Venezuelske vojaške sile med ameriško operacijo, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro, niso uspele učinkovito aktivirati ruskih sistemov zračne obrambe S-300 in Buk-M2E. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na ameriške uradnike in strokovnjake, sistemi v ključnih trenutkih sploh niso bili povezani z radarji, nekateri pa so ostali nerazporejeni v skladiščih. Kot glavni razlog za neuspeh navajajo nekompetentnost in slabo usposobljenost venezuelskega vojaškega osebja, ki ni znalo upravljati s kompleksno rusko tehnologijo. Poročila razkrivajo, da so se postaje za dolgotrajno odkrivanje soočile s hudimi težavami v komunikaciji in ostale odrezane od centrov za odločanje. Ruski veleposlanik v Caracasu Sergej Melik-Bagdasarov je opozoril, da je bil velik del osebja v času napada na dopustu, kar je ohromilo odzivnost obrambe. Hkrati so se pojavile navedbe o uporabi novega ameriškega neubojnega orožja, verjetno zvočnega ali elektromagnetnega izvora, ki je nevtraliziralo Madurovo osebno stražo še pred samim fizičnim vstopom specialnih enot Delta v rezidenco. Po poročanju medijev je začasna vlada v Venezueli po napadu že izpustila tri ameriške državljane, kar so v Washingtonu pozdravili kot korak v pravo smer. Kljub temu Združene države Amerike napovedujejo nadaljnje zadrževanje vseh tankerjev z nafto, ki bi zapustili državo brez dovoljenja. Operacija, ki je trajala tri ure, se je končala brez izgub na ameriški strani, kar postavlja pod vprašaj prihodnji izvozni potencial ruskih obrambnih sistemov na svetovnem trgu.

Armenski zunanji minister Ararat Mirzojan in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta v Washingtonu razkrila okvirni program za izvajanje projekta "Trumpova pot za mednarodni mir in blaginjo" (TRIPP). Sporazum predvideva vzpostavitev prometnega koridorja prek Južnega Kavkaza, pri čemer bo Armenija Združenim državam Amerike podelila 49-letni zakup za razvoj projekta. V javiski družbi TRIPP Development Company bodo ZDA prevzele 74-odstotni lastniški delež, medtem ko bo Armenija obdržala 26 odstotkov, z možnostjo povečanja deleža na 49 odstotkov ob morebitnem podaljšanju pogodbe za dodatnih 50 let. Armenski premier Nikol Pašinjan je poudaril pomen vključevanja Evropske unije v projekt in izrazil prepričanje, da gre za ključen korak k institucionalizaciji miru med Armenijo in Azerbajdžanom. Kljub ameriškemu vodenju projekta Armenija zagotavlja, da bo ohranila popoln mejni in carinski nadzor nad potjo na svojem ozemlju. Projekt velja za neposreden odgovor na geopolitične spremembe v regiji in poskus stabilizacije razmer po dolgotrajnih konfliktih. Glede vloge Ruske federacije je minister Mirzojan pojasnil, da neposredno sodelovanje Moskve v projektu ni bilo predmet pogovorov, čeprav so ruski predstavniki izrazili pripravljenost za razpravo o sodelovanju. Projekt TRIPP temelji na načelu vzajemnosti in suverenosti udeleženih držav, kar Armenija izpostavlja kot ključno varovalko pri prenosu razvojnih pravic na ameriško podjetje. Dogovor je bil sklenjen po tem, ko sta Armenija in Azerbajdžan ob posredovanju ZDA parafiral mirovni sporazum.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek opozoril, da se država po skoraj štirih letih vojne spopada z izjemno zahtevnimi razmerami na celotni liniji fronte. Po njegovih besedah so razmere težke v vseh regijah, kjer potekajo spopadi, hkrati pa se civilno prebivalstvo sooča z dodatnimi težavami zaradi zimskih temperatur pod ničlo. Predsednikove izjave odražajo resnost položaja v času, ko ruske sile stopnjujejo pritisk na več točkah obrambnih linij. Položaj v Ukrajini se vztrajno slabša tako na bojiščih kot v zaledju, kjer energetska in civilna infrastruktura ostajata pod stalno grožnjo. Zelenski je poudaril, da trenutno ni območja, ki ne bi bilo pod pritiskom, kar zahteva nenehno prilagajanje obrambnih strategij in povečano odpornost prebivalstva. Nizke temperature dodatno otežujejo logistiko in oskrbo enot na položajih, kar še poglablja humanitarno krizo v državi. Kritična faza vojne se odvija v luči mednarodnih prizadevanj za zagotovitev nadaljnje vojaške in finančne pomoči, ki je za ukrajinsko obrambo ključnega pomena. Kljub težavam ukrajinsko vodstvo vztraja pri obrambi suverenosti, čeprav priznava, da so viri in moči na terenu močno preizkušeni. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, saj bi morebitni premiki na fronti lahko imeli dolgoročne posledice za varnostno arhitekturo celotne Evrope.

Svetovna protidopinška agencija (WADA) je določila višino letnega prispevka, ki ga mora Rusija poravnati za leto 2026. Po uradnih podatkih organizacije znaša zahtevani znesek 1.440.483 ameriških dolarjev. Ta zahteva prihaja v času, ko so odnosi med mednarodnimi športnimi organi in Rusko federacijo še vedno zaostreni zaradi preteklih dopinških škandalov in geopolitičnih razmer. Prispevki posameznih držav članic se izračunavajo na podlagi vnaprej določenih formul, ki upoštevajo gospodarsko moč in prisotnost države v mednarodnem športu. Kljub trenutnim omejitvam pri sodelovanju ruskih športnikov na številnih mednarodnih tekmovanjih, WADA ohranja pričakovanja glede finančnih obveznosti države do svetovnega protidopinškega sistema. Ruska stran se na zadnjo objavo višine prispevka še ni uradno odzvala z napovedjo plačila. V preteklosti so se pri tovrstnih nakazilih pojavljale težave, povezane z mednarodnimi sankcijami in tehničnimi ovirami pri bančnih transakcijah, kar bi lahko vplivalo tudi na izpolnitev te nove finančne obveznosti.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko in varnost Kaja Kallas je v torek napovedala, da EU ostaja dosledna pri svoji podpori Kijevu. V sklopu prizadevanj za povečanje stroškov vojne za Moskvo je unija pripravila že 20. sveženj sankcij proti Ruski federaciji. Poleg novih omejevalnih ukrepov je Kallasova napovedala tudi finančni paket pomoči v obliki kredita za Ukrajino, ki bo v prihodnjih dveh letih znašal 90 milijard evrov. Napoved prihaja v času, ko ruska agresija na Ukrajino traja že več kot 1400 dni. Medtem ko Bruselj krepi gospodarski pritisk, se na bojiščih nadaljujejo intenzivni spopadi. Ruske varnostne strukture prek tiskovnih agencij poročajo o premikih na fronti v regiji Harkov, kjer naj bi ukrajinske sile zapuščale določene položaje, vendar teh navedb neodvisni viri še niso potrdili v celoti. Novi sveženj sankcij in obsežna finančna sredstva predstavljajo nadaljevanje evropske strategije za stabilizacijo ukrajinskega gospodarstva in vojaške obrambe. 90 milijard evrov vreden kredit bo ključen za dolgoročno načrtovanje ukrajinskih obrambnih zmogljivosti in obnovo kritične infrastrukture, ki je bila tarča nenehnih ruskih napadov. Gre za pomemben korak po obdobju, ko so se v EU pojavljali določeni zadržki glede načinov financiranja in uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je uradno napovedala pripravo 20. svežnja sankcij proti Ruski federaciji. Gre za prvi večji korak na področju omejevalnih ukrepov pod vodstvom nove sestave Evropske komisije, ki odraža nadaljevanje strategije pritiska na Moskvo zaradi trajajoče agresije v Ukrajini. Podrobnosti o vsebini novega paketa še niso v celoti razkrite, vendar se pričakuje, da bodo ukrepi osredotočeni na preprečevanje izogibanja obstoječim sankcijam in omejevanje dostopa do tehnologij, ki jih Rusija uporablja za svojo vojaško industrijo. Kallasova je poudarila nujnost enotnosti držav članic pri izvajanju ukrepov, ki neposredno vplivajo na sposobnost Rusije za nadaljevanje vojnih operacij. Novi sveženj prihaja v času, ko se Evropska unija spopada z vse večjimi izzivi pri usklajevanju interesov vseh držav članic glede energetske in trgovinske politike. Kljub temu napoved 20. paketa potrjuje zavezanost Bruslja h krepitvi gospodarske izolacije ruskega režima in dolgoročni podpori ukrajinski suverenosti.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona o načrtih za pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom označil za "delo za javnost" in "megafonsko diplomacijo". Evropska unija medtem razmišlja o imenovanju posebnega predstavnika za pogajanja z Rusijo glede reševanja situacije v Ukrajini, pri čemer naj bi bil kandidat za to funkcijo finski predsednik Alexander Stubb.

