Združeno kraljestvo je uradno naznanilo projekt Nightfall, v okviru katerega bodo razvili nove taktične balistične rakete dolgega dosega za potrebe ukrajinske obrambe. Projekt predvideva razvoj raketnega sistema z dosegom več kot 500 kilometrov, ki bo sposoben nositi 200-kilogramsko bojno glavo. Britansko ministrstvo za obrambo je že sprožilo natečaj za obrambno industrijo, s katerim želijo v 12 mesecih zagotoviti prve prototipe za testiranje. Rakete bodo zasnovane za izstrelitev z različnih mobilnih platform, kar bo ukrajinskim silam omogočilo hitre napade na ključne vojaške cilje globoko v ruskem zaledju in takojšen umik s položaja. Napoved prihaja v času povečanih napetosti, ko Rusija v spopadih uporablja nove tehnologije, vključno z reaktivnimi brezpilotnimi letalniki Geran-5 in hipersoničnimi raketami Orešnik. Britanski minister za obrambno pripravljenost Luke Pollard je poudaril, da bodo nove rakete Ukrajini zagotovile ključno prednost na bojišču in povečale pritisk na Kremelj. Raketni sistem Nightfall naj bi bil odporen na močne elektromagnetne motnje, kar je ključnega pomena za delovanje v sodobnih pogojih vojskovanja, kjer ruska stran pogosto uporablja sredstva za elektronsko motenje. Medtem ko Zahod krepi vojaško pomoč, so ukrajinski strokovnjaki analizirali ostanke ruske rakete Orešnik in ugotovili, da kljub svoji hitrosti vsebuje komponente, ki so tehnološko zastarele. Kljub temu ruska uporaba tovrstnega orožja predstavlja neposredno grožnjo evropskim prestolnicam, saj lahko rakete poletijo več tisoč kilometrov in dosežejo cilje v manj kot 20 minutah. Projekt Nightfall tako predstavlja neposreden odgovor na rusko stopnjevanje napadov na ukrajinsko kritično infrastrukturo in vojaške objekte.

Združene države so obtožile Rusijo "nevarne in nerazložljive eskalacije" skoraj štiriletne vojne v Ukrajini, medtem ko si Trumpova administracija prizadeva za mir.

Združene države Amerike so na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov ostro obsodile rusko izstrelitev novega balističnega izstrelka srednjega dosega orešnik na ukrajinsko ozemlje. Ameriška stran je dejanje označila za nevarno in nerazložljivo stopnjevanje vojne, ki še dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Izstrelek, ki je bil uporabljen v napadu, ima po tehničnih podatkih možnost nošenja jedrskih konic, kar predstavlja novo dimenzijo v orožarskem arzenalu, uporabljenem v tem spopadu. Namestnica ameriške predstavnice pri Združenih narodih je poudarila, da uporaba tovrstnega naprednega orožja ne prispeva k stabilnosti in le poglablja humanitarno krizo. Rusija je izstrelitev izvedla v obdobju povečanih mednarodnih prizadevanj za stabilizacijo razmer, vendar pa Moskva uporabo orešnika opravičuje kot odgovor na predhodne dejavnosti ukrajinskih sil in njihovih zahodnih zaveznic. Kljub ostrejšemu tonu ZDA pa v diplomatskih krogih ostajajo prizadevanja za iskanje mirne rešitve. Slovenija in ostale članice Evropske unije pozorno spremljajo razvoj dogodkov, saj uporaba naprednejših balističnih tehnologij neposredno vpliva na celotno evropsko varnostno arhitekturo. Moskva s takšnimi potezami preizkuša odzivnost mednarodne skupnosti, medtem ko Kijev opozarja na potrebo po dodatnih obrambnih sistemih, ki bi se lahko uprli tovrstnim grožnjam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je državljane opozoril na prihajajočo okrepitev ruskih vojaških operacij, saj naj bi obveščevalni podatki kazali na pripravo novega obsežnega napada. Po navedbah Kijeva se ruske sile pripravljajo na udare na ključne cilje po celotni državi, kar sledi obdobju intenzivnega raketiranja civilne in vojaške infrastrukture. Predsednik je pozval k previdnosti in pripravljenosti na morebitne izredne razmere v prihodnjih dneh. Napetosti so se stopnjevale po nedavnih ruskih napadih na vojaška vadbišča in zdravstvene ustanove, kar kaže na strategijo sistematičnega uničevanja ukrajinskih zmogljivosti. Zelenski je poudaril, da Moskva kljub mednarodnim pritiskom in grožnjam z novimi sankcijami ne kaže namere po deeskalaciji konflikta, temveč načrtuje še močnejše ofenzivne dejavnosti. Zaradi napovedanih napadov ukrajinske oblasti krepijo zračno obrambo in pozivajo mednarodno skupnost k dodatni vojaški pomoči. Situacija ostaja kritična, saj so ruski napadi v preteklosti že povzročili precejšnje število žrtev med civilisti in vojaki, kar dodatno otežuje humanitarne razmere v državi, ki se že več kot tri leta upira ruski agresiji.

