Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil vrha o Ukrajini v Parizu, kjer je v imenu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana izpostavil varnost v Črnem morju kot strateško prioriteto svoje države. Srečanje, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, je združilo več kot 30 držav v okviru tako imenovane koalicije voljnih pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Fidan je na srečanju ponovil stališče Ankare o nujnosti sprejetja konkretnih in k rezultatom usmerjenih ukrepov za končanje vojne v Ukrajini. Turška delegacija je poudarila, da stabilnost v črnomorski regiji ostaja ključna za mednarodno varnost in nemoten pretok surovin. Poleg varnostnih vprašanj je turški minister izpostavil tudi pripravljenost države za posredovanje pri doseganju trajnega miru. Ankara si že od začetka konflikta prizadeva za ravnotežje med svojo vlogo v zvezi Nato in ohranjanjem odprtih komunikacijskih kanalov z obema vpletenima stranema, s čimer želi preprečiti nadaljnjo eskalacijo v svoji neposredni bližini.

Po aretaciji Nicolasa Madura s strani ZDA se je svet znašel v stanju pripravljenosti. Trumpova administracija naj bi imela v načrtu nadaljnje korake, medtem ko začasna predsednica Delcy Rodriguez prevzema vodenje države. Vlada Venezuele se je zavezala, da se bo borila za izpustitev Madura. Pojavljajo se skrbi glede globalnih gospodarskih posledic aretacije.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so zajele ameriške oborožene sile v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga obtožujejo. ZDA sodelujejo z obstoječo vlado Venezuele. Kuba je izjavila, da je pripravljena pomagati Venezueli, vključno z vojaško pomočjo. ZDA so konec leta 2025 Maduru ponudile izgnanstvo v Turčijo v zameno za odstop s položaja. Ameriški državni sekretar Marco Rubio meni, da je o volitvah v Venezueli še prezgodaj.

Po aretaciji Nicolása Madura so oblasti v Venezueli pod vodstvom vrhovnega sodišča imenovale Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Donald Trump je potrdil uspešno izvedbo obsežne operacije v Venezueli, v kateri so bili Maduro in njegova žena aretirani. Marco Rubio je izrazil optimizem glede prihodnjega sodelovanja po operaciji proti Maduru.

Turški minister za energijo in naravne vire Alparslan Bayraktar je uradno napovedal podpis novega sporazuma o dobavi zemeljskega plina z Azerbajdžanom. Pogodba predvideva dobavo skupno 33 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar predstavlja pomemben korak pri zagotavljanju energetske varnosti Turčije. Po navedbah ministra se bo dobava po tem sporazumu začela leta 2029 in bo trajala 15 let. Ta strateški premik utrjuje položaj Turčije kot ključnega energetskega vozlišča v regiji in poglablja gospodarsko sodelovanje med državama, ki ju vežejo tesne kulturne in politične vezi. Nova pogodba bo omogočila dolgoročno stabilnost pri oskrbi z energenti, kar je ključnega pomena za turško industrijo in gospodarsko rast v prihodnjem desetletju. Obe strani sta dogovor označili za dokaz trdnega zavezništva.

Nicolása Maduro so po aretaciji prepeljali v New York. Pred tem naj bi zavrnil ponudbo ZDA za izgnanstvo v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je operacija ameriških sil v Venezueli zahtevala najmanj 40 žrtev, med njimi naj bi bili civilisti in vojaki. Strokovnjaki opozarjajo, da je napad kršitev mednarodnega prava.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, ki ga obtožuje vodenja skorumpirane in nelegitimne vlade ter obsežne operacije trgovine z drogami. Maduro naj bi po navedbah ZDA v državo vnašal tisoče ton kokaina. V soboto zgodaj zjutraj so ameriške vojaške sile v Venezueli izvedle bliskovito operacijo, v kateri so pridržale predsednika in njegovo soprogo ter ju prepeljale čez mejo, kjer ju čaka sodni postopek. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko Washington dejanje opravičuje z bojem proti kriminalu, so kritiki operacijo označili za groteskno parodijo mednarodnega reda in opustitev vseh diplomatskih zadržkov. Turčija je v svojem odzivu poudarila pomen spoštovanja suverenosti Venezuele in pozvala k zadržanosti, pri čemer se je oprla na svoja načela mirovne diplomacije. Dogodek pomeni drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med državama, ki so se stopnjevale zadnje mesece.

Donald Trump je pohvalil ameriško vojaško akcijo v Venezueli in jo označil za briljantno ter eno najbolj osupljivih demonstracij ameriške vojaške moči. Povedal je tudi, da ne izključuje ponovnega udara. Ameriški mediji na zahtevo Trumpove vlade predhodno niso poročali o napadu. Nicolása Madura naj bi od avgusta nadzorovali agenti CIE, ki so vedeli za njegove navade.