Panika ukrajinskih oblasti, ki jo je sprožil ruski napad z balistično raketo srednjega dosega tipa Orešnik, je po mnenju ameriškega politologa Gilberta Doctorowa okrepila politični učinek ruskega orožja v Evropi. Doctorow je v pogovoru z zgodovinarjem Glennom Diesnom izpostavil, da je ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga z nepremišljenimi in prestrašenimi odzivi nevede pomagal uresničiti cilje Kremlja. Po njegovih navedbah je bila namera Rusije prav širjenje strahu med evropskimi zavezniki. Strokovnjak trdi, da so ukrajinski pozivi k nujni mednarodni pomoči in poudarjanje uničujoče moči novega orožja povzročili val negotovosti v evropskih prestolnicah. Namesto da bi Kijev s svojo komunikacijo pomiril partnerje ali pokazal odpornost, je po Doctorowovih besedah dosegel nasprotno in dodatno prestrašil evropsko javnost ter politično elito, kar neposredno koristi ruskim strateškim interesom na mednarodnem prizorišču. Analitiki opozarjajo, da tovrstna komunikacija ukrajinskega ministrstva za zunanje zadeve slabi enotnost Zahoda, saj krepi glasove tistih, ki se bojijo nadaljnje eskalacije spopada. Ruska stran je s preizkusom rakete v bojnih razmerah očitno ciljala na psihološki učinek, ki so ga ukrajinski odzivi le še podkrepili, kar povzroča dodatne trenja znotraj evroatlantskih zaveznic glede nadaljnje podpore Ukrajini.

Rusija je v zadnjih dveh desetletjih v Venezueli vzpostavila globoke vezi v vojaškem, energetskem in političnem sektorju, ki jih po mnenju analitikov ne bo mogoče hitro prekiniti, kljub nedavnemu odhodu Nicolasa Madura iz države. Pod vodstvom Vladimirja Putina je Moskva sistematično negovala osebne odnose s chavistično elito in si zagotovila ključno strateško oporišče na zahodni polobli. Strokovnjaki poudarjajo, da bi bilo demontiranje teh struktur izjemno zapleteno in drago, saj so ruski interesi v državi institucionalizirani. V ospredju ohranjanja ruskega vpliva je Delcy Rodriguez, nekdanja podpredsednica pod Madurom, ki velja za tesno zaveznico Moskve. Putin ji je leta 2024 podelil rusko državno odlikovanje red prijateljstva, Rusija pa jo je javno podprla kot morebitno začasno voditeljico države. Kot ocenjujejo analitiki, Rodriguez predstavlja kontinuiteto, s katero so Rusi pripravljeni sodelovati, da bi zaščitili svoje komercialne in politične investicije. Kljub temu se Rusija sooča z vprašanjem, koliko realnega vpliva bo lahko dejansko obdržala v luči ameriškega posredovanja in aretacije Madura. Čeprav so vezi z venezuelsko elito močne, je sposobnost Moskve za izvajanje moči v neposredni prihodnosti omejena zaradi globalnih geopolitičnih pritiskov in notranjih izzivov v obeh državah. Odnosi med Moskvo in Caracasom tako ostajajo na preizkušnji, vendar ostajajo ključen del ruske zunanje politike v Južni Ameriki.

V bližini termoelektrarne TE-5 v Kijevu so bile v sredo zjutraj zabeležene nove eksplozije, ki so se zgodile med izvajanjem popravil na objektu. Po navedbah očividcev in lokalnih medijev so siloviti poki vznemirili prebivalce ukrajinske prestolnice, medtem ko so oblasti v mestu in širši regiji razglasile zračni alarm. Poleg kijevske regije so se opozorilne sirene oglasile tudi v Dnipropetrovski in Černigovski oblasti. Ukrajinski energetski holding DTEK je potrdil, da je bila v napadih poškodovana oprema ene izmed termoelektrarn, kar še dodatno obremenjuje že tako krhek energetski sistem države. Zaradi negotovosti glede nadaljnje oskrbe so prebivalci Kijeva in okolice začeli množično kupovati osnovne življenjske potrebščine, predvsem kruh in pitno vodo, saj se bojijo dolgotrajnejših prekinitev dobave elektrike in vode. Incident se je zgodil v času, ko ukrajinske energetske službe poskušajo sanirati škodo na kritični infrastrukturi po predhodnih valovih napadov. Napadi na energetske objekte so postali del širše strategije uničevanja civilne infrastrukture, kar neposredno vpliva na humanitarne razmere v državi pred prihajajočim obdobjem povečane porabe energije.

