Kosovo je od Turčije prejelo novo pošiljko sodobnih protioklepnih raketnih sistemov OMTAS, kar predstavlja nadaljevanje krepitve vojaških zmogljivosti kosovskih varnostnih sil. Po navedbah obrambnega ministra v tehničnem mandatu Ejupa Maćedoncija gre za realizacijo pogodbe, ki je bila s Turčijo sklenjena decembra 2023. Sistemi OMTAS veljajo za učinkovito sredstvo za boj proti oklopljenim vozilom na srednjih razdaljah in so del širšega prizadevanja Prištine za modernizacijo svoje obrambne opreme. Dobava orožja poteka v času napetih varnostnih razmer v regiji, pri čemer kosovske oblasti poudarjajo, da je opremljanje namenjeno izključno obrambnim namenom in ohranjanju stabilnosti. Turčija ostaja ena ključnih strateških partneric Kosova na področju obrambe, saj je v preteklosti že dobavila različno vojaško opremo, vključno z brezpilotnimi letalniki Bayraktar. Nova pošiljka raketnih sistemov utrjuje vojaško sodelovanje med državama in povečuje operativno pripravljenost kosovskih sil.

Predsednik turške Nacionalne obveščevalne organizacije (MİT) İbrahim Kalın je ob 99. obletnici ustanovitve agencije poudaril pomen krepitve nacionalne varnosti in strateške neodvisnosti Turčije. V svojem zapisu z naslovom »Turška obveščevalna služba pri 99 letih – Varnejša in močnejša Turčija v turškem stoletju« je izpostavil prizadevanja za vzpostavitev lastne geopolitične osi države, ki temelji na notranji stabilnosti in boju proti terorizmu. Kalın je v osrednjem delu poročila izpostavil cilj »Turčija brez terorizma« kot ključen element državne strategije. Pri tem je posebej omenil vlogo obveščevalnih dejavnosti v Siriji in Gazi, kjer Turčija aktivno spremlja in vpliva na regionalno dogajanje. Po njegovih navedbah MİT ostaja eden glavnih stebrov turške zunanje in varnostne politike, ki državi omogoča neodvisno ukrepanje v kompleksnem mednarodnem okolju, hkrati pa krepi obrambne mehanizme proti zunanjim grožnjam.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo smrt 44-letne Slovenke po estetskem posegu v Turčiji. Natančne okoliščine in vzrok smrti bodo znani po opravljeni obdukciji. Njeno zdravstveno stanje se je nenadoma poslabšalo.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil vrha o Ukrajini v Parizu, kjer je v imenu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana izpostavil varnost v Črnem morju kot strateško prioriteto svoje države. Srečanje, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, je združilo več kot 30 držav v okviru tako imenovane koalicije voljnih pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Fidan je na srečanju ponovil stališče Ankare o nujnosti sprejetja konkretnih in k rezultatom usmerjenih ukrepov za končanje vojne v Ukrajini. Turška delegacija je poudarila, da stabilnost v črnomorski regiji ostaja ključna za mednarodno varnost in nemoten pretok surovin. Poleg varnostnih vprašanj je turški minister izpostavil tudi pripravljenost države za posredovanje pri doseganju trajnega miru. Ankara si že od začetka konflikta prizadeva za ravnotežje med svojo vlogo v zvezi Nato in ohranjanjem odprtih komunikacijskih kanalov z obema vpletenima stranema, s čimer želi preprečiti nadaljnjo eskalacijo v svoji neposredni bližini.

Za VAR sodnika na polfinalni tekmi turškega superpokala med Galatasarayem in Trabzonsporjem je bil določen Ömer Faruk Turtay. Tekma bo potekala danes ob 20.30.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so zajele ameriške oborožene sile v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga obtožujejo. ZDA sodelujejo z obstoječo vlado Venezuele. Kuba je izjavila, da je pripravljena pomagati Venezueli, vključno z vojaško pomočjo. ZDA so konec leta 2025 Maduru ponudile izgnanstvo v Turčijo v zameno za odstop s položaja. Ameriški državni sekretar Marco Rubio meni, da je o volitvah v Venezueli še prezgodaj.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po poročanju svetovnih medijev je ameriška operacija v Venezueli sprožila vrsto odzivov. Trump in njegova administracija so podali izjave o državah, ki jezijo Washington. The New York Times poroča, da je aretacija Madura pokazala Trumpovo željo po prevladi ZDA v Južni Ameriki, njegovi "javni plesi" pa so prepričali del njegovega kroga v potrebo po napadu na Venezuelo.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Pred aretacijo naj bi ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, vendar naj bi Maduro ponudbo zavrnil. Med zaslišanjem na sodišču v New Yorku se je Maduro označil za vojnega ujetnika in poudaril, da se še vedno smatra za voditelja Venezuele.

