Grški zunanji minister George Gerapetritis je napovedal, da namerava Grčija nadaljevati s širitvijo svojih ozemeljskih voda v Egejskem morju. Ta odločitev prihaja kljub dolgoletnim opozorilom sosednje Turčije, da bi takšen korak za Ankaro pomenil neposreden povod za vojaški spopad (casus belli). Grčija je sicer v preteklosti že izvedla delno širitev svojih meja na morju, vendar vprašanje Egejskega morja ostaja eno najbolj občutljivih v odnosih med državama. Napetosti med Atenami in Ankaro se z novo napovedjo ponovno stopnjujejo, saj Turčija vztraja, da bi razširitev grških voda na 12 morskih milj v Egejskem morju praktično odrezala njen dostop do mednarodnih voda in omejila njene strateške interese. Grška stran se po drugi strani sklicuje na mednarodno pravo morja, ki državam omogoča tovrstne razširitve. Diplomatski odnosi med članicama zveze NATO so se v zadnjem obdobju sicer nekoliko stabilizirali, vendar nove ozemeljske pretenzije ponovno ogrožajo krhek mir. Analitiki opozarjajo, da bi lahko vsak enostranski korak Aten sprožil verižni odziv v vzhodnem Sredozemlju. Čeprav grška vlada poudarja svojo suvereno pravico do določitve meja, Turčija s svojo doktrino "Modre domovine" jasno kaže, da ne bo dopustila sprememb statusa quo brez posledic. Mednarodna skupnost, predvsem Evropska unija in ZDA, pozorno spremljata dogajanje, saj bi morebiten konflikt med zaveznicami resno oslabil južno krilo severnoatlantskega zavezništva.

Grški zunanji minister George Gerapetritis je v petek v parlamentu ponovil odločenost države, da razširi svoje ozemeljske vode in vzpostavi nov morski park v Egejskem morju. Napoved prihaja kljub dolgotrajnim opozorilom Turčije, da bi vsakršen tovrsten enostranski korak Aten v teh sporah pomenil razlog za vojno (casus belli). Gerapetritis je poudaril, da je širitev voda suverena pravica Grčije, ki bo uveljavljena v skladu z mednarodnim pravom. Napetosti med sosednjima državama so se ponovno povečale le dan po tem, ko je turški zunanji minister Hakan Fidan izjavil, da je vprašanje Egejskega morja treba reševati celovito. Turčija že desetletja nasprotuje grški širitvi voda zunaj trenutnih šestih navtičnih milj, saj bi to po njihovem mnenju praktično zaprlo dostop do mednarodnih voda in omejilo turške interese. Grški načrti poleg širitve voda vključujejo tudi prostorsko načrtovanje morskih parkov, kar Turčija vidi kot poskus prejudiciranja statusa nekaterih otokov in čeri. Kljub nedavnim prizadevanjem za izboljšanje dvostranskih odnosov in dialogu na visoki ravni, najnovejše izjave kažejo na globoka razhajanja glede morske suverenosti. Grčija vztraja, da njena pravica do širitve voda do 12 navtičnih milj temelji na Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki pa je Turčija ni podpisala. Razmere ostajajo napete, saj nobena stran ne kaže pripravljenosti na odstopanje od svojih temeljnih stališč glede teritorialne razmejitve.

Turški podpredsednik Cevdet Yılmaz je izjavil, da sta razvoj in blaginja Turške republike Severni Ciper za Turčijo vprašanji nacionalnega pomena. Poudaril je, da Ankara pozorno spremlja vse dogodke, povezane s severnim delom otoka, in si neutrudno prizadeva za zagotavljanje miru ter blaginje ciprskih Turkov. Po njegovih besedah sta suverena enakost in gospodarski razvoj Severnega Cipra ključna elementa turške državne politike. Podpredsednik je v svojih izjavah ponovil stališče, da Severni Ciper nikoli ne bo ostal sam, in poudaril, da je rešitev z dvema državama najbolj realistična pot za prihodnost otoka. Turčija se namerava še naprej aktivno vključevati v projekte, ki bodo okrepili suverenost in ekonomsko neodvisnost Turške republike Severni Ciper, kar vključuje tako politično podporo kot investicije v infrastrukturo in gospodarstvo. Yılmazove izjave prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti ponovno pojavljajo razprave o statusu razdeljenega otoka. Turški vrh s temi sporočili potrjuje svojo neomajno podporo turški manjšini na Cipru in zavrača modele združitve, ki bi po njihovem mnenju ogrozili varnost in enakopravnost tamkajšnjih prebivalcev. Turčija ostaja edina država, ki uradno priznava neodvisnost Turške republike Severni Ciper.