V najnovejšem ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na ruske obmejne regije sta bila ubita dva človeka, več oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah lokalnih oblasti je ena oseba izgubila življenje v regiji Rostov, druga pa v regiji Belgorod, kjer so napadi povzročili tudi gmotno škodo na stanovanjskih objektih. Ruska stran poroča, da so njihovi sistemi zračne obrambe prestregli večje število dronov, vendar vseh udarcev ni bilo mogoče preprečiti. Istočasno je ruska vojska nadaljevala z intenzivnimi zračnimi napadi na cilje po celotni Ukrajini, kar potrjuje stopnjevanje medsebojnega obstreljevanja, ki se osredotoča predvsem na obmejna območja in kritično infrastrukturo. Guvernerji prizadetih ruskih regij so potrdili, da so ekipe civilne zaščite na terenu, kjer sanirajo posledice napadov in pomagajo poškodovanim. Dogodki sledijo vzorcu dolgotrajne čezmejne dejavnosti, kjer Ukrajina s pomočjo brezpilotnih letalnikov vse pogosteje cilja logistična vozlišča in energetske objekte znotraj ruskega ozemlja. Takšne operacije so neposreden odziv na rusko uničevanje ukrajinske energetske mreže, kar obe strani potiska v začaran krog povračilnih ukrepov z neposrednimi žrtvami med civilnim prebivalstvom na obeh straneh meje.

Sodišče v Odincovu je sprejelo tožbo generalnega tožilstva proti nekdanjemu senatorju Dmitriju Saveljevu, ki zahteva zaseg skoraj 610 milijonov rubljev v korist države. Zahtevek izvira od prvega namestnika generalnega tožilca.

Ukrajinske sile so v nočnih urah izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na rusko pristaniško mesto Rostov na Donu, ki je povzročil večje požare na industrijskem območju. Po navedbah lokalnih oblasti so v napadu umrle tri osebe, štiri so bile ranjene, poškodovanih pa je bilo tudi več stanovanjskih stavb v bližini prizadetega industrijskega kompleksa. Ruska zračna obramba je poskušala odbiti napad, vendar so nekateri letalniki dosegli svoje cilje in zanetili dva ločena požara. Guverner regije Rostov je potrdil, da so reševalne ekipe na terenu in se spopadajo z ognjenimi zublji, medtem ko so prebivalce poškodovanih stavb evakuirali. Gre za enega izmed resnejših ukrajinskih napadov na rusko ozemlje v zadnjem obdobju, ki se osredotoča na logistično in industrijsko infrastrukturo, ključno za ruske vojaške operacije. Poleg Rostova so bili cilj napadov tudi drugi obmejni predeli, kjer so prav tako poročali o smrtnih žrtvah med civilnim prebivalstvom. Napad predstavlja stopnjevanje ukrajinske strategije prenašanja vojne na rusko ozemlje, s čimer Kijev odgovarja na nenehno rusko obstreljevanje ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Industrijski objekti v Rostovu na Donu so strateškega pomena, saj mesto služi kot glavno vozlišče za južno skupino ruskih sil v Ukrajini. Ruska stran je napad označila za teroristično dejanje proti civilnemu prebivalstvu in napovedala povračilne ukrepe.

Ukrajinske oborožene sile so v jutranjih urah izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na rusko pristaniško mesto Rostov na Donu, v katerem sta po navedbah lokalnih oblasti umrli dve osebi. Po poročanju župana Aleksandra Skrjabina so enote zračne obrambe sicer skušale odbiti napad, vendar so ostanki sestreljenih dronov zanetili požar v industrijskem obratu in poškodovali več stanovanjskih zgradb v zahodnih četrtih mesta. Gre za enega hujših napadov na to strateško pomembno središče ob Črnem morju, ki ima več kot milijon prebivalcev. Poleg Rostova na Donu je bila tarča napadov tudi obmejna regija Belgorod, kjer so prav tako poročali o poškodbah in gmotni škodi. Ruski uradniki trdijo, da so razbitine letalnikov padle na civilne objekte, kar je povzročilo požare v več nadstropjih stanovanjskih blokov. Ukrajinska stran operacij v globini ruskega ozemlja praviloma ne komentira neposredno, vendar so tovrstni napadi postali del njihove strategije za uničevanje ruske logistične in industrijske infrastrukture. Razmere na terenu ostajajo napete, saj ruske oblasti opozarjajo na povečano nevarnost novih zračnih napadov na južne pokrajine. Današnji dogodki so nadaljevanje stopnjevanja sovražnosti na obeh straneh meje, pri čemer Kijev v zadnjih mesecih vse pogosteje uporablja droni dolgega dosega za doseganje ciljev globoko v notranjosti Ruske federacije.

Ruske sile so v nočnem napadu na Kijev uporabile balistične rakete in brezpilotne letalnike, kar je povzročilo obsežen požar v šestnajstnadstropni stanovanjski stavbi v ukrajinski prestolnici. Po besedah župana Vitalija Klička so reševalne ekipe nemudoma posredovale na terenu, medtem ko so ukrajinske obrambne sile poskušale nevtralizirati grožnjo iz zraka. Ukrajinska zračna obramba je bila v pripravljenosti in je po poročanju tiskovne agencije Ukrinform uspešno uničila eno balistično raketo ter 89 sovražnih dronov. Kljub visokemu odstotku sestreljenih objektov pa so ostanki zadetih dronov ali neposredni zadetki povzročili materialno škodo na civilni infrastrukturi. Napad predstavlja nadaljevanje ruske strategije ciljanja urbanih središč in energetske infrastrukture, kar povečuje pritisk na civilno prebivalstvo v zimskem času. Informacij o morebitnih smrtnih žrtvah v tem konkretnem incidentu za zdaj še ni, vendar oblasti opozarjajo na nevarnost ponovnih napadov v prihodnjih dneh.

Vlade držav članic Evropske unije so začele izvajati pritisk na vodstvo povezave za imenovanje posebnega predstavnika, ki bi neposredno komuniciral z Rusijo glede vojne v Ukrajini. Glavni namen te pobude je zagotoviti, da bi bila evropska stališča in interesi ustrezno zastopani v morebitnih mirovnih pogajanjih. Odločitev odraža naraščajočo zaskrbljenost znotraj bloka, da bi se lahko Združene države Amerike z Moskvo dogovorile mimo interesov evropskih zaveznic. Po navedbah virov, na katere se sklicuje bruseljski portal Politico, bi novi pogajalec deloval kot neposreden kanal za komunikacijo s Kremljem. Diplomatov in uradniki poudarjajo, da si Evropa ne more privoščiti stranske vloge pri reševanju konflikta, ki neposredno vpliva na njeno varnostno arhitekturo. Predlog o imenovanju takšne osebe prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo ugibanja o prihodnji vlogi Washingtona pri posredovanju. Pobuda je povezana tudi s širšimi prizadevanji EU, da ohrani vpliv na ukrajinsko politično prihodnost. Medtem ko Bruselj vztraja pri reformah znotraj Ukrajine, hkrati išče načine, kako formalizirati svoj diplomatski položaj nasproti Moskvi. Uradni Bruselj informacij o konkretnem kandidatu ali časovnem okviru imenovanja še ni potrdil.

Ruska zračna obramba je v zadnjih 24 urah sestrelila 260 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. V zadnjih dveh urah so uničili sedem brezpilotnih letalnikov nad Stavropolskim in Krasnodarskim krajem.

