Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so 6. januarja 2026 podpisale deklaracijo o nameri napotitve večnacionalnih sil v Ukrajino po koncu konflikta. Predsednik Macron je podprl načrte Kijeva o številčnosti ukrajinske vojske s 800.000 vojaki po koncu spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju "koalicije voljnih" v Parizu dejal, da bo za mir v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Merz je tudi predlagal, da bi Nemčija v primeru premirja lahko namestila svoje vojake na ozemlju Nata, ki meji na Ukrajino.

Že tretji dan zapored je približno 30.000 gospodinjstev v Berlinu brez električne energije. Zaradi tega so nekatere šole ostale zaprte na prvi dan pouka po počitnicah. Vzpostavljene so bile zasilne nastanitve za prizadete. Ustanovljen je bil krizni štab, pri odpravi težav pa pomaga tudi Bundeswehr.

V Berlinu je bilo po obsežnem izpadu elektrike, ki je prizadel več deset tisoč ljudi, ponovno priklopljenih približno 7.000 gospodinjstev na električno omrežje. Popravila bi se lahko zavlekla do četrtka. Oblasti preiskujejo možnost požiga s strani levičarskih ekstremistov. Pojavilo se je tudi pismo, v katerem se skupina prizna odgovornost za požig.

Trierski škof Stephan Ackermann je v svojem nagovoru poudaril pomen aktivne obrambe demokratičnih vrednot v sodobni družbi. Po njegovih besedah si demokracija zasluži večjo pripravljenost državljanov za njeno zaščito, saj so temelji svobodne družbe podvrženi različnim pritiskom. Škof je ob tem izrazil zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti v javnem diskurzu. Poleg poziva k zaščiti institucij je Ackermann svetoval tudi t.i. verbalno razorožitev. Prepričan je, da bi zmanjšanje agresivnosti v komunikaciji in večja stopnja spoštovanja med sogovorniki prispevala k stabilnosti demokratične ureditve. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Nemčija in širša Evropa spopadata z vzponom populizma in polarizacijo družbe, kar zahteva premišljen odziv verskih in civilnih voditeljev.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v Zgornji Bavarski predstavila vrsto ambicioznih političnih in varnostnih zahtev. Stranka je pozvala k preoblikovanju nemških oboroženih sil v najmočnejšo vojsko v Evropi, kar bi po njihovem mnenju zagotovilo ustrezno stopnjo odvračanja in varnosti na celini. Poleg krepitve vojaških zmogljivosti so se zavzeli tudi za koncept »steklenega Baltskega morja«, ki predvideva popoln in stalen nadzor nad tem strateško pomembnim morskim območjem, da bi preprečili morebitne provokacije ali sabotaže. Politični program, ki so ga predstavili na klavzuri, se ne omejuje le na obrambna vprašanja, temveč vključuje tudi ukrepe za izboljšanje gospodarske produktivnosti. Med drugim so izpostavili potrebo po znižanju stopnje bolniških odsotnosti v državi. S temi zahtevami se CSU pozicionira kot zagovornica strožje varnostne politike in večje delovne učinkovitosti v luči trenutnih geopolitičnih razmer v Evropi. Stranka s tem stopnjuje pritisk na zvezno vlado v Berlinu glede vprašanj nacionalne varnosti in modernizacije vojske.

Nemški zvezni minister za obrambo Boris Pistorius je izdal dnevni ukaz pripadnikom Bundeswehra, v katerem jih je pozval k aktivnemu sodelovanju pri uveljavljanju novega modela vojaške službe. Minister je v svojem sporočilu poudaril, da je uspeh reforme odvisen od skupnih prizadevanj celotne vojske, obenem pa izpostavil nujnost resnega pristopa do mladih nabornikov. Po njegovih besedah morajo obstoječi vojaki mlade generacije obravnavati s spoštovanjem, če jih želijo dolgoročno pritegniti v vojaške vrste. Novi model služenja, ki ga uvaja nemška vlada, predstavlja odgovor na spremenjene varnostne razmere v Evropi in potrebo po povečanju števila vojakov. Pistorius je izpostavil, da vojska ne sme le pričakovati novih kadrov, temveč se mora nanje pripraviti s primerno kulturo vodenja in mentorstva. Minister meni, da bo le s takšnim pristopom novi obrambni koncept postal dolgoročno vzdržen in operativno učinkovit, kar je ključno za nemško nacionalno varnost in izpolnjevanje zavezniških dolžnosti znotraj zveze NATO.