Stalni predstavnik Rusije pri Združenih narodih Vasilij Nebenzja je na zasedanju Varnostnega sveta napovedal, da bo Ruska federacija na vsak ukrajinski napad na civilno prebivalstvo odgovorila z ostrimi ukrepi. Po besedah ruskega diplomata Moskva ne bo dopustila stopnjevanja napadov na svoje državljane brez odločnega vojaškega ali političnega odziva, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji. Nebenzja je poudaril, da so ruske oblasti pripravljene uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za zaščito civilistov pred delovanjem oboroženih sil Ukrajine. Izjave so bile podane v kontekstu poročil o domnevnih napadih na ruska obmejna območja, kjer naj bi po navedbah Moskve prihajalo do žrtev med civilisti in poškodovanja infrastrukture. Opozorilo prihaja v času, ko se mednarodna skupnost trudi najti diplomatsko rešitev za konflikt, vendar ostra retorika obeh strani zmanjšuje možnosti za takojšnjo deeskalacijo. Ruska stran s temi izjavami utrjuje svoje stališče v mednarodni organizaciji in hkrati upravičuje svoje nadaljnje vojaške operacije na ukrajinskem ozemlju.

Ruska duma je sprejela novo zakonodajo, ki bo s 1. marcem 2026 spletnim storitvam prepovedala samodejno bremenjenje bančnih računov za digitalne naročnine brez izrecnega in potrjenega soglasja uporabnika. Kot je pojasnil Anton Nemkin, član odbora dume za informacijsko politiko, bodo podjetja izgubila pravico do uporabe predhodno shranjenih podatkov o plačilnih karticah, če uporabnik ne bo podal jasne privolitve za vsako ponovitev plačila. Namen ukrepa je zaščita potrošnikov pred vsiljenimi storitvami in zagotavljanje večje varnosti njihovih finančnih sredstev. Zakonodaja zahteva, da spletni ponudniki vzpostavijo preprost in dostopen mehanizem, prek katerega lahko uporabniki kadar koli prekličejo dovoljenje za uporabo svojih finančnih podatkov. V primeru, da se naročnik odloči za prekinitev plačevanja, mora storitev takoj prenehati z dostopanjem do njegovih bančnih rekvizitov. Po besedah ruskih oblasti gre za pomemben korak k digitalni higieni in krepitvi zaupanja med ponudniki storitev ter končnimi uporabniki v hitro rastočem digitalnem okolju. Podjetja bodo imela na voljo prehodno obdobje do začetka leta 2026, da prilagodijo svoje poslovne procese in tehnične rešitve novim pravilom. Poslanci poudarjajo, da bodo te spremembe potrošnikom vrnile nadzor nad njihovimi finančnimi instrumenti v digitalni sferi, kar je ključno zaradi vse večjega števila naročniških modelov na trgu.

Ameriški predsednik Donald Trump je bil v zadnjih dneh obveščen o različnih možnostih za vojaške napade na Iran, ki vključujejo tako vojaške kot civilne cilje v Teheranu. Po poročanju ameriških medijev, vključno z New York Timesom, so bili načrti pripravljeni kot odziv na morebitno nasilno zatrtje množičnih protestov v Iranu, pri čemer je Trump večkrat opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo iranski režim začel pobijati demonstrante. Napetosti so se stopnjevale po strmem padcu iranskega riala, kar je sprožilo val demonstracij z zahtevami po odstopu ajatole Hameneja, v katerih je po podatkih humanitarnih organizacij v dveh tednih umrlo že več sto ljudi. Ameriški državni sekretar Marco Rubio se je o razmerah v Iranu in Siriji že po telefonu pogovarjal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, medtem ko je iranska opozicija v izgnanstvu pozvala k odločnemu ukrepanju. Prestolednik v izgnanstvu Reza Pahlavi je predsednika Trumpa javno pozval, naj podpre protestno gibanje in "kači odreže glavo", s čimer bi trajno zavarovali interese iranskega ljudstva in stabilnost v regiji. Pahlavi trdi, da so protestniki opogumljeni zaradi napovedi o možnosti ameriškega vojaškega posredovanja, saj verjamejo, da jih Washington tokrat ne bo zapustil. Uradni Teheran je na grožnje odgovoril z opozorilom, da bo na vsakršno ameriško agresijo odgovoril s povračilnimi ukrepi proti Izraelu in ameriškim vojaškim bazam na Bližnjem vzhodu. Iransko vodstvo vztraja, da so protesti vodeni s strani tujih sil in pomenijo neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Kljub stopnjevanju retorike nekateri ameriški uradniki poudarjajo, da gre za standardno vojaško načrtovanje in da trenutno ni jasnih znakov o neposredno bližajočem se napadu.