Po navedbah zaslužnega pravnika Ruske federacije Ivana Solovjova se je po novoletnih praznikih v Rusiji razširil nov val goljufivih elektronskih sporočil. Storilci v teh sporočilih zlorabljajo grafično podobo in logotip uradnega državnega portala Gosuslugi, da bi pridobili zaupanje uporabnikov. Namen teh dejanj je po besedah strokovnjaka kraja osebnih podatkov oziroma finančnih sredstev državljanov. Prevaranti elektronsko pošto oblikujejo tako, da je na prvi pogled identična uradnim obvestilom portala za javne storitve. Solovjov je v svojem opozorilu 14. januarja poudaril, da so tovrstne dejavnosti del širših shem, ki jih po njegovih trditvah izvajajo osebe iz Ukrajine. Uporabnike je pozval k previdnosti pri odpiranju sporočil in preverjanju verodostojnosti pošiljateljev. Čeprav gre za specifično metodo spletnega ribarjenja (phishing), ruski viri incident povezujejo s širšim kontekstom informacijske vojne. Tovrstni napadi na digitalno infrastrukturo in zaupanje državljanov v e-upravo so v zadnjem obdobju postali pogostejši, saj povzročajo neposredno gospodarsko škodo in nezaupanje v državne institucije.

Ukrajina se je v začetku novega leta spopadla z intenzivnimi in smrtonosnimi ruskimi letalskimi napadi, ki so močno poškodovali energetski sistem države in povzročili obsežno humanitarno krizo. Zaradi uničenja kritične infrastrukture je več milijonov civilistov sredi zime ostalo brez ogrevanja, električne energije in oskrbe z vodo, na kar so v Varnostnem svetu Združenih narodov opozorili visoki predstavniki organizacije. Ruska agresija se je v tem obdobju osredotočila predvsem na civilno infrastrukturo, kar ob nizkih temperaturah stopnjuje pritisk na prebivalstvo. Ukrajinske obrambne sile so na stopnjevanje napadov odgovorile z uporabo nove zahodne vojaške tehnologije. Poročila navajajo, da so ukrajinske enote na terenu uspešno uporabile ameriška lahka vozila, opremljena z raketnimi sistemi Hellfire Longbow. Po navedbah posadk so s temi sistemi, nameščenimi na mobilna vozila tipa buggy, v kratkem času uničili več kot 20 ruskih brezpilotnih letalnikov tipa Šahid, kar predstavlja pomemben uspeh pri obrambi zračnega prostora v osrednji regiji države. Humanitarne razmere v državi ostajajo kritične, saj nenehni napadi onemogočajo hitro sanacijo električnega omrežja. Mednarodna skupnost prek organov Združenih narodov poziva k ustaviti napadov na civilne cilje, medtem ko se na bojišču nadaljuje tehnološka tekma med ruskimi napadalnimi droni in ukrajinsko mobilno zračno obrambo. Razvoj dogodkov kaže na dolgotrajno zimsko izčrpavanje, kjer bosta ključno vlogo igrali energetska vzdržljivost in učinkovitost protiletalskih sistemov.

Zvezno tožilstvo v Nemčiji je pred senatom za zaščito države višjega deželnega sodišča v Stuttgartu vložilo obtožnico proti dvema ukrajinskima državljanoma. Obtoženca sta osumljena vohunjenja za Rusijo in izvajanja agentskih dejavnosti z namenom sabotaže. Po navedbah tožilstva sta moška načrtovala napade na pakete, s čimer sta želela povzročiti škodo in destabilizacijo. Preiskovalci so oba osumljenca pridržali že maja lani, od takrat pa je potekala intenzivna preiskava njunih povezav z ruskimi obveščevalnimi službami. Obtožnica jima očita, da sta delovala kot podaljšana roka tujih sil na nemških tleh, pri čemer sta se osredotočila na logistične tarče. Tožilstvo poudarja, da gre za resen primer ogrožanja državne varnosti. Sodni postopek v Stuttgartu bo podrobneje razkril obsežnost njunih načrtov in stopnjo koordinacije z naročniki. Primer je sprožil dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v Nemčiji in dejavnosti tujih agentov, ki izkoriščajo vojne razmere v Ukrajini za izvajanje hibridnih groženj v osrčju Evrope.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Nemško zvezno tožilstvo je na višjem deželnem sodišču v Stuttgartu vložilo obtožnico proti dvema ukrajinskima državljanoma, ki sta osumljena načrtovanja požigov in napadov v imenu Rusije. Moška sta obtožena, da sta delovala kot agenta tuje obveščevalne službe, s ciljem destabilizacije varnostnih razmer v Nemčiji in spodkopavanja podpore Ukrajini. Preiskava je razkrila, da sta osumljenca prejemala navodila neposredno od ruskih naročnikov, kar potrjuje teze o naraščajočem ruskem hibridnem delovanju na tleh Evropske unije. Operacija, ki sta jo načrtovala, je vključevala logistično pripravo na požige objektov, ki so povezani z ukrajinsko infrastrukturo ali logistično podporo v Nemčiji. Nemški varnostni organi poudarjajo, da gre za resen poskus prenosa konflikta na ozemlje zahodnih zaveznic. Obtožnica prihaja v času, ko so odnosi med Berlinom in Moskvo na najnižji točki, Nemčija pa je pod stalnim pritiskom zaradi svoje vojaške pomoči Kijevu. Ta primer dodatno osvetljuje kompleksnost varnostnih izzivov, saj Rusija za svoje operacije v tujini vse pogosteje rekrutira državljane tretjih držav ali celo Ukrajince, ki so v zameno za plačilo ali pod prisilo pripravljeni sodelovati. Nemški pravosodni organi so napovedali stroge ukrepe in hitro izvedbo procesa, da bi preprečili nadaljnje poskuse tovrstnih sabotaž in zagotovili varnost kritične infrastrukture.

ZDA so obsodile "nevarno stopnjevanje" ruske vojne v Ukrajini in izpostavile uporabo jedrsko sposobne rakete Orešnik. Konflikt je presegel trajanje sovjetske vojne z nacistično Nemčijo. Analitiki so opozorili, da lahko do razkola znotraj Nata pride zaradi sporov med zavezniki, ne pa zaradi vojne v Ukrajini.

Rusko-ukrajinski konflikt je presegel trajanje sovjetske vojne z nacistično Nemčijo. Medtem so Združene države Rusijo obtožile "nevarne in nerazložljive eskalacije" zaradi novih napadov na ukrajinsko energetsko in civilno infrastrukturo. Analitiki so opozorili, da lahko razdor znotraj zveze NATO izvira iz sporov med zavezniki in ne iz vojne v Ukrajini.