Henning Otte, pooblaščenec nemškega zveznega parlamenta za obrambo, je izjavil, da bo morala Nemčija najpozneje do leta 2027 sprejeti temeljno odločitev glede ponovne uvedbe splošne vojaške obveznosti. Z novim letom se je v državi formalno začel izvajati nov model prostovoljnega služenja vojaškega roka, za katerega Otte meni, da ponuja zadostne spodbude za mlade. Kljub temu pa je izrazil resno zaskrbljenost glede trenutne kadrovske zasedbe v rednih enotah Bundeswehra. Otte poudarja, da je krepitev nemških obrambnih sil nujna zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Čeprav trenutni poudarek ostaja na prostovoljstvu, bo pomanjkanje osebja v prihodnjih dveh letih narekovalo strožje ukrepe. Cilj države je povečati število aktivnih vojakov in rezervistov, da bi zagotovili učinkovito obrambno držo v okviru zavezništva NATO. Razprava o naborništvu v Nemčiji ostaja politično občutljiva tema, vendar se pritiski za dokončno sistemsko rešitev stopnjujejo.

Nemška vlada je pripravila podroben in zaupen načrt za ukrepanje v primeru vojnega konflikta v okviru zavezništva Nato, poroča časnik Politico. Dokument, ki temelji na petstopenjskem modelu stopnjevanja napetosti, opredeljuje ključne korake in logistične operacije, ki bi jih država izvedla ob morebitni eskalaciji razmer. Nemčija naj bi se po ocenah avtorjev dokumenta trenutno nahajala na prvi stopnji tega modela, kar pomeni obdobje povečane pripravljenosti in spremljanja razmer. Načrt je tesno povezan z operativnim dokumentom OPLAN DEU, ki so ga nemške oborožene sile začele razvijati že v preteklem letu. Osrednji del strategije vključuje prevoz približno 800.000 vojakov Nata in njihove opreme prek nemškega ozemlja proti vzhodni fronti. Ker se predvideva, da se frontna linija ne bi raztezala neposredno prek Nemčije, bi država prevzela vlogo osrednjega logističnega vozlišča, kar zahteva usklajevanje med civilnimi oblastmi in vojsko za zagotavljanje nemotene mobilnosti sil.

Nemško obrambno ministrstvo je sprožilo obsežne disciplinske in kazenske postopke proti 55 pripadnikom 26. polka padalcev iz Zweibrückna. Preiskava se osredotoča na resne obtožbe o spolno neprimernem vedenju, uživanju prepovedanih drog, izvajanju ustrahovanja oziroma mobinga ter sume desničarskega ekstremizma. Ministrstvo je že napovedalo ostre ukrepe, vključno z odpustitvami več vojakov, ki so bili neposredno vpleteni v incidente. Preiskave v elitni enoti Bundeswehra so se razširile po tem, ko so v javnost prišle informacije o sistemskih nepravilnostih znotraj polka. Vojaško vodstvo poudarja ničelno toleranco do ekstremističnih ideologij in zlorab moči v oboroženih silah. Trenutno potekajo vzporedni postopki s strani državnega tožilstva in notranjih vojaških organov, ki naj bi razjasnili stopnjo odgovornosti vsakega izmed 55 obtoženih. Dogajanje v polku padalcev je sprožilo širšo razpravo o notranji kulturi in nadzoru v nemški vojski.

Nemško obrambno ministrstvo je sprožilo preiskavo proti 19 pripadnikom elitne padobranske enote v Zweibrücknu zaradi sumov desničarskega ekstremizma, neprimernega spolnega vedenja in zlorabe drog. Po uradnih navedbah so v elitnem delu Bundeswehra odkrili primere antisemitskih izpadov in uporabe prepovedanih nacističnih simbolov, vključno s tako imenovanimi nacističnimi zabavami, kjer je bil prisoten Hitlerjev pozdrav. Proti osumljenim vojakom so že sprožili postopke za odpustitev iz vojaške službe. Poleg ideoloških prestopkov ministrstvo obravnava tudi več deset primerov neprimernega spolnega vedenja do vojakinj. Škandal je močno pretresel vodstvo vojske, ki je v odziv na dogajanje že pripravilo poseben akcijski načrt za preprečevanje tovrstnih incidentov v prihodnje. Interna preiskava, ki traja že več mesecev, je razkrila, da je pri skrajno desničarskih in antisemitskih dejanjih sodelovalo okoli trideset vojakov, kar kaže na sistemske težave znotraj enote.