ZDA so prekinile z izraelsko politiko in omogočile vrnitev Palestinske oblasti v Gazo. Donald Trump je napovedal novo fazo načrta za Gazo, ki vključuje demilitarizacijo Hamasa s podporo Egipta, Turčije in Katarja. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff se je sestal z evropskimi voditelji v Parizu. Palestinski inženir Ali Shaath, nekdanji namestnik ministra, bo vodil nov tehnokratski odbor za povojno upravo Gaze, s ciljem odstraniti ruševine v treh letih in dati prednost začasnim bivališčem pred obnovo.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je potrdil, da Turčija vodi pogovore s Pakistanom in Savdsko Arabijo o pridružitvi obrambnemu zavezništvu, ki sta ga državi vzpostavili septembra. Pakistanski minister Raza Hayat Hiraj je potrdil, da gre za ločen dogovor od lanskega pakistansko-savdskega sporazuma. Pogajanja naj bi potekala že skoraj eno leto.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Več tisoč ljudi se je v torek v severovzhodni Siriji zbralo na protestih proti prisilnemu umiku kurdskih borcev iz mesta Alep, ki je sledil večdnevnim smrtonosnim spopadom z vladnimi silami. Nasilje v drugem največjem sirskem mestu je dodatno poglobilo razkol med vlado predsednika Ahmeda al-Šare in kurdskimi silami (SDF), ki so nezaupljive do nove islamistične oblasti. Protestniki so v mestu Kamišli kljub dežju izražali nasprotovanje politiki novega režima, ki želi centralizirati oblast po 14 letih državljanske vojne. Sirska vlada je območje vzhodno od Alepa razglasila za zaprto vojaško območje, kurdske sile pa obtožila nove mobilizacije, kar kljub razglašeni prekinitvi ognja povečuje tveganje za širitev konflikta. Napetosti so narasle po tem, ko so spopadi prejšnji teden terjali več deset življenj, sirski predsednik pa vztraja pri obljubi o poenotenju države pod enim vodstvom, čemur se Kurdi na severu države upirajo. Trenutne razmere v Alepu odražajo nestabilnost v post-revolucionarni Siriji, kjer se interesi različnih oboroženih frakcij še vedno močno križajo. Medtem ko vlada poskuša utrditi nadzor nad ključnimi urbanimi središči, kurdska manjšina strahuje pred izgubo avtonomije in ponovnim pregonom, kar bi lahko privedlo do dolgotrajne destabilizacije severnega dela države.

Košarkarji Partizana so v 22. krogu Evrolige na domačem terenu izgubili proti Olympiakosu z rezultatom 66:104, kar je njihov sedmi zaporedni poraz v tem tekmovanju. Trener Olympiakosa, Jorgos Barcokas, je izjavil, da je bila njegova ekipa predobra za Partizan in da so odigrali resno in dobro vseh 40 minut. Partizan je doživel najhujši domači poraz v zgodovini.