Pripadniki 2. korpusa ukrajinske nacionalne garde, znane pod imenom Hartija, so v središču Kupjanska v harkovščini izobesili ukrajinsko zastavo. Operacija zavzetja mestne hiše je potekala v okviru širših prizadevanj za osvoboditev mesta izpod ruskega nadzora, kar je strateškega pomena za nadaljnje deblokiranje celotne regije. Ukrajinske sile so se po poročanju vojaških virov že utrdile v samem mestnem jedru. Videoposnetek, ki so ga objavili ukrajinski vojaki, prikazuje dvig zastave nad stavbo mestnega sveta, kar simbolizira ponovno vzpostavitev nadzora nad ključno lokalno infrastrukturo. Kljub potekajočim bojem v okolici so enote Nacionalne garde potrdile, da nadzorujejo osrednji del mesta. To predstavlja pomemben operativni uspeh v trenutni protiofenzivi na vzhodu države. Kupjansk je ključno logistično in prometno vozlišče, katerega osvoboditev bistveno otežuje oskrbo ruskih enot v sosednjih regijah. Zavzetje upravnih stavb nakazuje na stabilizacijo ukrajinskih položajev v mestu, čeprav ruske sile še vedno izvajajo povračilne ukrepe na obrobju mesta. Vojaško poveljstvo poudarja, da je bila operacija izvedena hitro in z minimalnimi izgubami na ukrajinski strani.

Osrednji ruski televizijski voditelj in propagandist Vladimir Solovjov je v svoji oddaji na državni televiziji pozval k razširitvi ruskih vojaških posegov izven meja Ukrajine. Solovjov je poudaril, da bi morala Ruska federacija ponovno uveljaviti svojo interesno sfero s sprožitvijo novih »posebnih vojaških operacij«, pri čemer je izpostavil Armenijo in države Srednje Azije kot ključna območja, kjer naj bi Moskva po njegovem mnenju izgubljala vpliv. Med nastopom je Solovjov izrazil prepričanje, da so te regije postale »gigantski problem« za ruske strateške interese. Njegove izjave so vključevale tudi omembo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in popolno zavračanje mednarodnopravnih norm. Voditelj je retorično spraševal, zakaj bi Rusijo moralo skrbeti mednarodno pravo, če so ogroženi njeni nacionalni interesi v bližnji soseščini. Analitiki opozarjajo, da tovrstna retorika v ruskih državnih medijih pogosto služi kot sredstvo za testiranje javnega mnenja ali pa kot napoved zaostritve zunanje politike Kremlja. Čeprav gre za izjave medijske osebnosti, Solovjov velja za tesnega zaveznika predsednika Vladimirja Putina, zato njegove napovedi o morebitnih novih konfliktih v Zakavkazju in Srednji Aziji zbujajo zaskrbljenost v mednarodni skupnosti.

Urad Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) je objavil zadnje podatke o smrtnih žrtvah med civilnim prebivalstvom v Ukrajini, ki kažejo, da je v letu 2025 v vojni življenje izgubilo najmanj 2514 civilistov. To število žrtev je najvišje po letu 2022, ko se je pričela ruska invazija polnega obsega, kar kaže na ponovno zaostritev spopadov in povečano nevarnost za netarčne skupine prebivalstva. Poročilo poudarja, da se vojna v Ukrajini nadaljuje že skoraj četrto leto, pri čemer civilisti ostajajo primarne žrtve nenehnega obstreljevanja in vojaških operacij. Statistični podatki razkrivajo tragično bilanco konflikta, ki kljub mednarodnim prizadevanjem za umiritev ne kaže znakov pojenjanja. Visoko število žrtev v letu 2025 odraža intenzivnost spopadov na frontnih črtah in pogoste napade na urbana središča globlje v notranjosti države. Združeni narodi ob tem opozarjajo, da bi lahko bile dejanske številke še višje, saj je dostop do določenih območij, kjer potekajo najhujši boji, močno omejen, kar otežuje natančno beleženje vseh dogodkov na terenu. Humanitarna situacija v regiji ostaja kritična, saj nenehno nasilje povzroča ne le neposredne smrtne žrtve, temveč tudi dolgotrajno uničenje civilne infrastrukture. Mednarodna skupnost se s temi podatki znova sooča z nujnostjo iskanja diplomatskih rešitev, medtem ko prebivalstvo Ukrajine še naprej plačuje najvišjo ceno za vojaško agresijo, ki se je začela februarja 2022. Poročilo OHCHR služi kot uradni opomin na kršitve človekovih pravic in humanitarne standarde, ki so v tem konfliktu sistematično kršeni.

Britanski načelnik generalštaba Richard Knighton je v parlamentu izjavil, da Velika Britanija ne bo napotila svojih vojakov v Ukrajino, dokler ne bo popolnoma prepričana o njihovi varnosti, tudi po koncu spopadov in morebitnem mirovnem sporazumu.

