washingtonom, ki jih je dodatno zaostril francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot z izjavami o krepitvi lastnih obrambnih zmogljivosti v odgovor na kršitve mednarodnega prava s strani ZDA v Južni Ameriki.

Vrhovni poveljnik sil zveze Nato je poudaril, da je zavezništvo še vedno daleč od kakršne koli krize, kljub napetostim, ki so se pojavile po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega odkupa Grenlandije. Trump je v preteklem tednu večkrat izrazil namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim otokom, kar je v mednarodni javnosti sprožilo ugibanja o diplomatskem sporu znotraj zavezništva. Danska vlada je predloge o prodaji Grenlandije odločno zavrnila in poudarila, da območje ni naprodaj, saj gre za avtonomno ozemlje pod dansko krono. Ker sta tako Danska kot Združene države Amerike ključni članice zveze Nato, so se pojavili pomisleki o vplivu tega dvostranskega nesoglasja na stabilnost in enotnost celotnega obrambnega bloka. Poveljnik sil je v odzivu na dogajanje skušal pomiriti zaveznice in javnost. Kljub nenavadnim diplomatskim okoliščinam vojaški vrh zveze Nato ocenjuje, da odnosi med članicami ostajajo trdni na operativni ravni. Incident sicer odraža nepredvidljivost trenutne ameriške zunanje politike, vendar po mnenju poveljnika ne ogroža temeljnega delovanja zavezništva ali varnosti v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi geopolitičnih interesov.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik New York Times izjavil, da se pri sprejemanju zunanjepolitičnih odločitev čuti zavezanega izključno svoji vesti. Po njegovih besedah v mednarodnem pravu ne vidi avtoritete, ki bi morala usmerjati njegovo delovanje, temveč se zanaša na lastna moralna načela. Trump je poudaril, da je njegova moč v vlogi vrhovnega poveljnika ameriških oboroženih sil omejena zgolj z njegovo osebno etiko in ne z mednarodnimi pravnimi akti. Izjave predsednika Združenih držav Amerike nakazujejo na premik k izrazitemu unilateralizmu, kjer se osebna presoja voditelja postavlja nad uveljavljene globalne norme. Takšen pristop bi lahko pomenil odmik od tradicionalnih zavezništev in multilateralnih sporazumov, ki so desetletja predstavljali temelje mednarodnega reda. Njegova interpretacija pristojnosti vrhovnega poveljnika nakazuje na široko polje delovanja pri uporabi vojaške sile brez zunanjih pravnih omejitev. Kritiki in pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšno zanemarjanje mednarodnega prava povzročilo nestabilnost v globalnih odnosih. Trumpovo vztrajanje pri avtonomnem odločanju na podlagi lastne morale odpira vprašanja o prihodnji vlogi ZDA v mednarodnih organizacijah in spoštovanju konvencij, ki so bile ustanovljene prav z namenom preprečevanja samovoljnega delovanja velesil.

Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo morebitno prodajo vodenih protitankovskih raket AGM-114R Hellfire in pripadajoče opreme Danski. Celoten paket, ki vključuje do 100 raket, tri testne rakete ter šest izstrelkov M299, je ocenjen na približno 45 milijonov dolarjev. Agencija za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA) je o tej odločitvi že uradno obvestila ameriški kongres, ki mora prodajo še dokončno potrditi. Danska vlada je zaprosila za nakup z namenom krepitve svojih obrambnih zmogljivosti in izboljšanja interoperabilnosti s silami NATO. Rakete Hellfire, ki se primarno uporabljajo za uničevanje oklepnih ciljev z zračnih platform, bodo danski vojski zagotovile sodobno sredstvo za odvračanje in neposredno delovanje v morebitnih konfliktih. Poleg same oborožitve paket vključuje tudi tehnično podporo, logistiko in usposabljanje osebja. Ta odločitev potrjuje tesno obrambno sodelovanje med Washingtonom in Københavnom v okviru severnoatlantskega zavezništva. Po navedbah ameriških uradnikov bo ta prodaja podprla zunanjepolitične in nacionalnovarnostne cilje Združenih držav Amerike, saj bo izboljšala varnost zaveznice, ki ostaja pomembna sila za politično stabilnost in gospodarski napredek v Evropi.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Rusija je izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino s stotinami dronov in desetinami raket, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe v Kijevu. Uporabila je tudi novo jedrsko balistično raketo Orešnik, kar je bilo šele drugič v skoraj štiri leta trajajoči vojni, kar naj bi bilo opozorilo Kijevu in njegovim zahodnim zaveznikom, medtem ko potekajo mirovna pogajanja pod vodstvom ZDA.