Azerbajdžanske oblasti so v sredo izpustile štiri armenske zapornike in jih predale Erevanu, kar predstavlja nov korak k zmanjševanju napetosti v regiji Kavkaza. Po navedbah uradnega Bakuja so bili ujetniki predani na meji, medtem ko armenska stran potrjuje njihov varni povratek v domovino. Ta poteza velja za humanitarno gesto, ki bi lahko okrepila zaupanje med državama po dolgotrajnih spopadih v Gorskem Karabahu. Istočasno je armenski premier Nikol Pašinjan na forumu o miru in varnosti v Erevanu izrazil nenavadno optimističen pogled na prihodnost odnosov s Turčijo. Pašinjan je trenutno vzdušje v regiji označil za nepredstavljivo pozitivno in dodal, da so formule za rešitev odprtih vprašanj z Ankaro praktično že določene. Premierjeve izjave nakazujejo na morebitno zgodovinsko otoplitev odnosov med državama, ki sta bili desetletja v diplomatskem sporu. Napredek pri normalizaciji odnosov v regiji je ključen za stabilizacijo južnega Kavkaza. Medtem ko Azerbajdžan in Armenija nadaljujeta pogovore o mirovnem sporazumu, se Turčija vse bolj uveljavlja kot ključni dejavnik pri vzpostavljanju nove regionalne arhitekture. Ti dogodki bi lahko vodili do odprtja meja in vzpostavitve novih trgovinskih poti, kar bi koristilo celotnemu območju.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Turški minister za industrijo in tehnologijo Mehmet Fatih Kacır je na vrhu o upravljanju talentov v obrambni industriji razkril obsežne investicijske podatke za zadnjih 23 let. Po njegovih navedbah je država v tem obdobju spodbudila 965 investicij v obrambni sektor, kar je omogočilo realizacijo projektov v skupni vrednosti 369 milijard turških lir. Minister je poudaril, da so te naložbe ključnega pomena za krepitev turške tehnološke neodvisnosti in strateške avtonomije. Poleg neposrednih industrijskih investicij je Turčija znatna sredstva namenila tudi znanstvenemu raziskovanju in razvoju kadrov. Preko programov štipendiranja in podpor Sveta za znanstvene in tehnološke raziskave Turčije (TÜBİTAK) so podprli 2.142 projektov na področju obrambe. Za te namene je bilo zagotovljenih 64 milijard lir, ki so bile razdeljene med več kot 4.300 znanstvenikov in mladih raziskovalcev. Strateški premik k lastnemu razvoju vojaške opreme je Turčijo postavil med pomembnejše akterje na svetovnem trgu obrambne tehnologije. Kacır je izpostavil, da se bodo prizadevanja za krepitev domačih zmogljivosti nadaljevala, saj država stremi k popolni samooskrbi in povečanju izvoza visokotehnoloških obrambnih sistemov, kar vključuje tako letalstvo kot mornariško opremo.

ZDA so napovedale, da bo nekdanji palestinski namestnik ministra Ali Shaath vodil nov tehnokratski odbor, ki bo zadolžen za upravljanje Gaze po vojni. Po poročanju arabskih medijev so se o tem dogovorili Egipt, Katar in Turčija.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Zveza Nato je Turčijo zaprosila, naj svoje lovce F-16 za misijo nadzorovanja zračnega prostora v baltskih državah (Baltic Air Policing) napoti pred prvotno načrtovanim terminom v letu 2026. Po poročanju agencije Bloomberg si zavezništvo prizadeva okrepiti svojo prisotnost na vzhodnem krilu zaradi povečanih varnostnih potreb v regiji. Turčija je pred tem načrtovala svojo sodelovanje v rotaciji kasneje v letu, vendar bi morebitna ugoditev prošnji pomenila hitrejšo vključitev turških zračnih sil v operacije nad Estonijo, Latvijo in Litvo. Misija Baltic Air Policing je ključni steber Natove kolektivne obrambe, saj omenjene države nimajo lastnih zmogljivosti za prestrezanje v zraku. Turška privolitev bi pomenila pomemben prispevek k solidarnosti znotraj zavezništva, zlasti v času, ko se države ob baltskem morju spopadajo s povečano aktivnostjo ruskih letalskih sil v bližini svojih meja. Viri blizu pogovorov navajajo, da Ankara prošnjo še preučuje, vendar bi predčasna napotitev lahko vplivala na logistične načrte turške vojske. To dejanje poudarja strateško vlogo Turčije znotraj Nata, kljub občasnim političnim nesoglasjem z drugimi članicami. Okrepljeno sodelovanje v Baltski regiji bi dodatno utrdilo vojaško kohezijo na območju, ki velja za eno najbolj izpostavljenih točk zavezništva. Končna odločitev o spremembi urnika napotitve bo verjetno znana po uskladitvi tehničnih podrobnosti med turškim obrambnim ministrstvom in Natovim poveljstvom.

