Nikaragovske oblasti so po navedbah nevladnih organizacij in neodvisnih medijev v izgnanstvu pridržale najmanj 61 oseb, ki so na družbenih omrežjih ali v zasebnih krogih izrazile podporo aretaciji nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Represivni ukrepi, ki jih izvaja režim predsednika Daniela Ortege in podpredsednice Rosario Murillo, so bili usmerjeni proti posameznikom v osmih departmajih države, pri čemer so aretacije potekale brez sodnih nalogov. Po podatkih organizacije Monitoreo Azul y Blanco večina pridržanih ostaja v priporu brez uradnih informacij o njihovem pravnem statusu. Val aretacij se je začel po tem, ko so ameriške sile v Caracasu prijele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer se nekdanji venezuelski voditelj spopada z obtožbami zaradi trgovine z drogami in drugih kaznivih dejanj. Režim v Managui, ki velja za tesnega zaveznika Madura, je na dogodke odgovoril s stopnjevanjem nadzora nad javnim in zasebnim mnenjem. Po poročanju medija Confidencial so tarča pregona celo tisti, ki niso aktivno širili uradne državne propagande o dogodkih v Venezueli. Nevladne organizacije opozarjajo, da gre za nov val samovoljnega zatiranja svobode govora v Nikaragvi, kjer policija uporablja objave na družbenih omrežjih kot zadosten dokaz za odvzem prostosti. Od 61 dokumentiranih primerov je bilo devet oseb izpuščenih, tri so bile zadržane začasno, usoda preostalih 49 pa ostaja neznana. Dogajanje odraža globoko politično krizo in solidarnost med avtoritarnimi režimi v Latinski Ameriki, ki na notranje nemire ali tuje intervencije odgovarjajo z represijo nad lastnim prebivalstvom.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro, ki so ga ameriške sile prejšnji teden zajele v obsežni vojaški operaciji, je prek svojega sina sporočil, da se v priporu v New Yorku počuti dobro. Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se že pojavila pred sodiščem v New Yorku, kjer se bosta branila pred obtožbami narkoterorizma in mednarodne trgovine s prepovedanimi drogami. V videoposnetku, ki ga je objavila vladajoča stranka PSUV, je Madurov sin Nicolás Maduro Guerra citiral očetove besede, naj privrženci ne bodo žalostni, saj sta z ženo »borca«. Ameriške oblasti so stopnjevale varnostne ukrepe in obenem pozvale vse državljane Združenih držav Amerike, naj nemudoma zapustijo Venezuelo. Razmere v državi ostajajo napete, saj je prenos Madura v zvezni pripor v Brooklynu sledil neposrednemu posredovanju ameriških posebnih enot v Caracasu. Pravni zastopniki nekdanjega voditelja so potrdili stik s stranko, vendar podrobnosti o strategiji obrambe še niso znane. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so ga leta 2020 uradno obtožili vodenja kartela v sodelovanju z uporniškimi skupinami v Kolumbiji. Mednarodna skupnost pozorno spremlja postopke, saj bi sojenje lahko razkrilo obsežne mreže korupcije in vplivalo na geopolitično stabilnost v Latinski Ameriki.

V Parizu se je v nedeljo na Trgu Bastille zbralo več sto ljudi, ki so protestirali proti vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli. Demonstranti so obsodili nedavno operacijo ameriških posebnih enot, ki je privedla do zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Shod, ki so ga organizirale različne politične stranke in civilnodružbena gibanja, je bil usmerjen proti tuji vojaški intervenciji v suvereno državo. Udeleženci protesta so z napisi in vzkliki zahtevali takojšnjo izpustitev Madura ter izrazili solidarnost z njegovim režimom. Po mnenju protestnikov dejanja Washingtona pomenijo kršitev mednarodnega prava in destabilizacijo celotne Latinske Amerike. Shod je potekal mirno, čeprav je bila prisotnost policije v središču francoske prestolnice močno okrepljena. Dogodek v Parizu odraža širše mednarodne napetosti, ki so sledile dramatični aretaciji venezuelskega vodstva. Medtem ko so nekatere države operacijo pozdravile kot korak k demokraciji, so levičarske skupine v Evropi dejanje označile za neupravičeno agresijo in ugrabitev tujega voditelja.

Odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je prvič oglasil iz zveznega pripora v New Yorku, kjer je zaprt po ameriški vojaški operaciji v začetku januarja. Prek svojega sina, Nicolása Madura Guerre, je javnosti in družini sporočil, da se s soprogo Cilio Flores v zaporu počutita dobro ter da ostajata borca. Maduro je v svojem sporočilu pozval privržence, naj ne bodo žalostni, medtem ko se v Venezueli nadaljujejo shodi v podporo nekdanjemu voditelju. Medtem ko Maduro v priporu čaka na sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, je v njegovi obrambi prišlo do zapleta. V New Yorku se je razvnel spor med odvetnikom Barryjem Pollackom, ki je Madura zastopal na prvem zaslišanju, in Brucem Feinom, ki se je poskušal vključiti v primer brez ustreznega pooblastila. Pravna bitka za zastopanje nekdanjega diktatorja se zaostruje pred naslednjo obravnavo, ki je predvidena za 17. marec. V Venezueli je medtem oblast prevzela vršilka dolžnosti predsednice Delcy Rodriguez, ki jo nekateri analitiki opisujejo kot nepopustljivo politično akterko. Čeprav so se razmere v Caracasu nekoliko umirile, prebivalstvo ostaja previdno. Madurovi privrženci še naprej zahtevajo njegovo vrnitev, vendar so bili zadnji shodi po poročanju tujih agencij manj številčni kot v prvih dneh po njegovem zajetju.