Po aretaciji Nicolása Madura so oblasti v Venezueli pod vodstvom vrhovnega sodišča imenovale Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Donald Trump je potrdil uspešno izvedbo obsežne operacije v Venezueli, v kateri so bili Maduro in njegova žena aretirani. Marco Rubio je izrazil optimizem glede prihodnjega sodelovanja po operaciji proti Maduru.

Turški minister za energijo in naravne vire Alparslan Bayraktar je uradno napovedal podpis novega sporazuma o dobavi zemeljskega plina z Azerbajdžanom. Pogodba predvideva dobavo skupno 33 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar predstavlja pomemben korak pri zagotavljanju energetske varnosti Turčije. Po navedbah ministra se bo dobava po tem sporazumu začela leta 2029 in bo trajala 15 let. Ta strateški premik utrjuje položaj Turčije kot ključnega energetskega vozlišča v regiji in poglablja gospodarsko sodelovanje med državama, ki ju vežejo tesne kulturne in politične vezi. Nova pogodba bo omogočila dolgoročno stabilnost pri oskrbi z energenti, kar je ključnega pomena za turško industrijo in gospodarsko rast v prihodnjem desetletju. Obe strani sta dogovor označili za dokaz trdnega zavezništva.

Nicolása Maduro so po aretaciji prepeljali v New York. Pred tem naj bi zavrnil ponudbo ZDA za izgnanstvo v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je operacija ameriških sil v Venezueli zahtevala najmanj 40 žrtev, med njimi naj bi bili civilisti in vojaki. Strokovnjaki opozarjajo, da je napad kršitev mednarodnega prava.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, ki ga obtožuje vodenja skorumpirane in nelegitimne vlade ter obsežne operacije trgovine z drogami. Maduro naj bi po navedbah ZDA v državo vnašal tisoče ton kokaina. V soboto zgodaj zjutraj so ameriške vojaške sile v Venezueli izvedle bliskovito operacijo, v kateri so pridržale predsednika in njegovo soprogo ter ju prepeljale čez mejo, kjer ju čaka sodni postopek. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko Washington dejanje opravičuje z bojem proti kriminalu, so kritiki operacijo označili za groteskno parodijo mednarodnega reda in opustitev vseh diplomatskih zadržkov. Turčija je v svojem odzivu poudarila pomen spoštovanja suverenosti Venezuele in pozvala k zadržanosti, pri čemer se je oprla na svoja načela mirovne diplomacije. Dogodek pomeni drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med državama, ki so se stopnjevale zadnje mesece.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po poročanju New York Timesa je v ameriški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, druge ocene pa govorijo o 80 žrtvah med civilisti in pripadniki varnostnih sil. Pred napadom naj bi ameriške obveščevalne službe izvedle kibernetski napad na energetski sistem Venezuele in v velikem delu Caracasa izklopile elektriko. Kuba je sporočila, da je bilo v operaciji za aretacijo Madura ubitih 32 njenih državljanov.

Nicolás Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center, kjer naj bi mu sodili zaradi trgovine z drogami. Donald Trump mu je pred tem ponudil izgnanstvo v Turčijo, a je Maduro ponudbo zavrnil. Trump je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z novo začasno predsednico Delcy Rodriguez pri vodenju Venezuele in njenega naftnega sektorja, vendar jo je opozoril na posledice v primeru nesodelovanja. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad v Venezueli odzvale različno.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile aretirale v Caracasu in ju prepeljale v ZDA, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in drugih zločinov. Maduro je bil zaprt v zloglasnem Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu. Varnostni svet ZN je sklical nujno sejo, da bi razpravljal o ameriški vojaški intervenciji v Venezueli.

Donald Trump je opozoril novo začasno predsednico Venezuele, da bo plačala ceno, če ne bo ravnala pravilno. Objavljena je bila prva javnomnenjska raziskava po ameriškem napadu v Venezueli, ki razkriva učinke na Trumpovo odobravanje. Po poročanju New York Timesa je ples Nicolása Madura motiviral Donalda Trumpa, da je ukazal njegovo aretacijo v Caracasu. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'.