Donald Trump je ponovno omenjal možnost priključitve Grenlandije Združenim državam, grozil vojaško operacijo proti Kolumbiji in izrekel ostre izjave. Zagrozil je tudi vršilki dolžnosti predsednika Venezuele, Delsi Rodriguez, z "zelo visoko ceno". Po poročanju Bloomberga je Trump vzpostavil nov svetovni red po aretaciji Nicolasa Madura. Svetovna skupnost je izrazila zaskrbljenost zaradi ameriške vojaške operacije v Venezueli in grožnje novimi intervencijami. Predsednik Kolumbije, Gustavo Petro, je izjavil, da je pripravljen vzeti orožje v roke po grožnjah ZDA.

Donald Trump je nakazal, da bi se lahko scenarij iz Venezuele ponovil tudi v drugih državah. Prav tako je razkrito, da je Trump Maduru ponudil možnost, da zapusti državo in se preseli v Turčijo, kar je Maduro zavrnil. Maduro je bil po prihodu v New York zaprt, kjer naj bi mu sodili zaradi trgovine z drogami. Podpredsednica Delcy Rodriguez začasno opravlja funkcijo predsednika Venezuele. Trump namerava v Venezueli namestiti upravo, ki bo omogočila vrnitev ameriških naftnih podjetij.

Nicolás Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center, kjer naj bi mu sodili zaradi trgovine z drogami. Donald Trump mu je pred tem ponudil izgnanstvo v Turčijo, a je Maduro ponudbo zavrnil. Trump je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z novo začasno predsednico Delcy Rodriguez pri vodenju Venezuele in njenega naftnega sektorja, vendar jo je opozoril na posledice v primeru nesodelovanja. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad v Venezueli odzvale različno.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta po ameriški operaciji v Caracasu prispela v New York, kjer čakata na sojenje. Objavljen je bil posnetek, na katerem Maduro v spremstvu agentov ameriške agencije za boj proti drogam pozdravlja prisotne v zgradbi agencije.

Po aretaciji Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump ponudil Maduru možnost izgnanstva v Turčijo, vendar je Maduro to zavrnil. Trump je izjavil, da bo sodeloval z začasno predsednico Delcy Rodríguez pri vodenju države in njenega naftnega sektorja, vendar jo je opozoril na resne posledice, če ne bo sodelovala z ZDA. Trump je poudaril, da je s tem obnovil status Amerike kot edine svetovne velesile.

Nicolása Madura so ameriške sile zajele in ga prepeljale v zapor v New Yorku, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki Venezuele, kot sta Iran in Rusija. Objavljene so bile fotografije Madura v lisicah in sandalih ob prihodu v New York. Predsednik Trump naj bi Maduru 23. decembra ponudil možnost, da zapusti oblast in se preseli v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Nekdanji voditelj ESPN Keith Olbermann je bil kritiziran zaradi izjave, da bi moral biti Trump odstavljen zaradi zajetja Madura.

Število žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli je naraslo na najmanj 40, kasneje pa na 80, med njimi so tako vojaški uslužbenci kot civilisti. ZDA naj bi Maduru že decembra ponudile možnost odhoda v Turčijo, a je to zavrnil. Ministrstvo za pravosodje je Madura in njegovo ženo Silio Flores obtožilo nezakonitega bogatenja in načrtovanja preplavitve ZDA s kokainom.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ZDA so štiri afriške države uradno izrekle obsodbo operacije. Marco Rubio je poudaril, da ZDA ne nameravajo vladati Venezueli, temveč jo prisiliti. Operacija, imenovana 'Absolute Resolve', je Madura pripeljala v New York, kar odpira vprašanja o tem, kdo bo zdaj vodil Venezuelo. Dogodek sproža pravna vprašanja in ga nekateri vidijo kot 'policijsko operacijo', drugi pa kot 'akt vojne'.

Ameriški mediji so poročali, da so bili Madurovi javni plesi ključni dejavnik, ki je prepričal Trumpa v vojaško operacijo, saj naj bi jih razumeli kot posmeh ZDA. Pravosodno ministrstvo ZDA je Madura in njegovo ženo Silio Flores obtožilo nezakonitega bogatenja in zarote za preplavljanje ZDA s kokainom.