Združene države Amerike so svoje državljane pozvale, naj zaradi nestabilnih varnostnih razmer nemudoma zapustijo Venezuelo, potem ko so ameriške posebne enote v Caracas ugrabile in v New York prepeljale dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Nova venezuelska voditeljica kljub obsodbi ameriškega posredovanja in trditvam o nezakoniti ugrabitvi išče diplomatski stik z Donaldom Trumpom. Medtem so oblasti potrdile, da je bilo v ameriški vojaški operaciji na kompleks v prestolnici ubitih 32 pripadnikov kubanskih varnostnih služb in 23 venezuelskih vojakov, kar strokovnjaki označujejo za hud udarec kubanskim obveščevalnim dejavnostim. Iz zapora v New Yorku se je prvič oglasil Nicolás Maduro, ki je prek svojega sina sporočil, da se počuti dobro in da ostaja borec. Njegova aretacija je povzročila val odzivov po celini; v Ciudad de Méxicu se je zbralo tisoče protestnikov, ki so obsodili ameriški imperializem in zahtevali izpustitev Madura ter njegove žene Cilie Flores. Na ulicah Caracasa razmere ostajajo napete, saj oborožene milice, znane kot »colectivos«, postavljajo cestne blokade in preverjajo mobilne telefone mimoidočih, da bi odkrile morebitne privržence ameriškega posega. Ameriški obveščevalci so operacijo pripravljali več mesecev v strogi tajnosti, pri čemer je ključno vlogo igral faktor presenečenja. Kubanska obveščevalna služba je namreč Madurov režim prepričala, da si ZDA nikoli ne bodo upale izvesti neposrednega napada na venezuelsko ozemlje. Zaradi trenutne represije oboroženih skupin v Venezueli in nepredvidljivih povračilnih ukrepov so diplomatska predstavništva vseh zahodnih držav stopnjo nevarnosti dvignila na najvišjo raven.

Politični in družbeni nemiri v Združenih državah Amerike so dosegli novo vrelišče po sredinem incidentu v Minneapolisu, kjer je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Nicole Good. Nekdanja predsedniška kandidatka Hillary Clinton je v ostrem odzivu obtožila administracijo predsednika Donalda Trumpa, da želi Ameriko preoblikovati po svoji podobi krutosti, ter dejanje označila za umor. Medtem ko lokalne oblasti v Minneapolisu in guverner Minnesote Tim Walz opozarjajo na toksičnost zveznih agentov, je predsednik Trump stopil v bran agentu in zatrdil, da je šlo za samoobrambo pred napadom z vozilom, kar pa nekateri posnetki in pričevanja izpodbijajo. Incident je povzročil globok razkol med lokalnimi in zveznimi organi pregona. Župan Minneapolisa Jacob Frey je agentom ICE ukazal zapustiti mesto, strokovnjaki pa opozarjajo, da takšne razmere vodijo v nevaren položaj, kjer lokalna policija zvezne oblasti dojema kot nasprotnike. Podpredsednik JD Vance je kritike na račun agenta označil za nesprejemljive in odgovornost za tragedijo pripisal žrtvi, kar je sprožilo oster odziv kongresnice Alexandrie Ocasio-Cortez, ki je poudarila, da atentati na ameriške državljane na ulicah ne smejo postati sprejemljiva norma. V širšem zunanjepolitičnem smislu je predsednik Trump v intervjuju za New York Times izjavil, da so njegove pristojnosti kot vrhovnega poveljnika omejene zgolj z njegovo lastno moralno presojo, s čimer je zavrnil omejitve mednarodnega prava. Ta izjava v povezavi z agresivnim delovanjem notranjih zveznih agencij nakazuje na premik k neomejeni uporabi izvršilne oblasti, kar v ameriški družbi povzroča primerjave z zgodovinskimi opozorili o nevarnosti absolutne državne moči.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se prek odvetnikov prvič oglasila iz pripora v Združenih državah Amerike. Po besedah njunega sina Nicolása Madura Guerre sta zapornika sporočila, da sta dobrega počutja in da ostajata "borca", kljub okoliščinam njunega pridržanja. Maduro Guerra je v izjavi za državno televizijo Venezolana de Televisión (VTV) poudaril, da njegov oče ostaja moralno neomajen in da njegovo vodstvo kljub zaporni kazni ni bilo zlomljeno. Ameriške sile so Madura in Floresovo zajele 3. januarja v Caracasu med serijo operacij, ki so jih venezuelski državni mediji označili za napade z uporabo nesorazmerne sile. Sin pridržanega voditelja je javnost pozval, naj ne bo žalostna, saj da se ekipa pravnih zastopnikov redno sestaja z obema zaprtima. Izpostavil je še, da so se Združene države Amerike poslužile tovrstnih ukrepov, ker Madura menda niso mogle premagati po drugih poteh. Novica o prvem sporočilu iz zapora prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom. Medtem ko venezuelska vladajoča stranka PSUV poudarja odpornost svojega vodje, ameriške oblasti postopek vodijo v okviru obtožb o narkoterorizmu in vpletenosti v delovanje kriminalnih kartelov, kar je predhodno privedlo do razpisa visokih denarnih nagrad za njuno ujetje.

Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ostro zavrnil poziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa k sklenitvi dogovora in Washington obtožil zločinskega ravnanja, ki ogroža svetovni mir. Odziv Havane sledi Trumpovi grožnji, da bo Kuba ostala brez verezuelanske nafte in finančnih sredstev, potem ko so ameriške sile v vojaški operaciji pridržale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Rodriguez je poudaril, da ima Kuba suvereno pravico do uvoza nafte iz katere koli države izvoznice. Napetosti med državama so se stopnjevale po nedeljskem poročilu o smrti 32 kubanskih državljanov med ameriško operacijo v Venezueli. Rodriguez je v svojem zapisu na družbenem omrežju X izpostavil, da se Kuba za razliko od Združenih držav Amerike ne poslužuje vojaških posredovanj, izsiljevanja ali vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Prav tako je zavrnil trditve o prejemanju nadomestil za varnostne storitve v tujini. Trump je pred tem v objavi na platformi Truth Social Kubo pozval, naj sprejme pogoje, »preden bo prepozno«, in napovedal popolno prekinitev dotoka energentov in denarja iz Venezuele. Kubansko vodstvo tovrstno retoriko označuje za poskus vsiljevanja volje suverenim državam z uporabo sile in agresije, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je iz pripora v New Yorku preko svojih odvetnikov poslal prvo sporočilo svoji družini in javnosti, v katerem je poudaril, da ostaja močan borec. Njegov sin, venezuelski poslanec Nicolás Maduro Guerra, je na javnem dogodku v Caracasu razkril podrobnosti pogovora z očetovimi pravnimi zastopniki in potrdil, da sta oba njegova starša v dobrem stanju, kljub zaporniškemu režimu v Združenih državah Amerike. Dogodek v prestolnici Venezuele je služil kot platforma za utrjevanje podpore zvestih privržencev režima, pri čemer je Maduro Guerra izpostavil očetovo vzdržljivost in nepopustljivost. Po navedbah odvetniške ekipe se Maduro v ameriškem priporu pripravlja na pravne postopke, medtem ko njegovi družinski člani poudarjajo, da gre za politični proces, uperjen proti venezuelskemu vodstvu. Ameriške oblasti so Madura pridržale in prepeljale v New York na podlagi obtožnice, ki mu očita vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in narko-terorizem. Gre za enega najpomembnejših kazenskih postopkov proti tujemu državnemu voditelju v zgodovini Združenih držav Amerike, ki je povzročil precejšnje napetosti v mednarodni diplomaciji.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval pritisk na Kubo in havanške oblasti pozval, naj čim prej sklenejo sporazum z Združenimi državami Amerike, preden bo "prepozno". Trump je prek svojega omrežja Truth Social opozoril, da Kuba ne bo več prejemala venezuelske nafte ali denarja, saj so ameriške sile po nedavni zajetju Nicolasa Madura prevzele nadzor nad temi viri. V seriji objav je Trump celo poobjavil predlog, da bi ameriški državni sekretar Marco Rubio, sicer sin kubanskih priseljencev, postal prihodnji predsednik Kube, kar je pospremil z odobravanjem. Odziv kubanskega vrha je bil oster in neposreden. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je poudaril, da je Kuba svobodna in neodvisna država, ki ji nihče ne bo narekoval ravnanj, ter dodal, da so se pripravljeni braniti do zadnje kaplje krvi. Zunanje ministrstvo v Havani je obenem zanikalo navedbe o prejemanju plačil za varnostne storitve v Venezueli in Washington obtožilo kriminalnega hegemonizma, ki ogroža svetovni mir. Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je poudaril suvereno pravico države do uvoza goriva s katerih koli trgov. Napetosti so se močno okrepile po ameriški vojaški operaciji v Caracasu prejšnji teden, v kateri je bil ujet Nicolas Maduro, pri čemer je življenje izgubilo več deset venezuelskih in kubanskih varnostnikov. Trumpova administracija zdaj izkorišča energetsko odvisnost otoka od Venezuele kot vzvod za dosego političnih sprememb v Havani. Medtem ko Washington stopnjuje retoriko o skorajšnjem padcu kubanskega režima, Havana vztraja pri odporu proti enostranskim prisilnim ukrepom in vojaškemu izsiljevanju.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kubanskim oblastem postavil ultimat za sklenitev novega dogovora z Washingtonom, sicer se bo otoška država soočila s popolno zaustavitvijo dotoka nafte in denarja. Trump je poudaril, da je Kuba dolga leta preživela predvsem na račun venezuelskih virov, ki pa so po aretaciji in odstavitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil zdaj pod nadzorom ZDA. Ameriška administracija trdi, da so kubanske varnostne sile neupravičeno izkoriščale venezuelsko ljudstvo v zameno za nafto, kar se bo po Trumpovih besedah zdaj končalo. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je na grožnje odzval z ostro retoriko in obtožil Združene države Amerike za šest desetletij trajajoče gospodarsko dušenje otoka. Zavrnil je ameriški moralni avtoritet in poudaril, da so trenutne gospodarske težave neposredna posledica drakonskih ukrepov Washingtona. Díaz-Canel je zatrdil, da Kuba ne namerava popustiti pod pritiski in da je ljudstvo pripravljeno braniti domovino do zadnje kaplje krvi, medtem ko Trump na družbenih omrežjih namiguje na neizbežen propad komunistične vlade. Razmere v regiji so se močno zaostrile po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri je bilo ubitih tudi 32 kubanskih vojakov. Trumpova administracija jasno sporoča, da želi doseči spremembo režima v Havani, pri čemer uporablja strateško blokado energetskih poti kot glavno orodje pritiska. Medtem ko se zdi, da Trump osebno daje prednost gospodarskemu zlomu pred neposredno vojaško intervencijo, so napetosti med državama dosegle najvišjo točko v zadnjih desetletjih.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Venezuelska državna naftna družba PDVSA je po poročanju tiskovne agencije Reuters in spremljevalnih spletnih strani uspešno izvedla prevoz nafte z dvanajstimi tankerji, s čimer so se plovila izognila strogi pomorski blokadi, ki so jo uvedle Združene države Amerike. Najmanj šest izmed teh tankerjev se je po izključitvi transponderjev in skrivnem odhodu že vrnilo v venezuelske vode, kar kaže na operativno sposobnost venezuelskega naftnega sektorja kljub naraščajočemu pritisku Washingtona. Tehnika izklapljanja sledilnih naprav je postala ključna strategija za prikrivanje poti in končnih ciljev pošiljk. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju močno poostrila sankcije proti Venezueli, da bi prekinila dotok prihodkov režimu Nicolása Madura. Blokada venezuelskih voda je bila zasnovana z namenom popolne osamitve države na svetovnem naftnem trgu, vendar najnovejši premiki ladij potrjujejo, da Caracas še vedno najde poti do mednarodnih kupcev. Incident poudarja neuspeh popolne izolacije in zapletenost nadzora nad pomorskimi potmi v karibski regiji. Operacije, ki jih vodi PDVSA, povzročajo dodatne napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko ZDA trdijo, da so sankcije nujne za vzpostavitev demokracije, venezuelska stran ukrepe označuje za nezakonito ekonomsko obleganje. Uspešna plovba dvanajstih tankerjev predstavlja pomembno simbolno in finančno zmago za venezuelsko vlado, saj ji omogoča nujno potreben priliv sredstev v času hude gospodarske krize.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer in tveganj, ki vključujejo samovoljne aretacije ter delovanje oboroženih milic. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti po ameriškem vojaškem posegu, usmerjenem proti predsedniku Nicolasu Maduru. Varnostna situacija v državi ostaja kritična, saj poročila navajajo, da oborožene skupine postavljajo cestne blokade in iščejo osebe z ameriškim državljanstvom ali tiste, ki podpirajo politiko Washingtona. Istočasno v Mjanmaru potekajo splošne volitve, ki jih organizira vojaška hunta, vendar jih spremljajo številne nepravilnosti in ustrahovanje volivcev. V zvezni državi Shan, natančneje v mestih Laikha in Mong Kung, trenutni delni rezultati kažejo na vodstvo stranke SNLD (stranka 'belega tigra'), medtem ko v mestu Tangyan vodi pro-vojaška stranka USDP ('stranka leva'). Poročila s terena v občini Ywangan razkrivajo, da podporniki vojaškega režima grozijo lokalnemu prebivalstvu z aretacijami s strani mjanmarske vojske, če se ne bodo udeležili glasovanja ali če ne bodo podprli vladajoče stranke. Politična kriza v Mjanmaru se poglablja, saj večina opozicijskih voditeljev, vključno s člani stranke NLD, ostaja v zaporih ali v izgnanstvu, kjer so oblikovali vlado narodne enotnosti (NUG). Kritiki poudarjajo, da so te volitve zgolj poskus legitimizacije vojaškega udara iz leta 2021 in ne bodo prinesle trajne politične rešitve. Mednarodna skupnost, vključno z nekaterimi ameriškimi politiki in ekonomisti, kritizira tudi zunanjo politiko ZDA, ki z agresivnimi posegi v tujini, kot je primer Venezuele, po njihovem mnenju dodatno destabilizira svetovni red.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores, ki sta bila prejšnjo soboto aretirana in prepeljana v pripor v New Yorku, sta prek svojih pravnih zastopnikov sporočila, da sta v dobrem stanju. V svoji prvi izjavi iz zapora sta se opisala kot borca, kar je prek tiskovne agencije AFP prenesla mednarodna javnost. Par se v ameriškem priporu nahaja po večletnih napetostih in obtožbah o trgovini z drogami ter korupciji. Ameriške oblasti so neposredno po njuni aretaciji stopnjevale varnostne ukrepe in izdale nujno opozorilo svojim državljanom v Venezueli. Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je Američane pozvalo, naj zaradi morebitnih povračilnih ukrepov ali stopnjevanja nemirov v državi Venezuelo nemudoma zapustijo. Razmere v Caracasu ostajajo napete, saj je pripor Madura povzročil politični vakuum in negotovost. Pravni zastopniki nekdanjega predsedniškega para so poudarili, da bosta njuna klienta uporabila vsa pravna sredstva za obrambo pred obtožbami. Ameriško tožilstvo sicer že dlje časa pripravlja obsežno obtožnico, ki Madura bremeni vodenja narko-teroristične organizacije. Dogodek pomeni zgodovinski preobrat v odnosih med Washingtonom in Caracasom, ki bi lahko vplival na celotno latinskoameriško regijo.