Glede na poročilo ZN je bilo v letu 2025 ubitih več kot 2.500 ukrajinskih civilistov, kar je največje število žrtev od začetka ruske invazije v polnem obsegu leta 2022. Številni civilisti so bili ubiti daleč od frontnih linij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na podlagi obveščevalnih podatkov opozoril, da Ruska federacija v prihodnjih dneh načrtuje nov obsežen zračni napad na ozemlje Ukrajine. Prebivalce je pozval k skrajni previdnosti in doslednemu upoštevanju opozoril o zračni nevarnosti, saj naj bi bili napadi po navedbah ukrajinskih služb neizbežni. Najnovejše grožnje prihajajo v času zaostrenih razmer na bojišču, ko Rusija redno uporablja kombinacijo brezpilotnih letal in raket za uničevanje energetske infrastrukture ter civilnih ciljev. Zelenski je poudaril, da so obveščevalna poročila jasna glede sovražnih namer, vendar natančnih lokacij morebitnih tarč ni razkril. Napovedani napadi sledijo obdobju stopnjevanja ruske agresije, ki vključuje tudi uporabo novega balističnega orožja. Ukrajinske oblasti si ob tem prizadevajo za krepitev sistemov zračne obrambe v sodelovanju z zahodnimi partnericami, da bi zmanjšale učinke pričakovanega silovitega obstreljevanja.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom na Hrvaškem poudaril, da je bil nedavni ruski napad z balistično raketo srednjega dosega Orešnik na ozemlje Ukrajine neposreden signal zavezništvu. Po Ruttejevih besedah želi Rusija s tovrstnimi dejanji odvrniti Zahod od nadaljnje vojaške podpore Kijevu in povečati pritisk na članice Nata, da bi te ustavile dobave orožja. Kljub stopnjevanju napetosti je generalni sekretar zagotovil, da bo zavezništvo še naprej neomajno podpiralo Ukrajino v njenem boju za suverenost. Rusko ministrstvo za obrambo je napad z raketnim sistemom Orešnik, ki se je zgodil 9. januarja, označilo za odgovor na domnevni ukrajinski napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Rutte je ob tem izpostavil, da Moskva uporablja novo raketno tehnologijo kot orodje za ustrahovanje, vendar je poudaril, da takšne poteze ne bodo spremenile strateške usmeritve Nata. Na novinarski konferenci je ponovil zavezanost bloka k dolgoročni pomoči ukrajinskim oboroženim silam. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija z uporabo naprednejših oborožitvenih sistemov preizkuša odločnost zahodnih zaveznic. Mark Rutte je ob tem ponovno poudaril nujnost enotnosti znotraj Nata in zavrnil možnost, da bi rusko pogojevanje vplivalo na obseg vojaške pomoči, ki jo Ukrajina prejema za obrambo pred agresijo. Izjave so bile podane v okviru širših prizadevanj za utrditev vzhodnega krila zavezništva in uskladitev odzivov na nove grožnje.

Med operacijo zajetja Nicolása Madura v Caracasu naj bi ameriške sile uporabile močno, a neznano orožje, ki je povzročalo hude glavobole in krvavitve. Informacijo je potrdil eden od pripadnikov Madurovega osebnega varovanja. Uporaba tega orožja naj bi onesposobila venezuelske varnostnike.

Armensko ministrstvo za zunanje zadeve je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v Erevanu Sergeja Kopirkina in mu vroilo uradno protestno noto. Razlog za diplomatsko potezo so bile sporne izjave ruskega televizijskega voditelja Vladimirja Solovjova v oddaji na ruski državni televiziji, v katerih je slednji pozival k vojaškemu posredovanju v Armeniji po zgledu operacije v Ukrajini. Armenska stran je takšne izjave označila za nesprejemljiv napad na suverenost Republike Armenije in grobo kršitev temeljnih načel prijateljskih odnosov med državama. Tiskovna predstavnica armenskega zunanjega ministrstva Ani Badaljan je pojasnila, da so izjave ruskega propagandista v Erevanu sprožile globoko ogorčenje. Politični analitiki v državi dogodek interpretirajo kot začetek predvolilne propagande in poskus destabilizacije pred parlamentarnimi volitvami. Armenske oblasti so poudarile, da gre za nedopustno retoriko, ki spodkopava diplomatske standarde in teritorialno celovitost države. Odnosi med Rusijo in Armenijo so se v zadnjem obdobju močno ohladili, predvsem zaradi nezadovoljstva Erevana nad rusko vlogo pri zagotavljanju varnosti v regiji Kavkaza. Ta incident še dodatno stopnjuje napetosti, saj gre za neposreden poziv k agresiji, objavljen prek državnih medijskih kanalov, kar armenska diplomacija razume kot uradno tolerirano ali celo spodbujano sovražno držo Moskve.

Urad Združenih narodov za človekove pravice je v preteklem letu zabeležil najvišje število civilnih žrtev v Ukrajini po začetku ruske invazije leta 2022. Po uradnih podatkih je bilo v letu 2024 ubitih 2.514 civilistov, medtem ko je bilo 12.142 oseb ranjenih. Te številke odražajo zaostritev spopadov in povečano intenzivnost napadov na naseljena območja. Poročilo poudarja, da se humanitarne razmere v državi še naprej slabšajo, saj število smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom vztrajno raste. Združeni narodi opozarjajo, da so dejanske številke verjetno še višje, saj je dostop do določenih območij, kjer potekajo najhujši spopadi, omejen, zbiranje podatkov pa oteženo. Podatki so bili objavljeni v okviru rednega spremljanja konflikta, ki ga izvaja misija ZN za človekove pravice. Povišanje števila žrtev v primerjavi s predhodnim letom nakazuje na spremembo dinamike na bojišču in pogostejšo uporabo orožja z dolgim dosegom v bližini civilne infrastrukture.