Turško ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi poudarilo pomen stabilnosti v Venezueli ter pozvalo vse vpletene strani k preudarnosti in vzdržanosti. Turčija pozorno spremlja razvoj dogodkov v državi in je izrazila pripravljenost, da na kakršen koli način prispeva k mirni rešitvi krize, ki bi zagotovila blaginjo venezuelskega ljudstva. Turška diplomacija je ob tem poudarila, da sta mir in stabilnost ključna za prihodnost te južnoameriške države, ki se spopada z zunanjimi pritiski in notranjo nestabilnostjo. Hkrati je vietnamsko ministrstvo za zunanje zadeve izdalo opozorilo svojim državljanom, naj zaradi zaostrenih razmer in nevarnosti resno premislijo o potovanju v Venezuelo. Tistim, ki se že nahajajo v državi, so svetovali nemaden umik z nevarnih območij. Odzivi prihajajo v času, ko se Venezuela sooča z stopnjevanjem napetosti med vlado in zunanjimi akterji, kar vpliva na varnostno situacijo v celotni regiji. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede vprašanja legitimnosti oblasti in zunanjih posegov v notranje zadeve države.

Predsednik ZDA Donald Trump je razglasil vojaško operacijo, ki je privedla do odstavitve Nicolása Madura v Venezueli, za velik uspeh. Napovedal je načrte, da bo njegova administracija "vodila" Venezuelo. Povedal je, da je Maduro na ameriški vojni ladji in da mu bodo sodili v New Yorku.

Med operacijo ZDA proti Venezueli naj bi umrlo 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Ameriške sile so Madura in njegovo ženo Cilio Flores zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Marco Rubio je poudaril, da operacija ni invazija. Poveljnik ameriškega štaba Dan Caine je razkril, da so ZDA natančno preučile vse Madurove navade pred operacijo. Trump zahteva, da se ZDA povrne ukradena nafta iz Venezuele.

Ameriška državna tožilka Pamela Bondi je sporočila, da sta bila Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores obtožena na južnem okrožnem sodišču v New Yorku, Maduro pa je obtožen narkoterorizma in tihotapljenja kokaina. Analitiki CNN so poudarili, da Trumpovo »ugrabitev« predsednika predstavlja novo raven nebrzdane globalne moči. Spraševali so se tudi o ustavnosti Trumpovega vojaškega napada na Venezuelo brez odobritve kongresa, ki edini lahko napove vojno.

ZDA so izvedle vojaški napad v Venezueli, v katerem je bil aretiran predsednik Nicolás Maduro. Po aretaciji je vodenje države prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Donald Trump je dejal, da bodo ZDA v bližnji prihodnosti upravljale Venezuelo. V napadu je umrlo 45 ljudi.

Aretacija Nicolása Madura je zahtevala najmanj 40 življenj, med njimi so bili tudi civilisti in vojaki. V Caracasu so ameriške sile poleg Madura aretirale tudi njegovo ženo Cilio Flores in jo odpeljale v New York. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prenos oblasti. Satelitski posnetki razkrivajo obseg škode, ki je nastala med ameriškim napadom v Venezueli. Zadržanje Madura in sojenje v ZDA sta razdelili javnost.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je na uradnem dogodku ob objavi izvoznih podatkov naznanil, da je država v letu 2025 dosegla najvišjo vrednost izvoza blaga v zgodovini republike. Skupna vrednost izvoza je znašala 273,4 milijarde ameriških dolarjev, kar predstavlja 4,5-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom. Izjemne rezultate je Turčija beležila predvsem v decembru, ko je mesečni izvoz prvič v zgodovini presegel prag 26 milijard in dosegel 26,4 milijarde dolarjev. Predsednik Erdoğan je poudaril, da decembrski rezultat pomeni povečanje za tri milijarde dolarjev v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar potrjuje stabilno rast turškega gospodarstva kljub globalnim izzivom. Rekordni podatki so bili predstavljeni kot ključni mejnik za turško gospodarstvo, saj država krepi svojo vlogo v globalnih dobavnih verigah. Vlada načrtuje nadaljnjo spodbudo izvoznemu sektorju, da bi ohranila pozitiven trend rasti tudi v prihodnje.

Po ameriških zračnih napadih na Venezuelo je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal namestitev vojske na meji z Venezuelo. Turčija je pozvala vse strani k zadržanosti po ameriškem napadu, ki je pripeljal do zajetja predsednika Nicolasa Madura in njegove žene. Bolgarsko zunanje ministrstvo je odprlo krizno telefonsko linijo za pomoč bolgarskim državljanom v Venezueli.

Po poročanju različnih virov naj bi bila v vojaški operaciji ZDA v Venezueli strmoglavljena oblast Nicolasa Madura. Izrael je izrazil podporo »odločnim« akcijam ZDA. Po uspešni operaciji v Venezueli naj bi bile naslednje tarče ZDA lahko Iran in Danska.