Združene države Amerike so med operacijo, usmerjeno proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, domnevno uporabile do sedaj neznano in močno orožje, ki je povzročilo hude zdravstvene težave pri venezuelskih vojakih. Po poročanju ameriškega medija New York Post naj bi orožje popolnoma ohromilo tamkajšnje sile, vojaki pa so opisovali simptome, kot so hudo krvavenje iz nosu, bruhanje krvi in nenadna izguba ravnotežja. Operacija, ki je bila usmerjena v aretacijo predsednika Madura, je sprožila številna ugibanja o naravi uporabljene tehnologije. Priče navajajo, da so bili učinki orožja takojšnji in so povzročili popolno nezmožnost upora, čeprav uradne potrditve o specifikacijah takšne opreme s strani ameriških oblasti še ni. Oglasila se je tudi tiskovna predstavnica nekdanjega predsednika Trumpa, ki je komentirala dogajanje, medtem ko se v javnosti širijo govorice o t. i. misterioznem orožju. Dogodek predstavlja novo stopnjo v zaostrovanju odnosov med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z nujnostjo zagotavljanja demokratičnih procesov in pregona domnevnih nezakonitih dejavnosti Madurovega režima, poročila o uporabi kemičnih ali elektronskih sredstev, ki povzročajo tovrstne fiziološke reakcije, sprožajo vprašanja o mednarodnopravnih standardih uporabe sile.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bo njegova administracija popolnoma ustavila pritok nafte in denarja na Kubo. Trump je kubanske oblasti pozval, naj sredi zaostrovanja sankcij čim prej sklenejo dogovor z Washingtonom, saj bo v nasprotnem primeru pomoč popolnoma usahnila. Opozorilo prihaja v času, ko se Kuba sooča z vedno večjo energetsko in gospodarsko krizo. Trumpova administracija poudarja, da Kuba ne bo več prejemala energentov ali finančne pomoči, s katero je v preteklosti razpolagala. Predsednik je ob tem izpostavil preteklo odvisnost Kube od venezuelske nafte, za katero je Havanna v zameno nudila varnostne storitve režimu v Caracasu. ZDA nameravajo s to potezo povečati pritisk na kubanski režim in izsiliti spremembe v medsebojnih odnosih. Napovedane ukrepe so nekateri analitiki označili za kritično točko v odnosih med državama. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da je čas za dogovor omejen, in namignil na hude posledice, če se kubansko vodstvo ne bo odzvalo na ameriške zahteve. Poteza odraža vrnitev k politiki trde roke do otoka, ki ga Washington že desetletja obravnava kot strateškega nasprotnika v regiji.

Platforme za trgovanje z napovedmi so pritegnile mednarodno pozornost, potem ko je anonimni trgovec na platformi Polymarket prejel več kot 400.000 ameriških dolarjev izplačila zaradi stave na padec venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ta dogodek je osvetlil hiter vzpon komercialne rabe tovrstnih trgov, kjer uporabniki vplačujejo stave na širok nabor prihodnjih dogodkov, od športnih rezultatov do geopolitičnih premikov. Naraščajoča priljubljenost teh platform sproža nove razprave o njihovi naravi in potrebi po strožji regulaciji. V Združenih državah Amerike se ti posli trenutno obravnavajo drugače kot tradicionalne oblike iger na srečo, kar sproža številna vprašanja o preglednosti in tveganjih za vlagatelje. Zagovorniki trdijo, da napovedni trgi zagotavljajo natančnejše podatke o verjetnosti dogodkov kot javnomnenjske ankete, medtem ko kritiki opozarjajo na možnost manipulacij in pomanjkanje nadzora. Primer izplačila ob koncu Madurove oblasti je pokazal, da so vložki na teh trgih postali izjemno visoki, saj milijoni dolarjev krožijo v stavah na usodne svetovne dogodke. Trend rasti tovrstnih platform nakazuje na premik v načinu, kako javnost in finančni trgi interpretirajo tveganja v sodobni družbi. Kljub pravnim nejasnostim se pričakuje, da bodo napovedni trgi v prihodnje igrali še večjo vlogo pri spremljanju političnih in gospodarskih kriz, saj ponujajo neposreden finančni indikator pričakovanj globalnih akterjev. Vprašanje državnega nadzora v ZDA ostaja ključno za prihodnji razvoj te industrije.