V grškem parlamentu je bil poimensko izglasovan zakon ministrstva za obrambo, ki zaostruje težave vojakov in še bolj prilagaja oborožene sile pripravam na vojno zveze NATO in EU. Poslanci so razpravljali o preoblikovanju oboroženih sil v gibljive enote, ki bi se lahko takoj odzvale na različne situacije. Poudarili so, da želi vlada ustvariti "morilski stroj" za interese kapitala in poslovnih skupin po vzoru ZDA.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno potrdilo uporabo hipersoničnega raketnega sistema Orešnik v nočnih napadih na Ukrajino, kar naj bi bil odgovor na napad na Putinovo rezidenco. Ruski uradniki trdijo, da proti raketi Orešnik ne obstaja protizračna obramba. Vojaški analitik Scott Ritter je dejal, da naj bi bila uporaba rakete tudi opozorilo Zahodu.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike Mike Pence se je v sredo zvečer v pogovoru za televizijsko hišo CNN zavzel za sklenitev finančnega dogovora, s katerim bi ZDA pridobile nadzor nad strateško pomembnim otokom Grenlandija. Pence je s tem predlogom ubral drugačno pot od predsednika Donalda Trumpa, ki v svojih razmišljanjih o prihodnosti otoka ni izrecno izključil niti vojaških možnosti. Pence je poudaril, da bi morebitna vojaška opcija za prevzem otoka lahko povzročila globoko krizo znotraj zveze NATO, saj je Grenlandija sestavni del Kraljevine Danske, ki je ključna zaveznica ZDA. Namesto tega predlaga pragmatičen finančni prevzem, ki bi po njegovem mnenju utrdil ameriške strateške interese na Arktiki, ne da bi pri tem ogrozil stabilnost mednarodnih zavezništev. Vprašanje Grenlandije postaja v krogih Bele hiše vse pogostejša tema pogovorov, predvsem zaradi njene geopolitične lege in bogatih naravnih virov. Razhajanja med Trumpom in Pencem glede načina pridobitve otoka kažejo na različne pristope znotraj ameriške administracije do vprašanja ozemeljske širitve in odnosov z evropskimi zaveznicami.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Združeno kraljestvo in Francija sta po vrhu v Parizu uradno razglasila pripravljenost na napotitev vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Ta strateška odločitev vključuje vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnostne protokole v regiji. Vrh, ki ga je gostil Emmanuel Macron, so zaznamovali tudi predstavniki ameriške administracije, vključno z Jaredom Kushnerjem, ki je potrdil podporo Donalda Trumpa predlaganim varnostnim ukrepom. Kljub deklarirani enotnosti pa Rusija že napoveduje odločen odpor proti kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti med ZDA in Evropo zaradi vnovičnih namer Trumpove administracije glede prevzema nadzora nad Grenlandijo, kar Washington utemeljuje z nacionalnimi varnostnimi interesi. Voditelji zveze NATO so na te napovedi odgovorili z odločnim nasprotovanjem, kar še dodatno obremenjuje čezatlantske odnose v začetku leta 2026. Analitiki opozarjajo, da so odnosi med celinama postali nepredvidljivi, čeprav so se ob začetku drugega Trumpovega mandata zdeli stabilni, zlasti po decembrskem srečanju z Zelenskim na Floridi.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Donald Trump se je norčeval iz indijskega premierja Narendra Modija, George Conway pa je kritiziral njegovo administracijo, rekoč da jo vodi kot "mafijsko operacijo". Pojavile so se tudi polemike glede Trumpovih prizadevanj za prevzem Grenlandije, pri čemer so se pojavila vprašanja o možni uporabi vojaške sile. Senator Mark Kelly je bil deležen ostrega napada Trumpa, ki pa se mu je vrnil kot bumerang.