Nemško obrambno ministrstvo in državno tožilstvo sta uvedla obsežno preiskavo proti 55 vojakom 26. polka padalcev iz Zweibrückna zaradi sumov resnih kršitev, ki vključujejo spolno nadlegovanje, desničarski ekstremizem, uživanje prepovedanih drog in ustrahovanje. Vodstvo Bundeswehra je po razkritju navedb o ekshibicionizmu in uporabi nacističnih pozdravov že začelo izvajati disciplinske ukrepe, vključno z odpustitvami nekaterih vpletenih pripadnikov elitne enote. Preiskovalci preverjajo dolg seznam obtožb, ki so povzročile zgražanje v nemški javnosti in političnem vrhu. Obrambno ministrstvo je poudarilo, da gre za sistemske težave znotraj enote, ki zahtevajo odločen odziv. Kljub temu da preiskave še potekajo, so v vojski že sprejeli kadrovske odločitve, s katerimi želijo preprečiti nadaljnjo škodo ugledu oboroženih sil in zagotoviti varno delovno okolje.

Pooblaščenec za obrambo opozarja na številne izzive, s katerimi se sooča Bundeswehr v prihodnjem letu, in poziva ministra Pistoriusa k ukrepanju. Poudarja, da je treba po letu 2026 končati z zaviranjem razvoja.

Vodja frakcije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, Manfred Weber, je pozval k napotitvi vojakov iz držav Evropske unije v Ukrajino. Predlagal je, da bi nemški vojaki delovali pod zastavo Evropske unije, s čimer bi Evropa prevzela "odgovorno vlogo" pri zagotavljanju varnosti Ukrajine.

Thomas Röwekamp, predsednik odbora za obrambo v Bundestagu, je izrazil dvom o učinkovitosti prostovoljnega služenja za povečanje osebja Bundeswehra. Pričakuje, da se bo Nemčija v tem zakonodajnem obdobju vrnila k naborništvu. Prav tako je Röwekamp obtožil AfD, da se prikazuje kot stranka, ki podpira Bundeswehr, hkrati pa se priklanja Rusiji.

Nemška vojska je po mednarodnem razpisu za novo standardno pištolo izbrala model CZ P13 češkega proizvajalca Česká zbrojovka a.s. 9-milimetrska pištola bo postopoma zamenjala obstoječe pištole P8 v uporabi Bundeswehra. Izbira temelji na obsežnih tehničnih ocenah in operativnih preizkusih, kar odraža prizadevanja Nemčije za posodobitev, interoperabilnost in dolgoročno vzdrževanje opreme vojakov.

Nekdanji vojak nemške vojske je bil obsojen na več kot šest let zapora zaradi posilstva ženske v Švici. Čeprav je bil obtožen več posilstev, mu je sodišče dokazalo le eno dejanje. Med svojim službovanjem v Bundeswehru je storil tudi druge prekrške, vključno s krajo streliva.

Nemčija bo od januarja 2026 ponovno uvedla obvezni vojaški rok. Vsi moški določene starosti bodo morali izpolniti vprašalnik nemških oboroženih sil (Bundesver). Tistim, ki se ne bodo odzvali, grozi prisilna regrutacija ali denarna kazen.

Poveljnik Bundeswehra je bil odstavljen po incidentu na božični zabavi v okrožju Nordsachsen, kjer so predvajali prvo kitico pesmi Deutschlandlied. Dogodek je imel posledice.

Rusija je izrazila pripravljenost EU in NATO pisno zagotoviti, da ju ne bo napadla. Sergej Rjabkov je ponovil, da Rusija nima agresivnih ciljev. Hkrati je Đilas ocenil, da EU ni dovolila gradnje Južnega toka skozi Srbijo, na kar se Rusija ni mogla odzvati zaradi višje sile, medtem ko Putin meni, da se Srbija ne more sklicevati na enake argumente kot Rusija.

Nemški parlament je odobril nakup opreme in sistemov za Bundeswehr v vrednosti skoraj 50 milijard evrov. Med nakupi so sistemi Patriot, radarske satelite in rakete Taurus Neo za letala Eurofighter. Nemčija namerava do leta 2030 za obrambo porabiti skupno 650 milijard evrov, kar je dvakrat več od proračuna v zadnjih petih letih.