Smithsonian je odstranil omembo Trumpove ustavne obtožbe iz njegove biografije, kar je povzročilo nezadovoljstvo Bele hiše. Predlagal je tudi omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah, vendar je naletel na takojšnje nasprotovanje. Poleg tega je Trump izgubljal podporo na Floridi, njegovo posredovanje v Venezueli pa se je izkazalo za neuspešno. Guvernerka Maine je razkrila, kako je premagala Trumpovo administracijo na sodišču.

Ameriške vojaške sile so med specialno operacijo, v kateri so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, uporabile doslej neznano visokotehnološko zvočno orožje. Po poročanju medijev in pričevanjih očividcev je bila ta tehnologija ključna za onesposobitev varnostnih sil in tehnične opreme, ki je varovala predsedniško rezidenco. Člani Madurove varnostne službe so po dogodku opisali intenzivne fizične učinke naprave, vključno z neznosnimi bolečinami v glavi, ki so povzročile takojšnjo dezorientacijo in nezmožnost upora. Operacija je bila izvedena hitro, z uporabo sredstev, ki so bila predhodno označena za tajna, kar nakazuje na novo stopnjo tehnološkega vojskovanja v mednarodnih konfliktih. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v odnosih med Washingtonom in Caracasom, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega voditelja. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da bo uporaba takšnih metod sprožila številne razprave o kršitvah suverenosti in uporabi nekonvencionalnega orožja v mirnodobnih operacijah.

Združene države Amerike in Venezuela sta po poročanju tujih medijev začeli preučevati možnosti za ponovno vzpostavitev diplomatskih vezi, potem ko so ameriške sile v Caracasu zajele dolgoletnega voditelja Nicolása Madura. V prestolnici so se po njegovem prijetju 3. januarja 2026 zbrali njegovi oboroženi privrženci, medtem ko je podpredsednica Delcy Rodríguez v narodni skupščini prisegla kot začasna predsednica države. Rodríguezova je zavrnila ameriške navedbe o nadzoru nad državo in napovedala prizadevanja za rešitev Madura, pri čemer je poudarila, da oblast v Venezueli ostaja v rokah ljudstva. Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi nestabilnih razmer in morebitnega nasilja nemudoma pozvalo vse svoje državljane, naj takoj zapustijo Venezuelo. V Washingtonu se medtem krepijo razprave o prihodnji vlogi ZDA v državi; ameriški senat je 8. januarja obravnaval resolucijo o vojnih pooblastilih, pri čemer so nekateri senatorji izrazili nasprotovanje dolgotrajnemu ameriškemu upravljanju Venezuele. Predsednik Trump je pred tem nakazal namero po neposrednem nadzoru nad državo, kar je sprožilo precejšnja ugibanja o prihodnji politični ureditvi te latinskoameriške države. Napetosti v regiji se stopnjujejo, saj začasna vlada pod vodstvom Rodríguezove utrjuje svoj položaj ob podpori oboroženih skupin, hkrati pa potekajo prikriti pogovori o stabilizaciji odnosov z Washingtonom. Ključno vprašanje ostaja usoda zajetega Madura in pravna legitimnost nove prehodne oblasti, ki jo ZDA poskušajo usmerjati v skladu s svojimi strateškimi in gospodarskimi interesi, predvsem na področju energentov.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora. Ocenil je, da ameriško vojaško posredovanje na Kubi morda ne bo potrebno, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma.