Slovenska moška teniška reprezentanca bo v začetku februarja v Velenju proti Turčiji nastopila v najmočnejši zasedbi. Kapetan Grega Žemlja je za dvoboj Davisovega pokala vpoklical vse najboljše razpoložljive igralce, s čimer si Slovenija obeta ugoden rezultat na domačih tleh. Reprezentančne barve bodo zastopali Bor Artnak, Filip Jeff Planinšek, Žiga Šeško in Sebastian Dominko. Ekipa pod vodstvom Žemlje se bo osredotočila na priprave v Velenju, kjer bodo slovenski igralci skušali izkoristiti prednost domačega igrišča in podpore občinstva proti neugodnim turškim tekmecem. Izbor igralcev potrjuje visoke ambicije slovenske teniške zveze v tem tekmovanju. Gre za ključen obračun v okviru Davisovega pokala, ki bo določil nadaljnjo pot slovenske izbrane vrste v svetovni skupini, pri čemer strokovni štab stavi na kombinacijo mladosti in trenutne forme vpoklicanih tenisačev.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Trump naj bi prejel poročilo o vojaških in tajnih možnostih proti Iranu, ki vključujejo kibernetske in psihološke operacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo odločno branilo svoje legitimne pravice in interese v zvezi z napovedanimi carinami. Obstaja tudi bojazen, da bi Iran lahko blokiral Hormuško ožino, če bi ZDA vojaško posredovale. Kitajski strokovnjaki so mnenja, da bo odgovor Kitajske odvisen od Trumpovega naslednjega koraka.