Združene države Amerike in Indija aktivno pripravljata bilateralni trgovinski sporazum, katerega namen je poglobiti ekonomsko in strateško partnerstvo med državama. To je v ponedeljek v New Delhiju potrdil novoimenovani ameriški veleposlanik v Indiji Sergio Gor. Pobuda prihaja v času, ko Washington išče močnejša zavezništva v azijsko-pacifiški regiji kot protiutež drugim regionalnim silam in v luči spremenjenih globalnih geopolitičnih razmer po ruski invaziji na Ukrajino. Sporazum se osredotoča na zmanjšanje trgovinskih ovir in krepitev investicijskih tokov med obema gospodarstvoma. Obe strani si prizadevata za stabilizacijo dobavnih verig in tehnološko sodelovanje, kar bi obema državama omogočilo večjo odpornost na zunanje pretrese. Ameriška diplomacija poudarja, da je Indija ključna partnerica pri zagotavljanju stabilnosti in gospodarske rasti v južni Aziji. Čeprav podrobnosti o specifičnih tarifah in sektorjih, ki jih bo sporazum zajemal, še niso v celoti razkrite, pogovori potekajo v smeri celovitega okvira, ki bi koristil obema stranema. Veleposlanik Gor je izpostavil, da je poglobitev teh vezi prednostna naloga ameriške zunanje politike, kar odraža strateški pomen Indije kot rastočega svetovnega gospodarskega akterja.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

V kijevski srednji šoli je 14-letni mladostnik v ponedeljek z nožem napadel in poškodoval vrstnika ter 39-letnega učitelja. Po navedbah lokalne policije in urada državnega tožilstva sta obe žrtvi utrpeli vbodne rane, vendar so ju reševalci oskrbeli. Napadalca so organi pregona nemudoma pridržali, preiskava dogodka pa poteka v smeri morebitne vpletenosti tujih akterjev. Ukrajinsko tožilstvo je sporočilo, da v okviru preiskave preučujejo morebitno povezavo napada z Rusko federacijo. Preiskovalci sumijo, da bi bil napadalec lahko voden s strani ruskih obveščevalnih služb ali pa je bil tarča spletne radikalizacije, ki jo spodbuja sovražna država. Takšni incidenti v ukrajinskem šolskem sistemu niso pogosti, zato je dogodek sprožil precejšen preplah. Oblasti v Kijevu poudarjajo, da gre za resen varnostni incident v času trajajočega vojnega stanja. Policija trenutno preverja mladostnikovo komunikacijo na družbenih omrežjih in morebitne stike z neznanimi osebami, ki bi ga lahko spodbudile k nasilnemu dejanju. Varnostni ukrepi v izobraževalnih ustanovah po prestolnici so bili po napadu poostreni.

Ukrajinske oborožene sile so v treh urah napadle sedem ruskih regij s skoraj 80 brezpilotnimi letalniki, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je na prvi delovni dan leta v Kremlju sestal s prvim podpredsednikom vlade Denisom Manturovom, s katerim sta analizirala dosežke ruske industrije v preteklem letu. Manturov je poročal, da je predelovalna industrija v letu 2025 zabeležila približno triodstotno rast, h kateri so odločilno prispevala podjetja obrambno-industrijskega kompleksa. Ta so v celoti izpolnila državna naročila za obrambo, pri čemer je bila proizvodnja ključnega orožja in opreme prilagojena potrebam operacij v Ukrajini. Poseben poudarek srečanja je bil na tehnološkem napredku in preizkušanju nove opreme na bojišču. Manturov je izpostavil, da je bilo v letu 2025 v bojnih razmerah preizkušenih več kot tisoč novih ali posodobljenih vzorcev vojaške tehnike. Predsednik Putin je ob tem poudaril nujnost povečanja produktivnosti dela znotraj obrambnega sektorja ter podal navodila za okrepljen nadzor nad tem področjem, da bi zagotovili nadaljnjo učinkovitost proizvodnih linij. Na področju vesoljske tehnologije je podpredsednik vlade naznanil širitev ruske satelitske skupine, ki se je v preteklem letu povečala z 288 na 300 satelitov. Putin je ob tem pokazal poseben interes za razvoj tehnologij z dvojno namembnostjo. Kljub načrtovanemu ohlajanju gospodarstva se po mnenju ruskega vrha pozitivna dinamika v strateških panogah ohranja, končni statistični podatki za leto 2025 pa bodo objavljeni v februarju.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je poudaril nujnost skupnega prizadevanja zaveznic za zagotavljanje varnosti Grenlandije in celotnega arktičnega območja. Po njegovih besedah se države članice, vključno z Združenimi državami Amerike, strinjajo, da je otok ključnega pomena za obrambo pred naraščajočimi strateškimi apetiti Rusije in Kitajske v tej regiji. Ruttejeva izjava prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti znova pojavljajo vprašanja o prihodnjem statusu tega avtonomnega danskega ozemlja. Napetosti glede Grenlandije so se v preteklosti stopnjevale predvsem zaradi groženj Združenih držav Amerike, da bi otok prevzele od zaveznice Danske z namenom izboljšanja lastne in kolektivne varnosti. Rutte je s pozivom k usklajenemu delovanju poskušal pomiriti te napetosti in poudariti, da mora obramba otoka ostati v okviru skupnih prizadevanj zavezništva Nato. Arktika namreč postaja vse pomembnejše prizorišče geopolitičnih interesov zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Slovenija kot članica zveze Nato podpira celovitost zavezništva in stabilnost na njegovih obrobjih. Čeprav Grenlandija geografsko ne leži v bližini Jadrana, varnostni izzivi, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska na severu, neposredno vplivajo na strateško ravnovesje celotne Evrope. Pozivi k enotnosti znotraj Nata so ključni za ohranjanje trdnosti kolektivne obrambe, ki vključuje tudi slovenske varnostne interese.