Ameriške specialne sile so po naročilu predsednika Donalda Trumpa izvedle bliskovito operacijo v Caracasu, med katero so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po poročanju očividcev in varnostnikov naj bi ameriška vojska med vdorom uporabila neznano orožje z usmerjeno energijo, ki je povzročilo hude zdravstvene težave pri branilcih rezidence. Vojaki so opisovali občutke neznosnega pritiska v glavi, nekateri pa so začeli nenadoma krvaveti iz nosu in ust ter izgubili zavest. Operacija, o kateri je javnost prek družbenih omrežij obvestila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, je bila po prvih podatkih izvedena brez smrtnih žrtev, kar strokovnjaki pripisujejo prav uporabi napredne vojaške tehnologije. Pričevanja varnostnikov poudarjajo, da so bili ob učinkovanju orožja povsem paralizirani in nesposobni odpora, kar je omogočilo hiter zajetje predsedniškega para. Bela hiša sicer uradno še ni razkrila tehničnih podrobnosti o uporabljeni opremi. Dogodek predstavlja drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike in je sprožil številna ugibanja o obstoju novih vrst orožja za množično onesposobitev brez trajnih fizičnih poškodb. Čeprav so mednarodni odzivi še zadržani, bi lahko uporaba tovrstne tehnologije v prihodnje spremenila naravo specialnih operacij v urbanih okoljih. Situacija v Venezueli ostaja napeta, medtem ko se svetovna javnost sprašuje o prihodnosti Madurovega režima pod ameriškim nadzorom.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki so ga ameriške posebne enote pred enim tednom zajele v njegovem domu v Caracasu, se je oglasil iz zapora v New Yorku. V videoposnetku je Maduro sporočil, da se s soprogo Silio Flores počutita dobro, obenem pa je Američane označil za borce, ki se ne bodo predali. Njegovo sporočilo prihaja v času, ko so Združene države Amerike po vojaškem napadu na Venezuelo aretirale vrh takratne oblasti in ju prepeljale na ameriško ozemlje. Ameriška vlada je v luči izredno nestabilnih varnostnih razmer v Venezueli pozvala vse svoje državljane, naj državo zapustijo takoj. Situacija v Caracasu in drugod po državi ostaja napeta, saj je ameriško vojaško posredovanje povzročilo globoko politično in družbeno krizo. Maduro se je na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za vojnega ujetnika in zanikal vse obtožbe, ki mu jih pripisuje ameriško pravosodje. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale vse od ponovne uvedbe sankcij in preklica dovoljenj za delovanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron, v letu 2025. Kljub nizki javnomnenjski podpori vojaškemu posredovanju znotraj samih ZDA, se je administracija odločila za agresivno odstranitev Madura, kar je povzročilo mednarodni pretres in nepredvidljive posledice za celotno regijo Južne Amerike.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal agresivno krepitev ameriškega vpliva na področju fosilnih goriv z namenom vzpostavitve geopolitične dominance. Po vojaškem posegu v Venezueli in zajetju predsednika Nicolása Madura namerava Washington odpreti venezuelsko naftno industrijo za ameriška podjetja. Trump trdi, da bi ZDA na ta način lahko nadzorovale do 55 odstotkov svetovnih zalog nafte. Kritiki opozarjajo, da močno subvencioniranje fosilnih goriv vodi Združene države Amerike in Evropsko unijo v industrijski upad, medtem ko se ameriška administracija osredotoča na neposreden nadzor nad naravnimi viri drugih držav. Po navedbah ameriškega predsednika je bila odstranitev venezuelskega vodstva ključen korak k zagotavljanju energetske varnosti in gospodarske premoči na svetovnem trgu. Dogajanje v Južni Ameriki sproža burne odzive v mednarodni skupnosti, saj gre za neposreden poseg v suverenost države z največjimi potrjenimi zalogami nafte na svetu. Ameriška strategija temelji na prepričanju, da bo nadzor nad viri energije utrdil položaj dolarja in oslabil konkurenčne velesile.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v svoji prvi izjavi po aretaciji, ki so jo 3. januarja 2025 izvedle ameriške sile, sporočil, da se v zaporu v Brooklynu počuti dobro. Prek svojega odvetnika in sina Nicolasa Ernesta Madura Guerre je javnosti sporočil, da ni žalosten, temveč se opredeljuje kot borec, ki nadaljuje svoj politični boj tudi v ujetništvu. Njegov sin, sicer poslanec v venezuelski narodni skupščini, je očetove besede prenesel na srečanju socialistične stranke. Izjave prihajajo v času visoke napetosti med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, potem ko so ameriške posebne enote Madura pridržale in prepeljale v pripor v New Yorku. Madurov sin je poudaril, da nekdanji voditelj ostaja trden v svojih prepričanjih, kar naj bi služilo kot moralna spodbuda njegovim privržencem v domovini. Ameriški pravosodni organi Madura obravnavajo zaradi obtožb, povezanih z narkoterorizmom in korupcijo. Poročila o uporabi domnevno skrivnostnega orožja med operacijo aretacije so v določenih krogih v ZDA sprožila začudenje, vendar uradne potrditve o specifični tehnologiji ujetja ostajajo skope. Madurova ekipa obrambe se medtem pripravlja na pravni postopek pred ameriškim sodiščem, medtem ko Caracas aretacijo označuje za nezakonito ugrabitev in kršitev mednarodnega prava.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je prek svojih odvetnikov poslal prvo sporočilo iz zapora v Združenih državah Amerike, v katerem je zagotovil, da sta z ženo v dobrem stanju in da ostajata borca. Maduro, ki so ga po dramatični aretaciji v Caracasu prepeljali v New York, se v ameriškem priporu nahaja zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Sporočilo prihaja v času globoke politične krize v Venezueli, kjer so razmere po njegovem strmoglavljenju ostale izjemno napete. Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi nestabilnih političnih razmer v Venezueli pozvalo vse državljane Združenih držav Amerike, naj nemudoma zapustijo državo. Poziv odraža visoko stopnjo tveganja za tujce in negotovost glede prihodnjega političnega razvoja v tej južnoameriški državi. Washington, ki je dolga leta stopnjeval pritisk na Madurov režim, zdaj pozorno spremlja prehodno obdobje in morebitne povračilne ukrepe njegovih privržencev. Dogajanje predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za odstranitev Madura z oblasti, kar vključuje razpisane denarne nagrade in tesno sodelovanje z venezuelsko opozicijo. Medtem ko se Maduro pripravlja na sodni proces pred zveznim sodiščem v New Yorku, se v domovini njegovi zavezniki še naprej spopadajo z obtožbami o avtoritarnem vladanju in vpletenosti v mednarodni organiziran kriminal, kar je državo pripeljalo na rob gospodarskega in družbenega kolapsa.

Nicolás Maduro Guerra, sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je sporočil javnosti, da se njegov oče v ameriškem priporu počuti dobro in da »dobro drži«. Izjava prihaja v obdobju izjemnih napetosti po tem, ko so ameriške sile izvedle operacijo zajetja venezuelskega voditelja, ki ga Združene države Amerike obtožujejo vrste kaznivih dejanj. Maduro Guerra je v svojem nastopu poudaril odpornost svojega očeta, hkrati pa je razmere opisal kot ugrabitev. Venezuelska stran dogodek interpretira kot nezakonito dejanje ameriških oblasti, medtem ko Washington vztraja pri legitimnosti postopkov zaradi obtožb o trgovini z mami in korupciji na najvišji ravni. Dogodek je povzročil nov val politične negotovosti v Venezueli in širši regiji Latinske Amerike. Medtem ko podporniki Madura v Caracasu protestirajo proti njegovi aretaciji, mednarodna skupnost pozorno spremlja nadaljnje pravne postopke, ki se bodo zoper nekdanjega predsednika odvijali na ameriških tleh.

Britanski obrambni minister John Healey je med obiskom v Kijevu izjavil, da bi, če bi imel možnost izbrati koga za ugrabitev po vzoru predsednika Venezuele Nicolasa Madura, izbral ruskega predsednika Vladimirja Putina. Healeyjeva izjava je bila objavljena v časniku The Telegraph.

Nobelov inštitut je ponovno poudaril, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenesti, deliti ali preklicati. Odluka o dodelitvi nagrade je dokončna in trajna, kar temelji na statutu Nobelove fundacije, ki ne dopušča pritožb. Inštitut se je odzval na izjave Marie Corine Machado, ki je izrazila željo, da bi morebitno nagrado posvetila ali jo delila z Donaldom Trumpom kot znak hvaležnosti za odstranitev Madura.