Turčija se po poročanju tujih medijev vključuje v napredna pogajanja za pridružitev k obrambnemu paktu med Savdsko Arabijo in Pakistanom, kar bi lahko vodilo do nastanka novega vojaškega bloka po zgledu zveze NATO. Pobuda temelji na vzpostavitvi mehanizmov za vzajemno obrambo, s čimer bi države utrdile trilateralno varnostno os med Bližnjim vzhodom in Južno Azijo. Ankara naj bi si z vstopom v to strateško zavezništvo prizadevala za okrepitev regionalnega vpliva v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo vse večji dvomi glede prihodnosti in zanesljivosti ameriških varnostnih jamstev ter zveze NATO. Analitiki ocenjujejo, da so pogovori že v sklepni fazi in da je sklenitev dogovora zelo verjetna. Novo zavezništvo bi lahko korenito spremenilo geopolitično ravnovesje moči, zlasti v odnosu do Indije, ki z zaskrbljenostjo spremlja vojaško krepitev svojih sosed in regionalnih tekmic. Povezovanje treh močnih muslimanskih držav s pomembnimi vojaškimi zmogljivostmi predstavlja odgovor na spreminjajoče se globalne varnostne razmere in potrebo po večji avtonomiji pri reševanju regionalnih konfliktov. Čeprav podrobnosti o operativni strukturi pakta še niso javno dostopne, poročila nakazujejo na tesno sodelovanje pri razvoju vojaške tehnologije, skupnih vojaških vajah in usklajevanju obrambnih politik. Ta premik odseva širši trend diverzifikacije zunanjepolitičnih partnerstev ključnih regionalnih akterjev, ki iščejo alternative obstoječim zahodnim varnostnim arhitekturam. Odločitev Turčije, ki je sicer polnopravna članica zveze NATO, za vstop v takšen pakt, bi lahko povzročila dodatne napetosti znotraj severnoatlantskega zavezništva.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Italijanska vaterpolska reprezentanca je v prvem krogu skupine D na evropskem prvenstvu v Beogradu visoko premagala Turčijo z rezultatom 19:8. Italijani so si ključno prednost zagotovili v eni izmed četrtin, ki so jo odigrali izjemno učinkovito, in s tem potrdili vlogo favoritov v svoji skupini. Tekma je minila v popolni prevladi italijanskih vaterpolistov, ki so s hitrimi protinapadi in trdno obrambo onemogočili turške nasprotnike. Na drugi tekmi iste skupine je bila reprezentanca Romunije prav tako prepričljiva proti Slovački. Romuni so zmagali z rezultatom 16:8 in si poleg Italije zagotovili prve točke na prvenstvu. Slovaška reprezentanca se je v določenih delih igre spopadala s težavami pri realizaciji igralca več, kar je romunska ekipa spretno izkoristila za povišanje vodstva. Uvodni krog v Beogradu je nakazal jasne razlike v kakovosti znotraj skupine D. Italija in Romunija sta z dominantnima predstavama prevzeli vodstvo v skupini, medtem ko bosta morali Turčija in Slovaška v prihodnjih krogih pokazati precej več, če želita ohraniti možnosti za napredovanje v izločilne boje tekmovanja.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v svojem zadnjem javnem nastopu v kulturnem centru Tophane-i Amire v Istanbulu opozoril na nezadovoljive demografske trende v državi. Poudaril je, da trenutni podatki o rasti prebivalstva niso spodbudni, in pozval državljane k povečanju števila otrok v družinah. Po njegovem prepričanju so vsaj trije otroci ključni pogoj za močno družino in dolgoročno stabilnost naroda. Erdogan je izrazil globoko obžalovanje, ker celo njegovi tesni sodelavci in znanci nasprotujejo politiki spodbujanja rodnosti. Takšna stališča so ga po lastnih besedah resno užalostila, saj meni, da je širjenje rodu dolžnost, ki temelji na verskih in tradicionalnih vrednotah. Predsednik je izpostavil, da povečanje prebivalstva ni le osebna želja, temveč strateška nuja za prihodnost Turčije. Njegovi pozivi prihajajo v času, ko se Turčija sooča z najnižjo stopnjo rodnosti v zgodovini države. Kljub vladnim prizadevanjem za spodbujanje večjih družin se gospodarski pritiski in spremenjeni družbeni vzorci odražajo v vse kasnejših odločitvah za starševstvo. Erdogan je v svojem nagovoru ponovno poudaril, da je močna demografska struktura neposredno povezana z nacionalno močjo in vplivom države v regiji.

Turčija je v naprednih pogajanjih za pridružitev k strateškemu obrambnemu sporazumu med Savdsko Arabijo in Pakistanom, kar nakazuje na oblikovanje nove trilateralne varnostne osi med Bližnjim vzhodom in Južno Azijo. Dogovor, ki je po navedbah virov blizu pogajanjem zelo verjeten, temelji na lani podpisanem sporazumu med Rijadom in Islamabadom. Ta določa, da se napad na eno državo obravnava kot agresija proti obema, Turčija pa bi v zavezništvo prinesla močno obrambno industrijo in vojaške izkušnje. Nova varnostna arhitektura se oblikuje v času povečane nezanesljivosti glede vloge Združenih držav Amerike v regiji in prihodnosti zveze Nato. Zavezništvo bi združilo finančno moč Savdske Arabije, jedrsko zmogljivost Pakistana ter turško vojaško tehnologijo. Hkrati se sodelovanje že odraža na terenu, saj Pakistan pripravlja 1,5 milijarde dolarjev vreden posel z orožjem za sudansko vojsko, ki jo podpirata tako Ankara kot Rijad v boju proti silam pod okriljem Združenih arabskih emiratov (ZAE). Regionalno dinamiko dodatno zapleta vloga Omana, ki se je iz tradicionalnega nevtralnega posrednika prelevil v tihega zaveznika Savdske Arabije. Muscat je po poročilih delil obveščevalne podatke in podprl vojaške operacije proti separatistom v Jemnu, ki jih podpirajo ZAE. Ti premiki nakazujejo na širše prestrukturiranje zavezništev, kjer se Turčija, Savdska Arabija in Pakistan povezujejo za uveljavljanje skupnih interesov od Afrike do Južne Azije, kar bi lahko dolgoročno zmanjšalo vpliv zahodnih sil v teh regijah.