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je v napadu na zahodno Ukrajino v noči na 9. januar uporabilo mobilni sistem hipersoničnih balističnih raket orešnik. Cilj napada je bila Državna letalska tovarna Lvov, ki so jo ruske sile po lastnih navedbah popolnoma onesposobile. Poleg tovarne so bili tarče napadov tudi bližnje letališče in center za upravljanje brezpilotnih letalnikov, kar kaže na strateško usmerjenost Moskve k uničevanju ukrajinske letalske infrastrukture in zmogljivosti za popravilo zračnih plovil. Napad z orožjem, ki dosega hitrosti do 10 machov, predstavlja stopnjevanje uporabe napredne vojaške tehnologije v konfliktu, ki traja že skoraj štiri leta. Ukrajinska stran je potrdila uporabo hipersoničnih izstrelkov proti Lvovu, vendar sprva ni podala podrobnih informacij o obsegu škode na industrijskem objektu. Ruski uradniki so informacijo o uničenju tovarne podali z zamikom, kar poudarja prioritete Moskve pri onemogočanju ukrajinske obrambne industrije v trenutni fazi spopadov. Istočasno se pojavljajo poročila o neuspehu ruskih protizračnih sistemov v Venezueli med nedavno ameriško vojaško operacijo. Kljub temu da Venezuela razpolaga s sistemi S-300 in Buk-M2, ki jih je od Rusije kupila leta 2009, ti med napadi niso reagirali. Analitiki ocenjujejo, da so bili sistemi bodisi neoperativni zaradi slabega vzdrževanja bodisi namenoma izključeni zaradi notranjih dogovorov znotraj venezuelske vojske, kar meče senco dvoma na učinkovitost ruske izvozne vojaške opreme v realnih bojnih razmerah.

Ruska duma je sprejela novo zakonodajo, ki bo s 1. marcem 2026 spletnim storitvam prepovedala samodejno bremenjenje bančnih računov za digitalne naročnine brez izrecnega in potrjenega soglasja uporabnika. Kot je pojasnil Anton Nemkin, član odbora dume za informacijsko politiko, bodo podjetja izgubila pravico do uporabe predhodno shranjenih podatkov o plačilnih karticah, če uporabnik ne bo podal jasne privolitve za vsako ponovitev plačila. Namen ukrepa je zaščita potrošnikov pred vsiljenimi storitvami in zagotavljanje večje varnosti njihovih finančnih sredstev. Zakonodaja zahteva, da spletni ponudniki vzpostavijo preprost in dostopen mehanizem, prek katerega lahko uporabniki kadar koli prekličejo dovoljenje za uporabo svojih finančnih podatkov. V primeru, da se naročnik odloči za prekinitev plačevanja, mora storitev takoj prenehati z dostopanjem do njegovih bančnih rekvizitov. Po besedah ruskih oblasti gre za pomemben korak k digitalni higieni in krepitvi zaupanja med ponudniki storitev ter končnimi uporabniki v hitro rastočem digitalnem okolju. Podjetja bodo imela na voljo prehodno obdobje do začetka leta 2026, da prilagodijo svoje poslovne procese in tehnične rešitve novim pravilom. Poslanci poudarjajo, da bodo te spremembe potrošnikom vrnile nadzor nad njihovimi finančnimi instrumenti v digitalni sferi, kar je ključno zaradi vse večjega števila naročniških modelov na trgu.

Združene države Amerike so na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov ostro obsodile rusko izstrelitev novega balističnega izstrelka srednjega dosega orešnik na ukrajinsko ozemlje. Ameriška stran je dejanje označila za nevarno in nerazložljivo stopnjevanje vojne, ki še dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Izstrelek, ki je bil uporabljen v napadu, ima po tehničnih podatkih možnost nošenja jedrskih konic, kar predstavlja novo dimenzijo v orožarskem arzenalu, uporabljenem v tem spopadu. Namestnica ameriške predstavnice pri Združenih narodih je poudarila, da uporaba tovrstnega naprednega orožja ne prispeva k stabilnosti in le poglablja humanitarno krizo. Rusija je izstrelitev izvedla v obdobju povečanih mednarodnih prizadevanj za stabilizacijo razmer, vendar pa Moskva uporabo orešnika opravičuje kot odgovor na predhodne dejavnosti ukrajinskih sil in njihovih zahodnih zaveznic. Kljub ostrejšemu tonu ZDA pa v diplomatskih krogih ostajajo prizadevanja za iskanje mirne rešitve. Slovenija in ostale članice Evropske unije pozorno spremljajo razvoj dogodkov, saj uporaba naprednejših balističnih tehnologij neposredno vpliva na celotno evropsko varnostno arhitekturo. Moskva s takšnimi potezami preizkuša odzivnost mednarodne skupnosti, medtem ko Kijev opozarja na potrebo po dodatnih obrambnih sistemih, ki bi se lahko uprli tovrstnim grožnjam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je državljane opozoril na prihajajočo okrepitev ruskih vojaških operacij, saj naj bi obveščevalni podatki kazali na pripravo novega obsežnega napada. Po navedbah Kijeva se ruske sile pripravljajo na udare na ključne cilje po celotni državi, kar sledi obdobju intenzivnega raketiranja civilne in vojaške infrastrukture. Predsednik je pozval k previdnosti in pripravljenosti na morebitne izredne razmere v prihodnjih dneh. Napetosti so se stopnjevale po nedavnih ruskih napadih na vojaška vadbišča in zdravstvene ustanove, kar kaže na strategijo sistematičnega uničevanja ukrajinskih zmogljivosti. Zelenski je poudaril, da Moskva kljub mednarodnim pritiskom in grožnjam z novimi sankcijami ne kaže namere po deeskalaciji konflikta, temveč načrtuje še močnejše ofenzivne dejavnosti. Zaradi napovedanih napadov ukrajinske oblasti krepijo zračno obrambo in pozivajo mednarodno skupnost k dodatni vojaški pomoči. Situacija ostaja kritična, saj so ruski napadi v preteklosti že povzročili precejšnje število žrtev med civilisti in vojaki, kar dodatno otežuje humanitarne razmere v državi, ki se že več kot tri leta upira ruski agresiji.

Stalni predstavnik Rusije pri Združenih narodih Vasilij Nebenzja je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da je bil napad ukrajinskih sil na naselje Horli v Hersonski oblasti vnaprej načrtovano teroristično dejanje. Po njegovih besedah ruska stran nima nikakršnih dvomov o namerni naravi napada, ki je bil usmerjen proti civilnemu prebivalstvu v tej regiji. Nebenzja je napad označil za grozljivo in gnusno dejanje, s čimer je Rusija v mednarodni areni ponovno izpostavila obtožbe o ukrajinskem kršenju mednarodnega humanitarnega prava. Ruski diplomat je poudaril, da dokazi po njihovem mnenju kažejo na to, da tarče niso bile vojaške narave, temveč je šlo za premišljen udar na mirne prebivalce vasi Horli. Ukrajinska stran se na te specifične obtožbe o vnaprejšnjem načrtovanju napada v Horlih še ni uradno odzvala, vendar Kijev redno zavrača ruske navedbe o namernem ciljanju civilistov in poudarja, da ruske sile tiste, ki izvajajo agresijo na ukrajinskem ozemlju. Incident dodatno zaostruje odnose v Varnostnem svetu, kjer so razprave o vojni v Ukrajini zaznamovane z globokimi delitvami med stalnimi članicami.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Pripadniki 2. korpusa ukrajinske nacionalne garde, znane pod imenom Hartija, so v središču Kupjanska v harkovščini izobesili ukrajinsko zastavo. Operacija zavzetja mestne hiše je potekala v okviru širših prizadevanj za osvoboditev mesta izpod ruskega nadzora, kar je strateškega pomena za nadaljnje deblokiranje celotne regije. Ukrajinske sile so se po poročanju vojaških virov že utrdile v samem mestnem jedru. Videoposnetek, ki so ga objavili ukrajinski vojaki, prikazuje dvig zastave nad stavbo mestnega sveta, kar simbolizira ponovno vzpostavitev nadzora nad ključno lokalno infrastrukturo. Kljub potekajočim bojem v okolici so enote Nacionalne garde potrdile, da nadzorujejo osrednji del mesta. To predstavlja pomemben operativni uspeh v trenutni protiofenzivi na vzhodu države. Kupjansk je ključno logistično in prometno vozlišče, katerega osvoboditev bistveno otežuje oskrbo ruskih enot v sosednjih regijah. Zavzetje upravnih stavb nakazuje na stabilizacijo ukrajinskih položajev v mestu, čeprav ruske sile še vedno izvajajo povračilne ukrepe na obrobju mesta. Vojaško poveljstvo poudarja, da je bila operacija izvedena hitro in z minimalnimi izgubami na ukrajinski strani.