Odbor za proračun nemškega Bundestaga je odobril oborožitvene projekte za Bundeswehr v vrednosti več kot 50 milijard evrov. Sredstva so namenjena novi zaščitni opremi, raketni obrambi in novim oklepnim vozilom. Opozicija potezo kritizira kot 'brezglavo nabavo', vendar gre za največji tovrstni nakup v zgodovini Bundeswehra.

Pred vrhom EU v Bruslju je kancler Merz v Bundestagu podal vladno izjavo, v kateri je poudaril, da Nemčija ni »žogica za igranje« velikih sil in da mora imeti Evropa še naprej pomembno vlogo v svetu. V izjavi se je osredotočil predvsem na vprašanje ruskega denarja.

Nemška vojska je po skoraj letu dni končala svojo misijo z zračnim obrambnim sistemom Patriot na Poljskem, kjer je varovala Natov zračni prostor in vojaško pomembno vozlišče Rzeszow. Zadnji vojaki so se vrnili v Nemčijo šest mesecev pozneje od prvotnega načrta. Naloge je prevzel drug partner.

Po pogovorih v Berlinu glede Ukrajine je Friedrich Merz pustil odprto vprašanje glede morebitne udeležbe nemške vojske (Bundeswehr) v evropskih silah, ki bi bile napotene v Ukrajino v primeru prekinitve ognja. Razprave o tem, ali bi Nemčija prispevala vojake, se nadaljujejo.

Pripadniki nemške vojske naj bi od aprila 2026 aktivno sodelovali pri zavarovanju vzhodne meje Poljske z Belorusijo in Rusijo (Kaliningrad) ter pomagali pri gradnji obrambnega zidu. Po informacijah, ki jih je pridobil urednik Bilda, naj bi nemški pionirji podpirali poljsko vojsko pri "Operaciji Ostschild", katere cilj je razširitev obrambnega zidu za zaščito pred morebitno rusko invazijo. Projekt se je začel že maja lani.

Nemška vojska bo pomagala Poljski pri utrjevanju njene vzhodne meje pred morebitnim ruskim napadom. Nemški vojaki naj bi se od aprila 2026 pridružili poljski "Operaciji Ostschild", ki poteka od maja 2024 na meji z Belorusijo in rusko eksklavo Kaliningrad. Cilj je zaščita Nata in partnerja Poljske pred morebitno agresijo Rusije. Predvideno je, da bo nemška vojska sodelovala do konca leta 2027.

V nemškem mestu Zweibrücken sta dva pripadnika Bundeswehra, preoblečena v božične kostume, z orožjem na božičnem sejmu povzročila zaskrbljenost. Policija preiskuje, ali je prišlo do kršitve zakona.

Nemška vojska (Bundeswehr) bo posodobila svoje standardno orožje z novo jurišno puško G95, ki bo postopoma zamenjala prejšnjo, G36. Nova puška prinaša številne izboljšave.

Nemška vojaška obveščevalna služba MAD opozarja, da je nevarnost vohunjenja in sabotaže v Nemčiji večja kot kdaj koli prej. Predvsem Rusija in Kitajska naj bi uporabljali hibridne taktike proti Bundeswehru.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je zaradi gripe odpovedal načrtovano božično potovanje, na katerem bi se zahvalil nemškim vojakom, ki ščitijo zračni prostor Nata na jugovzhodu in vzhodu. Zaradi izjemnih obveznosti pri preoblikovanju in širitvi Bundeswehra je Pistorius trenutno zelo obremenjen.

V različnih nemških mestih so dijaki organizirali proteste, s katerimi so izrazili nasprotovanje ponovni uvedbi obveznega služenja vojske.

Poleg protesta v Frankfurtu in drugih mestih v Hessnu so dijaki in študenti v petek protestirali proti načrtovani uvedbi vojaške obveznosti tudi v Hamburgu. Udeleženci protestov so tvegali neopravičene izostanke.

Pentagon je prekinil neposredno komunikacijo z nemškimi oboroženimi silami (Bundeswehr). Po besedah generalpodpolkovnika Christiana Freudinga, poveljnika nemške vojske, so komunikacijski kanali med ameriškim obrambnim ministrstvom in Bundeswehrom popolnoma prekinjeni. Kot možen razlog se navaja ohladitev odnosov med Nemčijo in ZDA po prihodu predsednika Donalda Trumpa.