Sirska obrambno ministrstvo je sporočilo o prekinitvi ognja v več soseskah Alepa po večdnevnih spopadih s kurdskimi borci, ki so zahtevali več deset mrtvih in ranjenih ter povzročili množično razseljevanje civilistov. Kljub prekinitvi ognja so kurdski borci zavrnili poziv k odhodu iz Alepa.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Fenerbahçe in Galatasaray sta se odpravila na Atatürk Olimpijski stadion, kjer se bosta pomerila v finalu Superpokala. Navijači obeh ekip so napolnili stadion, a so se pred tekmo pojavili tudi izgredi med njimi v okolici stadiona.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Sirske oblasti so začele premeščati kurdske borce iz Alepa na severovzhod države. Sirska vojska je sporočila, da je ustavila ofenzivo v Alepu, kurdski borci pa to zanikajo. Spopadi med kurdskimi silami in sirsko vojsko v Alepu so povzročili novo razseljevanje prebivalstva.

Generalni komisar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) Philippe Lazzarini je med uradnim obiskom izrazil globoko hvaležnost Turčiji za njeno aktivno vlogo pri prizadevanjih za premirje v Gazi. Lazzarini je poudaril, da je Ankara ena izmed najmočnejših podpornic agencije, saj ni zagotovila le nujne humanitarne pomoči, temveč je v mednarodnem prostoru glasno opozarjala na pomen storitev, ki jih UNRWA izvaja na terenu. Po njegovih besedah se je Turčija v proces vključila tudi na visoki politični ravni in s tem postavila zgled drugim državam. Srečanje s turškim notranjim ministrom Alijem Yerlikayo je bilo namenjeno poglobitvi sodelovanja in razpravi o kritičnih razmerah na območju Gaze. Minister Yerlikaya je ponovil zavezo Turčije k nadaljnji podpori palestinskim beguncem in poudaril, da bo država še naprej uporabljala vse diplomatske poti za dosego trajnega miru in stabilnosti v regiji. Lazzarini je ob tem izrazil upanje, da bodo turškemu modelu podpore sledile tudi druge države, ki bi lahko prispevale k ublažitvi humanitarne krize. Turška diplomatska prizadevanja so v zadnjem obdobju usmerjena predvsem v mobilizacijo mednarodne skupnosti za zagotavljanje nemotene dostave pomoči. Lazzarini je izpostavil, da je prav turška politična vključenost ključna za ohranjanje delovanja agencije v času, ko se ta sooča z velikimi operativnimi in finančnimi izzivi. Pogovori v Ankari so potrdili strateško partnerstvo med Turčijo in humanitarnimi organizacijami Združenih narodov.

Turško veleposlaništvo v Teheranu je demantiralo nedavne navedbe na družbenih omrežjih, da Ankara načrtuje ali izvaja evakuacijo svojih državljanov iz Irana. Kot poročajo lokalni mediji in tiskovna agencija ISNA, so se v javnosti pojavile dezinformacije o domnevnem umiku turških državljanov iz večjih iranskih mest, kar pa so uradni diplomatski viri označili za neresnično. Turško veleposlaništvo je po preverjanju potrdilo, da takšnih ukrepov niso sprejeli. Novica o domnevni evakuaciji se je hitro razširila v luči povečanih regionalnih napetosti, vendar turška stran poudarja, da njihovo diplomatsko predstavništvo in državljani ostajajo v državi. Gre za klasičen primer dezinformacij, ki so se pojavile v digitalnem prostoru in zahtevale uradni odziv diplomatskih predstavništev za pomiritev javnosti. Zaenkrat ni nobenih uradnih navodil turškim državljanom, naj zapustijo Iran. Službe za odnose z javnostmi pri veleposlaništvu so še dodatno pojasnile, da se dejavnosti turških državljanov v Iranu nadaljujejo brez motenj. Poudarili so, da je treba informacije o varnostnih ukrepih spremljati zgolj prek uradnih državnih kanalov in ne prek nepreverjenih objav na socialnih omrežjih, ki bi lahko povzročile nepotrebno paniko med prebivalci obeh držav.