Osrednji ruski televizijski voditelj in propagandist Vladimir Solovjov je v svoji oddaji na državni televiziji pozval k razširitvi ruskih vojaških posegov izven meja Ukrajine. Solovjov je poudaril, da bi morala Ruska federacija ponovno uveljaviti svojo interesno sfero s sprožitvijo novih »posebnih vojaških operacij«, pri čemer je izpostavil Armenijo in države Srednje Azije kot ključna območja, kjer naj bi Moskva po njegovem mnenju izgubljala vpliv. Med nastopom je Solovjov izrazil prepričanje, da so te regije postale »gigantski problem« za ruske strateške interese. Njegove izjave so vključevale tudi omembo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in popolno zavračanje mednarodnopravnih norm. Voditelj je retorično spraševal, zakaj bi Rusijo moralo skrbeti mednarodno pravo, če so ogroženi njeni nacionalni interesi v bližnji soseščini. Analitiki opozarjajo, da tovrstna retorika v ruskih državnih medijih pogosto služi kot sredstvo za testiranje javnega mnenja ali pa kot napoved zaostritve zunanje politike Kremlja. Čeprav gre za izjave medijske osebnosti, Solovjov velja za tesnega zaveznika predsednika Vladimirja Putina, zato njegove napovedi o morebitnih novih konfliktih v Zakavkazju in Srednji Aziji zbujajo zaskrbljenost v mednarodni skupnosti.

Urad Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) je objavil zadnje podatke o smrtnih žrtvah med civilnim prebivalstvom v Ukrajini, ki kažejo, da je v letu 2025 v vojni življenje izgubilo najmanj 2514 civilistov. To število žrtev je najvišje po letu 2022, ko se je pričela ruska invazija polnega obsega, kar kaže na ponovno zaostritev spopadov in povečano nevarnost za netarčne skupine prebivalstva. Poročilo poudarja, da se vojna v Ukrajini nadaljuje že skoraj četrto leto, pri čemer civilisti ostajajo primarne žrtve nenehnega obstreljevanja in vojaških operacij. Statistični podatki razkrivajo tragično bilanco konflikta, ki kljub mednarodnim prizadevanjem za umiritev ne kaže znakov pojenjanja. Visoko število žrtev v letu 2025 odraža intenzivnost spopadov na frontnih črtah in pogoste napade na urbana središča globlje v notranjosti države. Združeni narodi ob tem opozarjajo, da bi lahko bile dejanske številke še višje, saj je dostop do določenih območij, kjer potekajo najhujši boji, močno omejen, kar otežuje natančno beleženje vseh dogodkov na terenu. Humanitarna situacija v regiji ostaja kritična, saj nenehno nasilje povzroča ne le neposredne smrtne žrtve, temveč tudi dolgotrajno uničenje civilne infrastrukture. Mednarodna skupnost se s temi podatki znova sooča z nujnostjo iskanja diplomatskih rešitev, medtem ko prebivalstvo Ukrajine še naprej plačuje najvišjo ceno za vojaško agresijo, ki se je začela februarja 2022. Poročilo OHCHR služi kot uradni opomin na kršitve človekovih pravic in humanitarne standarde, ki so v tem konfliktu sistematično kršeni.

Glede na poročilo ZN je bilo v letu 2025 ubitih več kot 2.500 ukrajinskih civilistov, kar je največje število žrtev od začetka ruske invazije v polnem obsegu leta 2022. Številni civilisti so bili ubiti daleč od frontnih linij.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na podlagi obveščevalnih podatkov opozoril, da Ruska federacija v prihodnjih dneh načrtuje nov obsežen zračni napad na ozemlje Ukrajine. Prebivalce je pozval k skrajni previdnosti in doslednemu upoštevanju opozoril o zračni nevarnosti, saj naj bi bili napadi po navedbah ukrajinskih služb neizbežni. Najnovejše grožnje prihajajo v času zaostrenih razmer na bojišču, ko Rusija redno uporablja kombinacijo brezpilotnih letal in raket za uničevanje energetske infrastrukture ter civilnih ciljev. Zelenski je poudaril, da so obveščevalna poročila jasna glede sovražnih namer, vendar natančnih lokacij morebitnih tarč ni razkril. Napovedani napadi sledijo obdobju stopnjevanja ruske agresije, ki vključuje tudi uporabo novega balističnega orožja. Ukrajinske oblasti si ob tem prizadevajo za krepitev sistemov zračne obrambe v sodelovanju z zahodnimi partnericami, da bi zmanjšale učinke pričakovanega silovitega obstreljevanja.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom na Hrvaškem poudaril, da je bil nedavni ruski napad z balistično raketo srednjega dosega Orešnik na ozemlje Ukrajine neposreden signal zavezništvu. Po Ruttejevih besedah želi Rusija s tovrstnimi dejanji odvrniti Zahod od nadaljnje vojaške podpore Kijevu in povečati pritisk na članice Nata, da bi te ustavile dobave orožja. Kljub stopnjevanju napetosti je generalni sekretar zagotovil, da bo zavezništvo še naprej neomajno podpiralo Ukrajino v njenem boju za suverenost. Rusko ministrstvo za obrambo je napad z raketnim sistemom Orešnik, ki se je zgodil 9. januarja, označilo za odgovor na domnevni ukrajinski napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Rutte je ob tem izpostavil, da Moskva uporablja novo raketno tehnologijo kot orodje za ustrahovanje, vendar je poudaril, da takšne poteze ne bodo spremenile strateške usmeritve Nata. Na novinarski konferenci je ponovil zavezanost bloka k dolgoročni pomoči ukrajinskim oboroženim silam. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija z uporabo naprednejših oborožitvenih sistemov preizkuša odločnost zahodnih zaveznic. Mark Rutte je ob tem ponovno poudaril nujnost enotnosti znotraj Nata in zavrnil možnost, da bi rusko pogojevanje vplivalo na obseg vojaške pomoči, ki jo Ukrajina prejema za obrambo pred agresijo. Izjave so bile podane v okviru širših prizadevanj za utrditev vzhodnega krila zavezništva in uskladitev odzivov na nove grožnje.