Norveški inštitut za Nobelove nagrade je v uradni izjavi poudaril, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenesti, deliti ali preklicati. Odziv institucije je sledil izjavam venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, ki je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News nakazala pripravljenost, da bi svojo nagrado za leto 2025 predala ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Machado je predlog utemeljila kot dejanje hvaležnosti venezuelskega ljudstva za Trumpovo vlogo pri odstavitvi Nicolasa Madura, ki so ga ameriške oblasti aretirale prejšnji teden. Inštitut je v svojem pojasnilu navedel statut Fundacije Nobel, ki določa, da so odločitve o podelitvi dokončne in trajne, pritožbe nanje pa niso mogoče. Organizacija je izrecno poudarila, da se po razglasitvi prejemnika nagrada ne more prenesti na drugo osebo. Prav tako so dodali, da odbori, ki podeljujejo priznanja, ne komentirajo dejanj ali izjav nagrajencev po samem prejemu nagrade. Dogodek je sprožil precejšnjo pozornost v mednarodni javnosti, saj gre za neobičajen predlog v zgodovini prestižnega priznanja. Kljub političnim motivom Marie Corine Machado in njenih privržencev pravila fundacije ostajajo neomajna. S tem so v Oslu končali ugibanja o morebitnih pravnih ali postopkovnih prazninah, ki bi omogočile tovrstno gesto v smeri nove ameriške administracije.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Po poročanju ruskega veleposlanika v Venezueli, Sergeja Melik-Bagdasarova, se je soproga venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, Cilia Flores, sama odločila, da bo spremljala svojega moža v času njegove aretacije s strani ameriških sil v Caracasu.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Kubo, da ne bo več prejemala nafte ali denarja, če ne bo sklenila dogovora z Združenimi državami. Trump je sporočil, da iz Venezuele na Kubo ne bo več pritekala nafta.

Balkanske organizirane kriminalne skupine so po ugotovitvah mednarodnih organizacij, kot sta Europol in Interpol, postale ključni akterji pri tihotapljenju kokaina iz Latinske Amerike v Evropo, pri čemer ima Venezuela strateško vlogo tranzitne države. Po poročanju Radia Slobodna Evropa te skupine izkoriščajo Venezuelo kot strateški izhodni koridor proti Atlantiku, od koder prepovedane substance potujejo neposredno v Evropo ali prek Zahodne Afrike. Strokovnjaki iz Globalne iniciative za boj proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu (GI-TOC) poudarjajo, da se za transport uporablja tako pomorski kot letalski promet. Zanimanje svetovne javnosti za Venezuelo kot središče trgovine z drogami se je povečalo po januarski aretaciji Nicolasa Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Ameriško tožilstvo Madura obtožuje, da je nadzoroval obsežno mrežo trgovine s kokainom, ki je sodelovala z nasilnimi skupinami, vključno z meksičkimi karteli Sinaloa in Zetas, kolumbijskimi uporniki FARC ter lokalno tolpo Tren de Aragua. Maduro je na zaslišanju pred sodiščem v New Yorku 5. januarja zanikal vse obtožbe o vpletenosti v kriminalne dejavnosti. Kljub temu da Venezuela za balkanske mreže morda ni primarna destinacija, ostaja nepogrešljiv člen v logistični verigi zaradi šibkih državnih institucij in ugodne geografske lege. Povezave med balkanskimi kriminalci in latinskoameriškimi karteli se potrjujejo skozi številne zaplembe drog, aretacije in sodne postopke, ki trenutno potekajo v več državah. Takšno delovanje neposredno vpliva na varnostno situacijo na Zahodnem Balkanu in posredno v celotni Evropski uniji.

Ameriški predsednik Donald Trump vse bolj odkrito izraža nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga po poročanju britanskega časnika The Telegraph zdaj vidi kot glavno oviro pri doseganju miru v Ukrajini. Viri blizu ameriški administraciji navajajo, da Trumpova potrpežljivost z ruskim voditeljem usiha, saj naj bi ga Putinove diplomatske igre in pomanjkanje sodelovanja pri mirovnih pogajanjih vse bolj iritirali. Trump menda zdaj Putina ocenjuje kot večjo oviro za stabilizacijo regije, kot je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta premik v odnosu odraža spremembo v strategiji Bele hiše, kjer so nekdaj bolj spravljive tone zamenjali znaki frustracije. Po navedbah neimenovanih virov Trump ne namerava več dopuščati ruskih zavlačevalnih taktik, ki ovirajo njegove predvolilne ali tekoče zunanjepolitične obljube o hitri rešitvi ukrajinskega konflikta. Stopnjevanje pritiska na Kremelj se odraža tudi v Trumpovih razmišljanjih o novih ukrepih, s katerimi bi Rusijo prisilili k pogajalski mizi. Spremenjen odnos ameriškega predsednika bi lahko pomenil preobrat v mednarodnih prizadevanjih za končanje vojne. Medtem ko je Trump v preteklosti večkrat kritiziral ukrajinsko stran, se težišče krivde za nadaljevanje sovražnosti zdaj očitno seli proti Moskvi. To bi lahko vodilo do tesnejšega sodelovanja med Washingtonom in Kijevom pri določanju pogojev za morebitno premirje, hkrati pa povečuje tveganje za dodatno zaostritev odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je nakazal možnost uporabe vojaške sile proti mamilarskim kartelom na ozemlju Mehike. Trump je v svojih izjavah ponovil obtožbe, da Mehika dopušča prehajanje prepovedanih drog in nezakonitih migrantov čez južno mejo ZDA, pri čemer je mehiške oblasti obtožil, da so izgubile nadzor nad državo v korist kriminalnih združb. Napoved stopnjevanja agresivnosti sledi nedavni operaciji ameriških komandosov v Caracasu, kjer so ugrabili venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki ga Washington obtožuje trgovine z drogami. Ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom vztraja, da so narkokarteli v Mehiki postali neposredna grožnja nacionalni varnosti ZDA. Od septembra 2025 so ameriške sile v Karibskem morju izvedle napade na najmanj 35 plovil, ki naj bi bila povezana s tihotapljenjem mamil. Predsednik ZDA poudarja, da je bilo v teh operacijah uničenih 97 odstotkov zaseženih drog, vendar zdaj razmišlja o razširitvi operacij neposredno na kopensko ozemlje sosednje države. Meksiko se na napovedi morebitnih posegov v svojo suverenost še ni uradno odzval s konkretnimi protiukrepi, vendar tovrstna retorika močno zaostruje diplomatske odnose med državama. Trumpova administracija opisuje migrante kot nasilne kriminalce, s čimer upravičuje strožje mejne ukrepe in morebitno vojaško posredovanje zoper organiziran kriminal, ki po njegovih besedah dejansko vodi mehiško državo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije napovedal, da si bodo dobiček od prodaje venezuelske surove nafte delila ameriška naftna podjetja. Na srečanju so se posvetili predvsem vprašanjem predelave in prodaje do 50 milijonov sodčkov venezuelske nafte, pri čemer so v ospredje postavili prizadevanja za znižanje cen energentov in zagotavljanje energetske varnosti. Trumpova administracija se osredotoča na vzpostavitev dolgoročnih odnosov s Caracasom, pri čemer poudarja pomen varnostnih jamstev za ameriške investitorje in korporacije, ki delujejo na tem območju. Načrt predvideva, da bi ZDA predelale znatne količine venezuelske surove nafte, kar bi po mnenju uradnega Washingtona stabiliziralo trg in prineslo neposredne finančne koristi ameriškemu gospodarstvu. Odločitev o delitvi dobička neposredno z zasebnimi podjetji nakazuje na novo smer v ameriški zunanji in energetski politiki do Venezuele. Kritiki opozarjajo na kompleksnost pravnih in mednarodnih vidikov takšnega razpolaganja z viri tuje države, medtem ko ameriška stran izpostavlja nujnost zagotavljanja energetske neodvisnosti in gospodarske rasti preko strateških partnerstev v regiji.