Matteo Guendouzi, nova okrepitev Fenerbahčeja, je prispel v Istanbul, kjer so ga na letališču pričakali navijači. Klub je že objavil posnetke njegovega prihoda. Pričakuje se, da bo Guendouzi po zdravniških pregledih podpisal pogodbo z ekipo.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

Kosovo je od Turčije prejelo novo pošiljko sodobnih protioklepnih raketnih sistemov OMTAS, kar predstavlja nadaljevanje krepitve vojaških zmogljivosti kosovskih varnostnih sil. Po navedbah obrambnega ministra v tehničnem mandatu Ejupa Maćedoncija gre za realizacijo pogodbe, ki je bila s Turčijo sklenjena decembra 2023. Sistemi OMTAS veljajo za učinkovito sredstvo za boj proti oklopljenim vozilom na srednjih razdaljah in so del širšega prizadevanja Prištine za modernizacijo svoje obrambne opreme. Dobava orožja poteka v času napetih varnostnih razmer v regiji, pri čemer kosovske oblasti poudarjajo, da je opremljanje namenjeno izključno obrambnim namenom in ohranjanju stabilnosti. Turčija ostaja ena ključnih strateških partneric Kosova na področju obrambe, saj je v preteklosti že dobavila različno vojaško opremo, vključno z brezpilotnimi letalniki Bayraktar. Nova pošiljka raketnih sistemov utrjuje vojaško sodelovanje med državama in povečuje operativno pripravljenost kosovskih sil.

Predsednik turške Nacionalne obveščevalne organizacije (MİT) İbrahim Kalın je ob 99. obletnici ustanovitve agencije poudaril pomen krepitve nacionalne varnosti in strateške neodvisnosti Turčije. V svojem zapisu z naslovom »Turška obveščevalna služba pri 99 letih – Varnejša in močnejša Turčija v turškem stoletju« je izpostavil prizadevanja za vzpostavitev lastne geopolitične osi države, ki temelji na notranji stabilnosti in boju proti terorizmu. Kalın je v osrednjem delu poročila izpostavil cilj »Turčija brez terorizma« kot ključen element državne strategije. Pri tem je posebej omenil vlogo obveščevalnih dejavnosti v Siriji in Gazi, kjer Turčija aktivno spremlja in vpliva na regionalno dogajanje. Po njegovih navedbah MİT ostaja eden glavnih stebrov turške zunanje in varnostne politike, ki državi omogoča neodvisno ukrepanje v kompleksnem mednarodnem okolju, hkrati pa krepi obrambne mehanizme proti zunanjim grožnjam.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo smrt 44-letne Slovenke po estetskem posegu v Turčiji. Natančne okoliščine in vzrok smrti bodo znani po opravljeni obdukciji. Njeno zdravstveno stanje se je nenadoma poslabšalo.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil vrha o Ukrajini v Parizu, kjer je v imenu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana izpostavil varnost v Črnem morju kot strateško prioriteto svoje države. Srečanje, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, je združilo več kot 30 držav v okviru tako imenovane koalicije voljnih pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Fidan je na srečanju ponovil stališče Ankare o nujnosti sprejetja konkretnih in k rezultatom usmerjenih ukrepov za končanje vojne v Ukrajini. Turška delegacija je poudarila, da stabilnost v črnomorski regiji ostaja ključna za mednarodno varnost in nemoten pretok surovin. Poleg varnostnih vprašanj je turški minister izpostavil tudi pripravljenost države za posredovanje pri doseganju trajnega miru. Ankara si že od začetka konflikta prizadeva za ravnotežje med svojo vlogo v zvezi Nato in ohranjanjem odprtih komunikacijskih kanalov z obema vpletenima stranema, s čimer želi preprečiti nadaljnjo eskalacijo v svoji neposredni bližini.