V južni ukrajinski regiji Odessa je po ruskem napadu z droni brez oskrbe z električno energijo ostalo približno 35.000 gospodinjstev. Energetsko podjetje DTEK je v ponedeljek sporočilo, da je bila v napadih povzročena resna škoda na kritični infrastrukturi, kar je povzročilo obsežne izpade električnega omrežja. Ruske sile so napad izvedle z brezpilotnimi letalniki, katerih tarča so bili ključni energetski objekti v regiji. Inženirske ekipe so že na terenu in si prizadevajo za vzpostavitev ponovne oskrbe, vendar obseg poškodb nakazuje, da bodo nekatera območja dlje časa brez elektrike. Dogodek je del širše ruske strategije uničevanja ukrajinske energetske infrastrukture, s katero Moskva želi oslabiti odpornost civilnega prebivalstva. Ukrajinske oblasti so ponovno pozvale k okrepitvi zračne obrambe za zaščito ključnih objektov pred prihodnjimi napadi.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba je izjavil, da morebitna ratifikacija mirovnega sporazuma z Rusijo v vrhovni radi ne bi zagotovila popolne legitimnosti dokumenta. Kuleba meni, da bi se nove politične sile, ki bi prišle na oblast po naslednjih parlamentarnih volitvah, lahko sporazumu odpovedale z utemeljitvijo, da ga niso same podpisale. Po mnenju nekdanjega vodje diplomacije je ratifikacija v parlamentu zgolj minimalna možnost, ki zagotavlja delno legitimnost le do konca trenutnega volilnega cikla. Poudaril je, da bi resnično in trajno legitimnost takšnemu dokumentu podelil le vsenarodni referendum, ki bi odražal voljo ljudstva in preprečil kasnejše politične manipulacije. Kuleba je v intervjuju za Ukrajinsko pravdo še izpostavil, da bi potrditev sporazuma na referendumu zaščitila državo pred notranjimi političnimi razdori. Brez neposredne podpore državljanov bi politiki v boju za oblast lahko izkoriščali nasprotovanje sporazumu, kar bi po njegovih besedah vodilo v raztrganost države na koščke.

Ruske sile so s torkovim nočnim napadom z brezpilotnimi letalniki v južni ukrajinski regiji Odesa ohromile lokalno energetsko omrežje. Po uradnih podatkih tamkajšnje energetske družbe DTEK je brez oskrbe z električno energijo ostalo približno 35.000 gospodinjstev, dve osebi pa sta bili v napadu ranjeni. Odesa, ki predstavlja ključno pristaniško vozlišče, je bila ponovno tarča namernega uničevanja kritične infrastrukture, kar otežuje bivalne razmere v zimskem času. Sistemski izpadi električne energije niso omejeni le na južni del države, temveč o njih v zadnjih dneh poročajo tudi iz prestolnice Kijev in industrijskega središča Dnipro. Stopnjevanje napadov na energetsko omrežje kaže na nadaljevanje ruske strategije povzročanja humanitarnih težav civilnemu prebivalstvu. Ukrajinske oblasti se trudijo vzpostaviti nadomestne vire napajanja, vendar so popravila zaradi ponavljajočih se napadov in obsega poškodb zamudna. Dogajanje v Odesi je neposredno povezano s predhodnimi decembrskimi napadi, ki so že povzročili motnje v oskrbi z vodo in poškodbe na pomorski infrastrukturi. Ruska stran s temi dejanji očitno stopnjuje pritisk na ukrajinsko logistiko v Črnem morju, kar poleg energetske varnosti ogroža tudi mednarodne trgovinske poti in varnost plovil nevtralnih držav v regiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v izjavi za javnost poudarila, da mora Ruska federacija jasno pokazati svojo pripravljenost in interes za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Njeno sporočilo prihaja v času, ko Kijev s svojimi zavezniki usklajuje podrobnosti mirovnega načrta in dolgoročnih varnostnih jamstev, ki bi zagotovili stabilnost v regiji po končanju sovražnosti. Po navedbah tiskovne agencije Reuters je von der Leynova poudarila, da so nadaljnji koraki odvisni od signalov, ki jih bo poslala Moskva. Evropska unija po njenih besedah pričakuje konkretna dejanja, ki bi potrdila, da je Rusija pripravljena odstopiti od svoje trenutne vojaške drže in se konstruktivno vključiti v mirovne procese, ki jih predlaga mednarodna skupnost. Izjava odraža enotno stališče Bruslja, da se pogajanja o trajni stabilnosti ne morejo premakniti z mrtve točke brez jasne in verodostojne zaveze ruske strani. Predsednica Komisije je ob tem ponovila podporo prizadevanjem Ukrajine pri oblikovanju pogojev, pod katerimi bi bil mir pravičen in vzdržen.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejen posnetek zaslona, ki ga prikazuje kot začasnega predsednika Venezuele že od januarja.