Nicolás Maduro naj bi decembra zavrnil ponudbo ZDA o odhodu v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je v ameriški vojaški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, število žrtev pa se je povečalo na 80.

Pakistan in še sedem drugih muslimanskih držav je izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Zunanji ministri Savdske Arabije, Jordanije, Združenih arabskih emiratov, Indonezije, Pakistana, Turčije, Katarja in Egipta so pozvali Izrael, naj nemudoma odpravi omejitve pri vstopu pomoči v Gazo.

Iran je odgovoril na Trumpova opozorila glede protestov in ga pozval, naj se izogiba "destabilizaciji" Bližnjega vzhoda. Turški predsednik Erdogan je napovedal telefonski pogovor s Trumpom. George Clooney in Donald Trump sta se znašla v sporu zaradi Clooneyjevega pridobljenega francoskega državljanstva, pri čemer je Trump Clooneyja označil za "povprečnega".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem video nagovoru izpostavil nujno potrebo po posredovanju Turčije za obnovo procesov izmenjave vojnih ujetnikov z Rusko federacijo. Po njegovih besedah se sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustem Umerov trenutno nahaja v Turčiji, kjer vodi pogovore s turškim zunanjim ministrom in predstavniki obveščevalnih služb. Glavni cilj teh diplomatskih prizadevanj je doseči dogovor o vrnitvi ukrajinskih vojakov, ki so v ruskem zajetju. Ukrajinska stran si prizadeva izkoristiti strateški položaj Turčije kot ključne posrednice med Kijevom in Moskvo. Zelenski je poudaril, da je pomoč Ankare ključnega pomena za premagovanje zastojev pri humanitarnih vprašanjih, ki so nastali v zadnjem obdobju konflikta. Diplomatska misija pod vodstvom Umerova odraža visoko stopnjo prioritete, ki jo Ukrajina namenja vprašanju ujetnikov v okviru širših varnostnih in obrambnih pogajanj.

Predsednik sudanskega suverenega sveta Abdulfettah el-Burhan se je po uradnem obisku v Turčiji javno zahvalil turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu, vladi in turškemu ljudstvu za topel sprejem ter izkazano podporo. Obisk je potekal v času, ko se Sudan že več let spopada z uničujočo državljansko vojno, ki je povzročila hudo humanitarno krizo in politično nestabilnost v državi. El-Burhan je v svojih izjavah posebej poudaril pomen Turčije kot regionalne sile in izrazil hvaležnost za njeno vlogo pri prizadevanjih za stabilizacijo razmer v Sudanu. Delegaciji sta v Ankari razpravljali o krepitvi dvostranskih odnosov in možnostih za turško pomoč pri reševanju sudanskega konflikta. Turški predsednik Erdoğan je med srečanjem izpostavil pripravljenost Turčije za nadaljnje sodelovanje na področju gospodarstva in humanitarne pomoči. El-Burhanov obisk velja za pomemben diplomatski korak pri iskanju mednarodnih zaveznikov, ki bi lahko pomagali pri končanju spopadov med sudansko vojsko in paramilitarnimi silami, ki še naprej hromijo državo.

Libijsko ministrstvo za promet je sporočilo, da bo Združeno kraljestvo analiziralo črne skrinjice letala, ki je decembra strmoglavilo v Turčiji. V nesreči je umrl načelnik generalštaba libijske vojske, general Muhammad al-Haddad, skupaj s štirimi tesnimi sodelavci in tremi člani posadke. Libijske oblasti so se za britansko tehnično pomoč odločile namesto prvotno predvidene Francije, s čimer želijo zagotoviti popolno nevtralnost in nepristranskost preiskave o vzrokih tragedije. Letalo tipa Falcon 50 je strmoglavilo v bližini Ankare kmalu po vzletu z letališča Esenboğa. Preiskovalci se osredotočajo na podatke iz snemalnika pogovorov v pilotski kabini in snemalnika letalnih podatkov, da bi ugotovili, ali je šlo za tehnično napako ali drug vzrok. Odločitev o vključitvi britanskih strokovnjakov v Ankari potrjuje mednarodno razsežnost primera, ki vključuje Libijo kot državo izvora, Turčijo kot kraj nesreče in zdaj še Združeno kraljestvo kot neodvisnega arbitra pri analizi ključnih dokazov.