Za VAR sodnika na polfinalni tekmi turškega superpokala med Galatasarayem in Trabzonsporjem je bil določen Ömer Faruk Turtay. Tekma bo potekala danes ob 20.30.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so zajele ameriške oborožene sile v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga obtožujejo. ZDA sodelujejo z obstoječo vlado Venezuele. Kuba je izjavila, da je pripravljena pomagati Venezueli, vključno z vojaško pomočjo. ZDA so konec leta 2025 Maduru ponudile izgnanstvo v Turčijo v zameno za odstop s položaja. Ameriški državni sekretar Marco Rubio meni, da je o volitvah v Venezueli še prezgodaj.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po poročanju svetovnih medijev je ameriška operacija v Venezueli sprožila vrsto odzivov. Trump in njegova administracija so podali izjave o državah, ki jezijo Washington. The New York Times poroča, da je aretacija Madura pokazala Trumpovo željo po prevladi ZDA v Južni Ameriki, njegovi "javni plesi" pa so prepričali del njegovega kroga v potrebo po napadu na Venezuelo.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Pred aretacijo naj bi ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, vendar naj bi Maduro ponudbo zavrnil. Med zaslišanjem na sodišču v New Yorku se je Maduro označil za vojnega ujetnika in poudaril, da se še vedno smatra za voditelja Venezuele.

Po aretaciji Nicolása Madura so oblasti v Venezueli pod vodstvom vrhovnega sodišča imenovale Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Donald Trump je potrdil uspešno izvedbo obsežne operacije v Venezueli, v kateri so bili Maduro in njegova žena aretirani. Marco Rubio je izrazil optimizem glede prihodnjega sodelovanja po operaciji proti Maduru.

Turški minister za energijo in naravne vire Alparslan Bayraktar je uradno napovedal podpis novega sporazuma o dobavi zemeljskega plina z Azerbajdžanom. Pogodba predvideva dobavo skupno 33 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar predstavlja pomemben korak pri zagotavljanju energetske varnosti Turčije. Po navedbah ministra se bo dobava po tem sporazumu začela leta 2029 in bo trajala 15 let. Ta strateški premik utrjuje položaj Turčije kot ključnega energetskega vozlišča v regiji in poglablja gospodarsko sodelovanje med državama, ki ju vežejo tesne kulturne in politične vezi. Nova pogodba bo omogočila dolgoročno stabilnost pri oskrbi z energenti, kar je ključnega pomena za turško industrijo in gospodarsko rast v prihodnjem desetletju. Obe strani sta dogovor označili za dokaz trdnega zavezništva.

Nicolása Maduro so po aretaciji prepeljali v New York. Pred tem naj bi zavrnil ponudbo ZDA za izgnanstvo v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je operacija ameriških sil v Venezueli zahtevala najmanj 40 žrtev, med njimi naj bi bili civilisti in vojaki. Strokovnjaki opozarjajo, da je napad kršitev mednarodnega prava.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, ki ga obtožuje vodenja skorumpirane in nelegitimne vlade ter obsežne operacije trgovine z drogami. Maduro naj bi po navedbah ZDA v državo vnašal tisoče ton kokaina. V soboto zgodaj zjutraj so ameriške vojaške sile v Venezueli izvedle bliskovito operacijo, v kateri so pridržale predsednika in njegovo soprogo ter ju prepeljale čez mejo, kjer ju čaka sodni postopek. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko Washington dejanje opravičuje z bojem proti kriminalu, so kritiki operacijo označili za groteskno parodijo mednarodnega reda in opustitev vseh diplomatskih zadržkov. Turčija je v svojem odzivu poudarila pomen spoštovanja suverenosti Venezuele in pozvala k zadržanosti, pri čemer se je oprla na svoja načela mirovne diplomacije. Dogodek pomeni drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med državama, ki so se stopnjevale zadnje mesece.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po poročanju New York Timesa je v ameriški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, druge ocene pa govorijo o 80 žrtvah med civilisti in pripadniki varnostnih sil. Pred napadom naj bi ameriške obveščevalne službe izvedle kibernetski napad na energetski sistem Venezuele in v velikem delu Caracasa izklopile elektriko. Kuba je sporočila, da je bilo v operaciji za aretacijo Madura ubitih 32 njenih državljanov.