V mestu Olenegorsk v Murmanski regiji je prišlo do razlitja 80 ton bencina AI-95 na območju naftne baze. Na kraj dogodka je prispela ekološka organizacija "Ekošpas".

Ukrajinski napad z droni je v ruskem mestu Voronež zahteval eno smrtno žrtev in tri ranjene. Napad je poškodoval več kot deset stanovanjskih zgradb in zasebnih hiš.

Moskovsko sodišče je obravnavalo primer ženske, ki je v Telegramu poslala žaljiva glasovna sporočila. Ruske oblasti so sporočile, da je za žaljiva glasovna sporočila v aplikacijah za klepet, kot je Telegram, mogoče dobiti globo.

Velika Britanija je uradno napovedala zagon projekta Nightfall, v okviru katerega bodo razvili in Ukrajini dobavili nove balistične rakete dolgega dosega. Sistem je zasnovan posebej za potrebe ukrajinskih obrambnih sil in bo po navedbah britanskih virov sposoben doseči cilje na razdalji več kot 500 kilometrov, kar vključuje tudi rusko prestolnico Moskvo. Ključna lastnost novih raket bo njihova visoka odpornost na sisteme elektronskega bojevanja, kar bo povečalo njihovo učinkovitost na bojišču. Britanska vlada s to potezo potrjuje svojo vlogo ene glavnih zaveznic Kijeva v boju proti ruski agresiji. Projekt Nightfall predstavlja pomemben preskok v zmogljivostih, ki jih zahodne države zagotavljajo Ukrajini, saj gre za sisteme z znatno večjim dosegom od doslej dobavljenih raketnih sistemov. Razvoj novega orožja je odgovor na potrebe po dolgoročni vojaški podpori in krepitvi ukrajinskih zmogljivosti za odvračanje napadov. Podrobnosti o časovnem okviru proizvodnje in točnem številu raket, ki bodo prenesene, ostajajo zaupne, vendar britanski uradniki poudarjajo, da je projekt Nightfall prednostna naloga obrambnega sodelovanja. Odločitev o dobavi tovrstnega orožja bi lahko vplivala na nadaljnjo dinamiko konflikta, saj Ukrajini omogoča ciljanje strateške infrastrukture globoko znotraj ruskega ozemlja.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je v intervjuju za RIA Novosti izjavil, da so ukrajinske oborožene sile (VSU) v mestu Selidovo usmrtile 130 civilistov. Poudaril je, da trenutno poteka preiskava o številu preživelih. Omenjeni zločin naj bi storili neonacisti.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu obiskal vojašnico "Pukovnik Marko Živković" na Plesu, kjer si je ogledal najnovejšo vojaško opremo hrvaške vojske. Premier Plenković je ob tem komentiral padec drona v Zagrebu, pri čemer je poudaril, da podrobnosti o tem dogodku niso znane niti Hrvaški niti Natu.

Po ponovni zavrnitvi prevzema s strani ZDA, je Grenlandija okrepila sodelovanje z Natom. Nato je napovedal, da bo sprejel nadaljnje korake za zagotovitev varnosti na Arktiki, pri čemer je administracija Donalda Trumpa kot razlog za prevzem navedla grožnje Rusije in Kitajske.

Ruska vojna proti Ukrajini zdaj traja 1418 dni, kar je dlje od »velike domovinske vojne« pod Stalinom, ki se je končala 8. maja 1945.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Ruski viri poročajo, da je posadka protiletalskega raketnega sistema S-300 ruskih oboroženih sil uničila ukrajinski lovec F-16 z dvema raketama. Poveljnik raketnega diviziona s klicnim imenom Sever je potrdil, da je bil za uničenje cilja uporabljen sistem S-300.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

V ukrajinskem mestu Harkov so se uradno zaključila reševalna dela na prizorišču ruskega raketnega napada, ki se je zgodil 2. januarja. Po zadnjih podatkih lokalnih oblasti se je število smrtnih žrtev povečalo na sedem, potem ko so reševalci v ruševinah odkrili dodatna trupla. Napad z balističnimi raketami je ciljal neposredno središče mesta, pri čemer je bilo poleg ubitih ranjenih še 38 ljudi. Župan Harkova je v izjavi za javnost potrdil, da so reševalne ekipe izpod porušenih konstrukcij uspele rešiti 12 oseb. Ruske sile so v tem napadu uporabile balistične rakete, ki so povzročile obsežno gmotno škodo na stanovanjskih objektih in civilni infrastrukturi. Iskalna akcija je bila dolgotrajna zaradi nevarnosti porušitve preostalih delov stavb in potrebe po natančnem pregledu terena. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ruskih letalskih napadov na ukrajinska urbana središča v zimskem obdobju. Harkov, ki leži v bližini meje z Rusko federacijo, ostaja ena najpogostejših tarč tovrstnih napadov, kar povzroča nenehno humanitarno krizo in zahteva visoko stopnjo pripravljenosti lokalnih nujnih služb.