Nicolása Madura so ameriške sile zajele in ga prepeljale v zapor v New Yorku, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki Venezuele, kot sta Iran in Rusija. Objavljene so bile fotografije Madura v lisicah in sandalih ob prihodu v New York. Predsednik Trump naj bi Maduru 23. decembra ponudil možnost, da zapusti oblast in se preseli v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Nekdanji voditelj ESPN Keith Olbermann je bil kritiziran zaradi izjave, da bi moral biti Trump odstavljen zaradi zajetja Madura.

Pred ameriško operacijo v Venezueli so ZDA že 23. decembra 2025 Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Po zajetju se je Maduro na zasedanju zveznega sodišča v New Yorku razglasil za vojnega ujetnika in poudaril, da je še vedno voditelj svoje države.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Pred vojaško operacijo so ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.

Med ameriškim napadom v Venezueli je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Šest ameriških vojakov je bilo ranjenih. Poleg Nicolása Madura so ameriške sile v New York odpeljale tudi njegovo ženo, Cilio Flores. Zadržanje venezuelskega predsednika je povzročilo razdeljenost, strah in upanje.

ZDA so 23. decembra 2025, tik pred operacijo, Nicolasu Maduru ponudile možnost, da zapusti položaj in se preseli v Turčijo, vendar je Maduro to ponudbo zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.

Ameriški mediji so bili kritični do poročanja o ameriškem napadu na Venezuelo, saj naj bi zgodbo prikrivali. Danska je ZDA opozorila, da bi nasilen prevzem Grenlandije uničil 80 let transatlantske varnostne povezave. Donald Trump se pripravlja na vmesne volitve in usklajuje agendo s predstavniki republikanske stranke. Trump zaostruje boj proti drogam, kar vključuje zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.

Turško ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi poudarilo pomen stabilnosti v Venezueli ter pozvalo vse vpletene strani k preudarnosti in vzdržanosti. Turčija pozorno spremlja razvoj dogodkov v državi in je izrazila pripravljenost, da na kakršen koli način prispeva k mirni rešitvi krize, ki bi zagotovila blaginjo venezuelskega ljudstva. Turška diplomacija je ob tem poudarila, da sta mir in stabilnost ključna za prihodnost te južnoameriške države, ki se spopada z zunanjimi pritiski in notranjo nestabilnostjo. Hkrati je vietnamsko ministrstvo za zunanje zadeve izdalo opozorilo svojim državljanom, naj zaradi zaostrenih razmer in nevarnosti resno premislijo o potovanju v Venezuelo. Tistim, ki se že nahajajo v državi, so svetovali nemaden umik z nevarnih območij. Odzivi prihajajo v času, ko se Venezuela sooča z stopnjevanjem napetosti med vlado in zunanjimi akterji, kar vpliva na varnostno situacijo v celotni regiji. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede vprašanja legitimnosti oblasti in zunanjih posegov v notranje zadeve države.

Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je izrazil nestrinjanje s Trumpovim zadržanjem venezuelskega predsednika Madura. Zelenski je namignil, da bi moral Trump podobno ukrepati tudi proti Putinu. Ameriški mediji, kot sta The New York Times in The Washington Post, so bili o tajnem napadu ZDA na Venezuelo obveščeni tik pred začetkom, vendar niso objavili informacij na zahtevo Trumpove vlade.

Nicolása Madura in njegovo ženo so aretirali v Caracasu in ju prepeljali v New York. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Maduro je na sodišču v New Yorku izjavil, da je nedolžen. V Caracasu potekajo množični protesti njegovih podpornikov, ki zahtevajo njegovo izpustitev. Zelenski se je odzval z ironičnim komentarjem na aretacijo.

Strmoglavljenje Madura je v Venezueli povzročilo praznovanja in nasprotovanja. Razkriti so bili tudi Trumpovi ultimati Maduru, vključno s ponudbo za emigracijo v Turčijo. Nova anketa je pokazala nizko podporo Američanov Trumpovemu vojaškemu posredovanju. Analitiki so opozorili, da poteze Trumpa v Venezueli napovedujejo novo globalno ureditev in novo energetsko doktrino, ki sledi menjavi režima z izkoriščanjem naravnih virov.

ZDA so izvedle vojaški napad v Venezueli, v katerem je bil aretiran predsednik Nicolás Maduro. Po aretaciji je vodenje države prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Donald Trump je dejal, da bodo ZDA v bližnji prihodnosti upravljale Venezuelo. V napadu je umrlo 45 ljudi.