Med operacijo zajetja Nicolása Madura v Caracasu naj bi ameriške sile uporabile močno, a neznano orožje, ki je povzročalo hude glavobole in krvavitve. Informacijo je potrdil eden od pripadnikov Madurovega osebnega varovanja. Uporaba tega orožja naj bi onesposobila venezuelske varnostnike.

Armensko ministrstvo za zunanje zadeve je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v Erevanu Sergeja Kopirkina in mu vroilo uradno protestno noto. Razlog za diplomatsko potezo so bile sporne izjave ruskega televizijskega voditelja Vladimirja Solovjova v oddaji na ruski državni televiziji, v katerih je slednji pozival k vojaškemu posredovanju v Armeniji po zgledu operacije v Ukrajini. Armenska stran je takšne izjave označila za nesprejemljiv napad na suverenost Republike Armenije in grobo kršitev temeljnih načel prijateljskih odnosov med državama. Tiskovna predstavnica armenskega zunanjega ministrstva Ani Badaljan je pojasnila, da so izjave ruskega propagandista v Erevanu sprožile globoko ogorčenje. Politični analitiki v državi dogodek interpretirajo kot začetek predvolilne propagande in poskus destabilizacije pred parlamentarnimi volitvami. Armenske oblasti so poudarile, da gre za nedopustno retoriko, ki spodkopava diplomatske standarde in teritorialno celovitost države. Odnosi med Rusijo in Armenijo so se v zadnjem obdobju močno ohladili, predvsem zaradi nezadovoljstva Erevana nad rusko vlogo pri zagotavljanju varnosti v regiji Kavkaza. Ta incident še dodatno stopnjuje napetosti, saj gre za neposreden poziv k agresiji, objavljen prek državnih medijskih kanalov, kar armenska diplomacija razume kot uradno tolerirano ali celo spodbujano sovražno držo Moskve.

Urad Združenih narodov za človekove pravice je v preteklem letu zabeležil najvišje število civilnih žrtev v Ukrajini po začetku ruske invazije leta 2022. Po uradnih podatkih je bilo v letu 2024 ubitih 2.514 civilistov, medtem ko je bilo 12.142 oseb ranjenih. Te številke odražajo zaostritev spopadov in povečano intenzivnost napadov na naseljena območja. Poročilo poudarja, da se humanitarne razmere v državi še naprej slabšajo, saj število smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom vztrajno raste. Združeni narodi opozarjajo, da so dejanske številke verjetno še višje, saj je dostop do določenih območij, kjer potekajo najhujši spopadi, omejen, zbiranje podatkov pa oteženo. Podatki so bili objavljeni v okviru rednega spremljanja konflikta, ki ga izvaja misija ZN za človekove pravice. Povišanje števila žrtev v primerjavi s predhodnim letom nakazuje na spremembo dinamike na bojišču in pogostejšo uporabo orožja z dolgim dosegom v bližini civilne infrastrukture.

Združene države Amerike in Indija aktivno pripravljata bilateralni trgovinski sporazum, katerega namen je poglobiti ekonomsko in strateško partnerstvo med državama. To je v ponedeljek v New Delhiju potrdil novoimenovani ameriški veleposlanik v Indiji Sergio Gor. Pobuda prihaja v času, ko Washington išče močnejša zavezništva v azijsko-pacifiški regiji kot protiutež drugim regionalnim silam in v luči spremenjenih globalnih geopolitičnih razmer po ruski invaziji na Ukrajino. Sporazum se osredotoča na zmanjšanje trgovinskih ovir in krepitev investicijskih tokov med obema gospodarstvoma. Obe strani si prizadevata za stabilizacijo dobavnih verig in tehnološko sodelovanje, kar bi obema državama omogočilo večjo odpornost na zunanje pretrese. Ameriška diplomacija poudarja, da je Indija ključna partnerica pri zagotavljanju stabilnosti in gospodarske rasti v južni Aziji. Čeprav podrobnosti o specifičnih tarifah in sektorjih, ki jih bo sporazum zajemal, še niso v celoti razkrite, pogovori potekajo v smeri celovitega okvira, ki bi koristil obema stranema. Veleposlanik Gor je izpostavil, da je poglobitev teh vezi prednostna naloga ameriške zunanje politike, kar odraža strateški pomen Indije kot rastočega svetovnega gospodarskega akterja.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Ukrajinske oborožene sile so v treh urah napadle sedem ruskih regij s skoraj 80 brezpilotnimi letalniki, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

V kijevski srednji šoli je 14-letni mladostnik v ponedeljek z nožem napadel in poškodoval vrstnika ter 39-letnega učitelja. Po navedbah lokalne policije in urada državnega tožilstva sta obe žrtvi utrpeli vbodne rane, vendar so ju reševalci oskrbeli. Napadalca so organi pregona nemudoma pridržali, preiskava dogodka pa poteka v smeri morebitne vpletenosti tujih akterjev. Ukrajinsko tožilstvo je sporočilo, da v okviru preiskave preučujejo morebitno povezavo napada z Rusko federacijo. Preiskovalci sumijo, da bi bil napadalec lahko voden s strani ruskih obveščevalnih služb ali pa je bil tarča spletne radikalizacije, ki jo spodbuja sovražna država. Takšni incidenti v ukrajinskem šolskem sistemu niso pogosti, zato je dogodek sprožil precejšen preplah. Oblasti v Kijevu poudarjajo, da gre za resen varnostni incident v času trajajočega vojnega stanja. Policija trenutno preverja mladostnikovo komunikacijo na družbenih omrežjih in morebitne stike z neznanimi osebami, ki bi ga lahko spodbudile k nasilnemu dejanju. Varnostni ukrepi v izobraževalnih ustanovah po prestolnici so bili po napadu poostreni.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je na prvi delovni dan leta v Kremlju sestal s prvim podpredsednikom vlade Denisom Manturovom, s katerim sta analizirala dosežke ruske industrije v preteklem letu. Manturov je poročal, da je predelovalna industrija v letu 2025 zabeležila približno triodstotno rast, h kateri so odločilno prispevala podjetja obrambno-industrijskega kompleksa. Ta so v celoti izpolnila državna naročila za obrambo, pri čemer je bila proizvodnja ključnega orožja in opreme prilagojena potrebam operacij v Ukrajini. Poseben poudarek srečanja je bil na tehnološkem napredku in preizkušanju nove opreme na bojišču. Manturov je izpostavil, da je bilo v letu 2025 v bojnih razmerah preizkušenih več kot tisoč novih ali posodobljenih vzorcev vojaške tehnike. Predsednik Putin je ob tem poudaril nujnost povečanja produktivnosti dela znotraj obrambnega sektorja ter podal navodila za okrepljen nadzor nad tem področjem, da bi zagotovili nadaljnjo učinkovitost proizvodnih linij. Na področju vesoljske tehnologije je podpredsednik vlade naznanil širitev ruske satelitske skupine, ki se je v preteklem letu povečala z 288 na 300 satelitov. Putin je ob tem pokazal poseben interes za razvoj tehnologij z dvojno namembnostjo. Kljub načrtovanemu ohlajanju gospodarstva se po mnenju ruskega vrha pozitivna dinamika v strateških panogah ohranja, končni statistični podatki za leto 2025 pa bodo objavljeni v februarju.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je poudaril nujnost skupnega prizadevanja zaveznic za zagotavljanje varnosti Grenlandije in celotnega arktičnega območja. Po njegovih besedah se države članice, vključno z Združenimi državami Amerike, strinjajo, da je otok ključnega pomena za obrambo pred naraščajočimi strateškimi apetiti Rusije in Kitajske v tej regiji. Ruttejeva izjava prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti znova pojavljajo vprašanja o prihodnjem statusu tega avtonomnega danskega ozemlja. Napetosti glede Grenlandije so se v preteklosti stopnjevale predvsem zaradi groženj Združenih držav Amerike, da bi otok prevzele od zaveznice Danske z namenom izboljšanja lastne in kolektivne varnosti. Rutte je s pozivom k usklajenemu delovanju poskušal pomiriti te napetosti in poudariti, da mora obramba otoka ostati v okviru skupnih prizadevanj zavezništva Nato. Arktika namreč postaja vse pomembnejše prizorišče geopolitičnih interesov zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Slovenija kot članica zveze Nato podpira celovitost zavezništva in stabilnost na njegovih obrobjih. Čeprav Grenlandija geografsko ne leži v bližini Jadrana, varnostni izzivi, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska na severu, neposredno vplivajo na strateško ravnovesje celotne Evrope. Pozivi k enotnosti znotraj Nata so ključni za ohranjanje trdnosti kolektivne obrambe, ki vključuje tudi slovenske varnostne interese.