Nemška Luftwaffe je okrepila Natovo vzhodno krilo s premestitvijo več letal Eurofighter in približno 150 vojakov v Malbork na Poljskem, kjer bodo predvidoma ostali do marca. Odločitev je bila sprejeta po kršitvah zračnega prostora in napadih z droni.

Nemčija prvič uvaja raketni obrambni sistem Arrow 3, ki bo uničeval sovražne izstrelke izven ozračja. Začenja se prva faza postavitve tega sistema.

Neznani storilci so prejšnji teden iz tovornjaka civilnega transportnega podjetja ukradli večjo količino streliva, ki je bila namenjena nemški vojski. Nemško obrambno ministrstvo je potrdilo krajo.

Nemška zvezna policija je uradno aktivirala novo enoto za boj proti dronom v Blumbergu, okrožje Barnim. Cilj enote je izboljšati preprečevanje vohunjenja, sabotaž in motenj v zračnem prometu. Vzporedno s tem se posodabljajo letališča za obrambo pred droni.

V Nemčiji je prišlo do resne varnostne kršitve, ko je bilo iz civilnega tovornjaka, ki je prevažal vojaško strelivo, ukradenih približno 20.000 nabojev Bundeswehra. Tovornjak je bil čez noč parkiran na nezavarovanem območju v Burgu, kar je sprožilo vprašanja o varnostnih postopkih prevoza vojaškega materiala. Nemško obrambno ministrstvo je potrdilo krajo in jo označilo za veliko varnostno tveganje.

V Burgu v Saški-Anhalt so neznanci z nevarovanega civilnega tovornjaka, ki je prevažal vojaško municijo, ukradli približno 20.000 nabojev.

Nemški general Christian Freiding, ki ga je lokalni tisk poimenoval »YouTube-general« zaradi rednih videobrifingov o situaciji v Ukrajini, je sporočil, da je Pentagon prekinil stike. Freiding je dejal, da je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa leta 2025 brez opozorila zmanjšala stike z Nemčijo glede vojaške pomoči Ukrajini in ustavila del dobave orožja.

Letalska baza Holzdorf v Nemčiji se širi in postaja največja lokacija Bundeswehra na vzhodu države. V prihodnje bo tu nameščena večina težkih transportnih helikopterjev in sistemov za raketno obrambo, vključno z Arrow 3 in Chinook.

Poljska je aktivirala svojo zračno obrambo zaradi bližajočih se ruskih bojnih letal, ki so se približala Natovemu zračnemu prostoru. Po poročanju medijev je bil v postopek vključen tudi Bundeswehr.

Zvezna vlada in dežele naj bi bile enako odgovorne za obrambo pred droni, pri čemer bi v nujnih primerih lahko prosile za pomoč Bundeswehr. Kritiki menijo, da to ne zadošča, in poudarjajo, da bi morala imeti zvezna policija osrednjo vlogo.

Nemški Bundestag je potrdil proračun za leto 2026, ki vključuje 524,5 milijarde evrov izdatkov in skoraj 98 milijard evrov neto zadolževanja. S posebnimi skladi, kot so Bundeswehr in sklad za podnebje, skupni izdatki presegajo 630 milijard evrov, zadolževanje pa dosega 181,5 milijarde evrov, kar je drugo najvišje v zgodovini države. Opozicija kritizira prioritete, vlada pa poudarja rekordne investicije za gospodarsko rast in zaposlovanje.

Bundestag je potrdil zvezni proračun za leto 2026, ki vključuje rekordno novo zadolževanje in znatno povečanje proračuna Bundeswehra. Izdatki novega proračuna znašajo 524 milijard evrov, pri čemer so nova posojila druga najvišja v zgodovini Zvezne republike Nemčije. Proračun mora potrditi še Bundesrat.

Nemška vojska (Bundeswehr) je izdala varnostno opozorilo svojim vojakom v uniformah pred koncem tedna v Giessnu, kjer se bo ustanovila nova mladinska organizacija stranke AfD. Pričakujejo več kot 50.000 protestnikov in veliko policijsko prisotnost.

Nemška Luftwaffe bo ponovno izvajala nizke prelete na višini okoli 80 metrov, da bi pripravila svoje pilote na obrambo države in zavezništva. Ti preleti so del "Übungszielanflug" (vaja za pripravo na ciljni let).