Po aretaciji Nicolása Madura v Venezueli so ga ameriške oblasti prepeljale v New York, kjer se je pojavil videoposnetek, ki ga prikazuje, kako pozdravlja prisotne v stavbi ameriške agencije za boj proti drogam. Maduro zdaj v zaporu čaka na nastop pred zveznim sodnikom. Medtem se pojavljajo dvomi o zakonitosti primera, ZDA pa ga razkazujejo kot trofejo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je na uradnem dogodku ob objavi izvoznih podatkov naznanil, da je država v letu 2025 dosegla najvišjo vrednost izvoza blaga v zgodovini republike. Skupna vrednost izvoza je znašala 273,4 milijarde ameriških dolarjev, kar predstavlja 4,5-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Izjemne rezultate je Turčija beležila predvsem v decembru, ko je mesečni izvoz prvič v zgodovini presegel prag 26 milijard in dosegel 26,4 milijarde dolarjev. Predsednik Erdoğan je poudaril, da decembrski rezultat pomeni povečanje za tri milijarde dolarjev v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar potrjuje stabilno rast turškega gospodarstva kljub globalnim izzivom. Rekordni podatki so bili predstavljeni kot ključni mejnik za turško gospodarstvo, saj država krepi svojo vlogo v globalnih dobavnih verigah. Vlada načrtuje nadaljnjo spodbudo izvoznemu sektorju, da bi ohranila pozitiven trend rasti tudi v prihodnje.

Po ameriških zračnih napadih na Venezuelo je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal namestitev vojske na meji z Venezuelo. Turčija je pozvala vse strani k zadržanosti po ameriškem napadu, ki je pripeljal do zajetja predsednika Nicolasa Madura in njegove žene. Bolgarsko zunanje ministrstvo je odprlo krizno telefonsko linijo za pomoč bolgarskim državljanom v Venezueli.

Po poročanju različnih virov naj bi bila v vojaški operaciji ZDA v Venezueli strmoglavljena oblast Nicolasa Madura. Izrael je izrazil podporo »odločnim« akcijam ZDA. Po uspešni operaciji v Venezueli naj bi bile naslednje tarče ZDA lahko Iran in Danska.

Nicolás Maduro naj bi decembra zavrnil ponudbo ZDA o odhodu v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je v ameriški vojaški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, število žrtev pa se je povečalo na 80.

Pakistan in še sedem drugih muslimanskih držav je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Zunanji ministri Savdske Arabije, Jordanije, Združenih arabskih emiratov, Indonezije, Pakistana, Turčije, Katarja in Egipta so pozvali Izrael, naj nemudoma odpravi omejitve pri vstopu pomoči v Gazo.

Iran je odgovoril na Trumpova opozorila glede protestov in ga pozval, naj se izogiba "destabilizaciji" Bližnjega vzhoda. Turški predsednik Erdogan je napovedal telefonski pogovor s Trumpom. George Clooney in Donald Trump sta se znašla v sporu zaradi Clooneyjevega pridobljenega francoskega državljanstva, pri čemer je Trump Clooneyja označil za "povprečnega".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem video nagovoru izpostavil nujno potrebo po posredovanju Turčije za obnovo procesov izmenjave vojnih ujetnikov z Rusko federacijo. Po njegovih besedah se sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustem Umerov trenutno nahaja v Turčiji, kjer vodi pogovore s turškim zunanjim ministrom in predstavniki obveščevalnih služb. Glavni cilj teh diplomatskih prizadevanj je doseči dogovor o vrnitvi ukrajinskih vojakov, ki so v ruskem zajetju. Ukrajinska stran si prizadeva izkoristiti strateški položaj Turčije kot ključne posrednice med Kijevom in Moskvo. Zelenski je poudaril, da je pomoč Ankare ključnega pomena za premagovanje zastojev pri humanitarnih vprašanjih, ki so nastali v zadnjem obdobju konflikta. Diplomatska misija pod vodstvom Umerova odraža visoko stopnjo prioritete, ki jo Ukrajina namenja vprašanju ujetnikov v okviru širših varnostnih in obrambnih pogajanj.

Predsednik sudanskega suverenega sveta Abdulfettah el-Burhan se je po uradnem obisku v Turčiji javno zahvalil turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu, vladi in turškemu ljudstvu za topel sprejem ter izkazano podporo. Obisk je potekal v času, ko se Sudan že več let spopada z uničujočo državljansko vojno, ki je povzročila hudo humanitarno krizo in politično nestabilnost v državi. El-Burhan je v svojih izjavah posebej poudaril pomen Turčije kot regionalne sile in izrazil hvaležnost za njeno vlogo pri prizadevanjih za stabilizacijo razmer v Sudanu. Delegaciji sta v Ankari razpravljali o krepitvi dvostranskih odnosov in možnostih za turško pomoč pri reševanju sudanskega konflikta. Turški predsednik Erdoğan je med srečanjem izpostavil pripravljenost Turčije za nadaljnje sodelovanje na področju gospodarstva in humanitarne pomoči. El-Burhanov obisk velja za pomemben diplomatski korak pri iskanju mednarodnih zaveznikov, ki bi lahko pomagali pri končanju spopadov med sudansko vojsko in paramilitarnimi silami, ki še naprej hromijo državo.