V južni ukrajinski regiji Odessa je po ruskem napadu z droni brez oskrbe z električno energijo ostalo približno 35.000 gospodinjstev. Energetsko podjetje DTEK je v ponedeljek sporočilo, da je bila v napadih povzročena resna škoda na kritični infrastrukturi, kar je povzročilo obsežne izpade električnega omrežja. Ruske sile so napad izvedle z brezpilotnimi letalniki, katerih tarča so bili ključni energetski objekti v regiji. Inženirske ekipe so že na terenu in si prizadevajo za vzpostavitev ponovne oskrbe, vendar obseg poškodb nakazuje, da bodo nekatera območja dlje časa brez elektrike. Dogodek je del širše ruske strategije uničevanja ukrajinske energetske infrastrukture, s katero Moskva želi oslabiti odpornost civilnega prebivalstva. Ukrajinske oblasti so ponovno pozvale k okrepitvi zračne obrambe za zaščito ključnih objektov pred prihodnjimi napadi.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba je izjavil, da morebitna ratifikacija mirovnega sporazuma z Rusijo v vrhovni radi ne bi zagotovila popolne legitimnosti dokumenta. Kuleba meni, da bi se nove politične sile, ki bi prišle na oblast po naslednjih parlamentarnih volitvah, lahko sporazumu odpovedale z utemeljitvijo, da ga niso same podpisale. Po mnenju nekdanjega vodje diplomacije je ratifikacija v parlamentu zgolj minimalna možnost, ki zagotavlja delno legitimnost le do konca trenutnega volilnega cikla. Poudaril je, da bi resnično in trajno legitimnost takšnemu dokumentu podelil le vsenarodni referendum, ki bi odražal voljo ljudstva in preprečil kasnejše politične manipulacije. Kuleba je v intervjuju za Ukrajinsko pravdo še izpostavil, da bi potrditev sporazuma na referendumu zaščitila državo pred notranjimi političnimi razdori. Brez neposredne podpore državljanov bi politiki v boju za oblast lahko izkoriščali nasprotovanje sporazumu, kar bi po njegovih besedah vodilo v raztrganost države na koščke.

Ruske sile so s torkovim nočnim napadom z brezpilotnimi letalniki v južni ukrajinski regiji Odesa ohromile lokalno energetsko omrežje. Po uradnih podatkih tamkajšnje energetske družbe DTEK je brez oskrbe z električno energijo ostalo približno 35.000 gospodinjstev, dve osebi pa sta bili v napadu ranjeni. Odesa, ki predstavlja ključno pristaniško vozlišče, je bila ponovno tarča namernega uničevanja kritične infrastrukture, kar otežuje bivalne razmere v zimskem času. Sistemski izpadi električne energije niso omejeni le na južni del države, temveč o njih v zadnjih dneh poročajo tudi iz prestolnice Kijev in industrijskega središča Dnipro. Stopnjevanje napadov na energetsko omrežje kaže na nadaljevanje ruske strategije povzročanja humanitarnih težav civilnemu prebivalstvu. Ukrajinske oblasti se trudijo vzpostaviti nadomestne vire napajanja, vendar so popravila zaradi ponavljajočih se napadov in obsega poškodb zamudna. Dogajanje v Odesi je neposredno povezano s predhodnimi decembrskimi napadi, ki so že povzročili motnje v oskrbi z vodo in poškodbe na pomorski infrastrukturi. Ruska stran s temi dejanji očitno stopnjuje pritisk na ukrajinsko logistiko v Črnem morju, kar poleg energetske varnosti ogroža tudi mednarodne trgovinske poti in varnost plovil nevtralnih držav v regiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v izjavi za javnost poudarila, da mora Ruska federacija jasno pokazati svojo pripravljenost in interes za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Njeno sporočilo prihaja v času, ko Kijev s svojimi zavezniki usklajuje podrobnosti mirovnega načrta in dolgoročnih varnostnih jamstev, ki bi zagotovili stabilnost v regiji po končanju sovražnosti. Po navedbah tiskovne agencije Reuters je von der Leynova poudarila, da so nadaljnji koraki odvisni od signalov, ki jih bo poslala Moskva. Evropska unija po njenih besedah pričakuje konkretna dejanja, ki bi potrdila, da je Rusija pripravljena odstopiti od svoje trenutne vojaške drže in se konstruktivno vključiti v mirovne procese, ki jih predlaga mednarodna skupnost. Izjava odraža enotno stališče Bruslja, da se pogajanja o trajni stabilnosti ne morejo premakniti z mrtve točke brez jasne in verodostojne zaveze ruske strani. Predsednica Komisije je ob tem ponovila podporo prizadevanjem Ukrajine pri oblikovanju pogojev, pod katerimi bi bil mir pravičen in vzdržen.

Britanski načelnik generalštaba Richard Knighton je v parlamentu izjavil, da Velika Britanija ne bo napotila svojih vojakov v Ukrajino, dokler ne bo popolnoma prepričana o njihovi varnosti, tudi po koncu spopadov in morebitnem mirovnem sporazumu.