Nemški finančni minister in podpredsednik vlade Lars Klingbeil je izjavil, da se načela mednarodnega prava uporabljajo za vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je sledil grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi oziroma prevzemu Grenlandije. Klingbeil je poudaril, da je odločitev o prihodnosti tega strateškega otoka izključno v pristojnosti Danske in Grenlandije same. Klingbeilove izjave so bile podane v luči priprav na srečanje skupine G7, kjer bo dostop do ključnih mineralnih surovin ena izmed osrednjih tem pogovorov. Nemčija s tem jasno sporoča, da ne podpira enostranskih teženj po spreminjanju meja ali političnega statusa ozemelj, ki so pod suverenostjo drugih evropskih držav. Takšna retorika Washingtona po mnenju Berlina spodkopava ustaljene mednarodnopravne norme. Nemški minister je s svojim nastopom utrdil stališče evropskih zaveznic, ki nasprotujejo Trumpovim zamislim o nakupu otoka. Vprašanje Grenlandije postaja vse bolj pomembno ne le zaradi ozemeljske suverenosti, temveč tudi zaradi naravnih virov in strateškega položaja v Arktiki, ki v zadnjem obdobju priteguje pozornost vseh svetovnih velesil.

Po poročanju New York Timesa so venezuelski vojaki storili napake pri upravljanju ruskih sistemov zračne obrambe S-300 in "Buk" med ameriško operacijo. Sistemi niso bili povezani z radarji, nekateri deli pa so bili skladiščeni nedelujoči, kar je privedlo do njihove neučinkovitosti.

Ukrajinske sile so ponoči izvedle obsežen napad z droni na južnorusko mesto Voronež, ki leži približno 250 kilometrov od meje. Po navedbah guvernerja Aleksandra Guseva je bila v napadu ubita ženska, tri osebe pa so bile ranjene. Poškodovanih je bilo več kot deset večstanovanjskih objektov, šola in vladna poslopja. Gusev je dogodek označil za enega najsilovitejših napadov z brezpilotnimi letalniki na mesto od začetka ruske invazije, čeprav celoten obseg škode še ni povsem znan. Istočasno se razmere v Kijevu še naprej zaostrujejo, saj je več kot 1.000 stanovanjskih blokov še vedno brez elektrike in ogrevanja. Težave so posledica predhodnih uničujočih ruskih napadov na kritično energetsko infrastrukturo Ukrajine. Rusija je v zadnjem obdobju močno okrepila bombardiranje energetskega sistema, kar povzroča humanitarno krizo v ukrajinski prestolnici sredi zimskih razmer. Na bojišču so ruske sile po lastnih trditvah zabeležile nove ozemeljske pridobitve. Rusko obrambno ministrstvo poroča o zavzetju vasi v regiji Zaporožje, kar nakazuje na nadaljevanje ofenzive na južni fronti. Obe strani tako stopnjujeta napade z droni in raketami, kar še dodatno obremenjuje civilno prebivalstvo v obeh državah.

Ukrajinski predsednik Zelenski je po nedavnih hudih zračnih napadih obtožil Rusijo načrtnega terorja. V enem tednu naj bi Rusija uporabila okoli 1100 dronov, 890 vodenih letalskih bomb in 50 raket.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

V bližini otoka Koh Khai pri Puketu je hitri čoln Korawich Marine 888, na katerem so bili rusko govoreči turisti, trčil v ribiški trauler in potonil. Po poročanju je bilo v nesreči več ljudi poškodovanih.

Nicolás Maduro Guerra, sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je sporočil javnosti, da se njegov oče v ameriškem priporu počuti dobro in da »dobro drži«. Izjava prihaja v obdobju izjemnih napetosti po tem, ko so ameriške sile izvedle operacijo zajetja venezuelskega voditelja, ki ga Združene države Amerike obtožujejo vrste kaznivih dejanj. Maduro Guerra je v svojem nastopu poudaril odpornost svojega očeta, hkrati pa je razmere opisal kot ugrabitev. Venezuelska stran dogodek interpretira kot nezakonito dejanje ameriških oblasti, medtem ko Washington vztraja pri legitimnosti postopkov zaradi obtožb o trgovini z mami in korupciji na najvišji ravni. Dogodek je povzročil nov val politične negotovosti v Venezueli in širši regiji Latinske Amerike. Medtem ko podporniki Madura v Caracasu protestirajo proti njegovi aretaciji, mednarodna skupnost pozorno spremlja nadaljnje pravne postopke, ki se bodo zoper nekdanjega predsednika odvijali na ameriških tleh.

Britanski obrambni minister John Healey se je med potovanjem v Kijev skoraj znašel v bližini kraja, kjer je padla ruska raketa "Orešnik" blizu Lvova. O tem je poročal britanski tabloid The Sun, ki se sklicuje na svoje vire.

Friedrich Merz je kot prvi nemški kancler obiskal Indijo pred Kitajsko in Japonsko, kar odraža spremembe v svetovnem redu. V Indiji ga je sprejel Narendra Modi v Gandhijevem spominskem centru. Obisk je osredotočen na trgovino, oborožitev in odnos do Rusije.