Libijsko ministrstvo za promet je sporočilo, da bo Združeno kraljestvo analiziralo črne skrinjice letala, ki je decembra strmoglavilo v Turčiji. V nesreči je umrl načelnik generalštaba libijske vojske, general Muhammad al-Haddad, skupaj s štirimi tesnimi sodelavci in tremi člani posadke. Libijske oblasti so se za britansko tehnično pomoč odločile namesto prvotno predvidene Francije, s čimer želijo zagotoviti popolno nevtralnost in nepristranskost preiskave o vzrokih tragedije. Letalo tipa Falcon 50 je strmoglavilo v bližini Ankare kmalu po vzletu z letališča Esenboğa. Preiskovalci se osredotočajo na podatke iz snemalnika pogovorov v pilotski kabini in snemalnika letalnih podatkov, da bi ugotovili, ali je šlo za tehnično napako ali drug vzrok. Odločitev o vključitvi britanskih strokovnjakov v Ankari potrjuje mednarodno razsežnost primera, ki vključuje Libijo kot državo izvora, Turčijo kot kraj nesreče in zdaj še Združeno kraljestvo kot neodvisnega arbitra pri analizi ključnih dokazov.

Na prvi dan novega leta se je v Istanbulu zbralo med pol milijona in sto tisoč ljudi na shodu v podporo Gazi. Protest so med drugim organizirali Bilal Erdogan, Zavezništvo za človečnost in Platforma nacionalne volje. Protestniki so pozivali k pravičnosti za Gazo in končanju izraelskega napada.

Na prvi dan novega leta je v Istanbulu potekal shod, na katerem je več tisoč protestnikov izrazilo podporo Gazi in pozvalo k končanju izraelskega vojnega nasilja.

Na novoletni dan se je v Carigradu zbralo več tisoč protestnikov, ki so podpirali Gazo in zahtevali konec nasilja. Proteste, ki jih je soorganiziral Bilal Erdogan, so potekali po jutranjih molitvah.

V turškem velemestu Carigrad se je na prvi dan novega leta odvil množičen protestni shod v podporo Palestini, na katerem se je po ocenah organizatorjev zbralo več kot 500.000 ljudi. Množica se je v zgodnjih jutranjih urah zbrala na znamenitem mostu Galata, kjer so udeleženci zahtevali takojšnjo prekinitev nasilja v Gazi. Dogodek so organizirale številne skupine civilne družbe ob podpori znanih športnih osebnosti in javnih organizacij, ki so skupaj pozvale k mednarodnemu ukrepanju za zaustavitev spopadov. Udeleženci shoda so z vzkliki in transparenti izrazili solidarnost s palestinskim ljudstvom, hkrati pa so poudarili nujnost humanitarne pomoči za območje Gaze. Shod na mostu Galata velja za enega največjih tovrstnih dogodkov v Turčiji v zadnjem času, kar odraža močno javno in politično podporo, ki jo Turčija namenja palestinskemu vprašanju. Protest je minil v znamenju pozivov k miru in končanju vojaških operacij, ki močno vplivajo na civilno prebivalstvo v regiji.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v svojem novoletnem sporočilu izpostavil, da se je Turčija v preteklem obdobju uveljavila kot ključen naslov za reševanje kriz in kot akter, ki vliva zaupanje v mednarodnem prostoru. Po njegovih besedah bo država tudi v letu 2026 nadaljevala s svojo aktivno zunanjepolitično strategijo, ki temelji na iskanju miru, stabilnosti in blaginje. Fidan je poudaril zavezanost Turčije k večstranski diplomaciji in izpolnjevanju humanitarnih odgovornosti na globalni ravni. Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da Turčija ostaja vodilna sila pri oblikovanju rešitev za kompleksne mednarodne izzive. Napovedal je krepitev diplomatskih prizadevanj in poudaril pomen turškega prispevka k regionalnemu miru. Sporočilo odraža ambicije Ankare po utrditvi svojega položaja kot neodvisnega in vplivnega posrednika v globalnih zadevah, s posebnim poudarkom na humanitarnem delovanju in stabilizaciji kriznih žarišč.