Predstavniki največjih ameriških naftnih podjetij se po srečanju s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom niso zavezali k načrtovani obnovi venezuelske naftne industrije. Trump je od vodilnih kadrov v panogi pričakoval zagotovila za investicije v višini 100 milijard dolarjev, vendar so direktorji, med njimi tudi predstavniki družbe Exxon, izrazili velik pomislek. Za Exxon Venezuela ostaja država, v katero zaradi trenutnih razmer ni mogoče vlagati, kljub temu da so ZDA pred tednom dni z vojaško operacijo prevzele nadzor nad državo. Srečanje v Beli hiši je sledilo stopnjevanju napetosti, potem ko so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Trumpova administracija je naftnim korporacijam ponudila možnost povračila za v preteklosti zasežena sredstva pod pogojem novih vlaganj, vendar podjetja ostajajo zadržana glede prevzema tveganj v politično nestabilnem okolju. Hkrati je State Department napovedal ponovno odprtje veleposlaništva v Caracasu in pogovore z opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Zadržanost naftne industrije predstavlja pomembno oviro za Trumpovo strategijo upravljanja Venezuele in izkoriščanja njenih naravnih virov, ki predstavljajo približno 17 odstotkov svetovnih zalog nafte. Medtem ko so v državo že prispeli ameriški diplomati in varnostni uradniki, vprašanje dejanskega gospodarskega prevzema in stabilizacije naftne proizvodnje ostaja neodprto, saj korporacije ne kažejo pripravljenosti za takojšen vstop na trg pod postavljenimi pogoji.

Venezuelska vlada pod vodstvom vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez je v petek napovedala začetek diplomatskih pogovorov z Združenimi državami Amerike o obnovitvi medsebojnih odnosov. Do diplomatskega premika prihaja le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Ameriški diplomatski predstavniki so že obiskali venezuelsko prestolnico, kjer so z lokalnimi uradniki razpravljali o možnosti ponovnega odprtja veleposlaništva. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale vpliv v državi, kar je privedlo do prvih znakov sodelovanja z novo prehodno oblastjo. V sklopu teh prizadevanj je Venezuela začela izpuščati politične zapore, kar je bila ena od ključnih zahtev Washingtona. Med izpuščenimi so posamezniki, ki so bili zaprti zaradi kritik na račun Madurovega režima, pred zapori pa so se v petek zbrali svojci, ki so pričakali prve osvobojene ujetnike. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je potrdil, da je bil sprožen proces za ponovno vzpostavitev diplomatskih misij v obeh državah. Ameriško stran je na pogovorih zastopal John McNamara, višji diplomat iz sosednje Kolumbije, ki je ocenil pogoje za postopno obnovitev delovanja predstavništev. Venezuelska stran je napovedala, da bo v kratkem poslala svojo delegacijo v Washington, medtem ko se Rodríguez o stabilizaciji razmer v regiji posvetuje tudi s predsednikoma Brazilije in Kolumbije.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Vrhovni organi pregona v Filadelfiji so po torkovem uboju aktivistke Renee Nicole Good v Minneapolisu zavzeli ostro stališče proti zveznim agentom Trumpove administracije. Okrožni tožilec Larry Krasner je napovedal pregon vseh zveznih agentov ICE, ki bi v mestu kršili zakonodajo ali izvajali nezakonite postopke. Krasner je dejanja zvezne agencije označil za fašistična in poudaril, da posnetki streljanja kažejo na hudo kršitev protokolov organov pregona. Istočasno z notranjimi napetostmi se administracija predsednika Donalda Trumpa sooča s kritikami glede zunanje politike. Jennifer Kavanagh iz raziskovalne organizacije Defense Priorities opozarja, da agresivno širjenje vojaške prisotnosti v Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji nevarno izčrpava ameriške oborožene sile. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Venezueli z namenom odstavitve Nicolasa Madura je v regijo pritegnila več kot 10.000 pripadnikov vojske in desetino ameriške mornarice. Kljub povečanim stroškom v Evropi, ki letno znašajo več deset milijard dolarjev, in okrepljenim operacijam v Iranu ter obrambi Izraela, Združene države Amerike niso zmanjšale svoje prisotnosti v Aziji. Analitiki svarijo, da takšna razporeditev sil, ki vključuje tudi neomajno podporo Tajvanu, povečuje tveganje za varnost ameriške domovine, saj so viri preveč razpršeni po svetu.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.