Na prvi dan novega leta se je v Istanbulu zbralo med pol milijona in sto tisoč ljudi na shodu v podporo Gazi. Protest so med drugim organizirali Bilal Erdogan, Zavezništvo za človečnost in Platforma nacionalne volje. Protestniki so pozivali k pravičnosti za Gazo in končanju izraelskega napada.

Na prvi dan novega leta je v Istanbulu potekal shod, na katerem je več tisoč protestnikov izrazilo podporo Gazi in pozvalo k končanju izraelskega vojnega nasilja.

Na novoletni dan se je v Carigradu zbralo več tisoč protestnikov, ki so podpirali Gazo in zahtevali konec nasilja. Proteste, ki jih je soorganiziral Bilal Erdogan, so potekali po jutranjih molitvah.

V turškem velemestu Carigrad se je na prvi dan novega leta odvil množičen protestni shod v podporo Palestini, na katerem se je po ocenah organizatorjev zbralo več kot 500.000 ljudi. Množica se je v zgodnjih jutranjih urah zbrala na znamenitem mostu Galata, kjer so udeleženci zahtevali takojšnjo prekinitev nasilja v Gazi. Dogodek so organizirale številne skupine civilne družbe ob podpori znanih športnih osebnosti in javnih organizacij, ki so skupaj pozvale k mednarodnemu ukrepanju za zaustavitev spopadov. Udeleženci shoda so z vzkliki in transparenti izrazili solidarnost s palestinskim ljudstvom, hkrati pa so poudarili nujnost humanitarne pomoči za območje Gaze. Shod na mostu Galata velja za enega največjih tovrstnih dogodkov v Turčiji v zadnjem času, kar odraža močno javno in politično podporo, ki jo Turčija namenja palestinskemu vprašanju. Protest je minil v znamenju pozivov k miru in končanju vojaških operacij, ki močno vplivajo na civilno prebivalstvo v regiji.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v svojem novoletnem sporočilu izpostavil, da se je Turčija v preteklem obdobju uveljavila kot ključen naslov za reševanje kriz in kot akter, ki vliva zaupanje v mednarodnem prostoru. Po njegovih besedah bo država tudi v letu 2026 nadaljevala s svojo aktivno zunanjepolitično strategijo, ki temelji na iskanju miru, stabilnosti in blaginje. Fidan je poudaril zavezanost Turčije k večstranski diplomaciji in izpolnjevanju humanitarnih odgovornosti na globalni ravni. Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da Turčija ostaja vodilna sila pri oblikovanju rešitev za kompleksne mednarodne izzive. Napovedal je krepitev diplomatskih prizadevanj in poudaril pomen turškega prispevka k regionalnemu miru. Sporočilo odraža ambicije Ankare po utrditvi svojega položaja kot neodvisnega in vplivnega posrednika v globalnih zadevah, s posebnim poudarkom na humanitarnem delovanju in stabilizaciji kriznih žarišč.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v svojem video nagovoru ob prihodu novega leta ponovno poudaril pomen doktrine "Modra domovina" (Mavi Vatan) in napovedal odločno zaščito turških interesov v Vzhodnem Sredozemlju. Erdogan je v govoru izpostavil, da Turčija pozorno spremlja naraščajoče izzive in grožnje, ki so uperjene proti interesom države ter turško-ciprskega ljudstva. Predsednik je poudaril, da Ankara ne bo dopustila uveljavljanja gotovih dejstev, kraj ali piratstva na območjih, ki jih smatra za del svoje pomorske jurisdikcije. Njegove izjave prihajajo v času stalnih napetosti glede razmejitve morskih meja in izkoriščanja energetskih virov, pri čemer doktrina Modre domovine služi kot strateški okvir za turške zahteve nad obsežnimi deli Egejskega in Sredozemskega morja. Erdoganov nastop utrjuje smer turške zunanje politike, ki temelji na asertivni zaščiti nacionalnih interesov. Čeprav je poudaril, da si država ne prizadeva za ozemeljsko širitev, njegovo opozorilo o neupoštevanju groženj nakazuje na pripravljenost Turčije na morebitne nove konflikte ali diplomatska zaostrovanja v regiji, kar neposredno vpliva na stabilnost v južnem delu Evropske unije.

Turške oblasti so izvedle nadaljnje operacije po vsej državi proti domnevnim pripadnikom ISIS-a in pridržale 125 ljudi v istočasnih racijah v 25 provincah. Notranji minister Ali Yerlikaya je potrdil, da so varnostne sile izvedle operacije, usmerjene proti teroristični skupini ISIS (Daesh).

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ostro obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, označil ga je za nezakonito dejanje in kršitev mednarodnega prava. Somalijski predsednik Hasan Šeik Mohamud se je strinjal z Erdoganom in potezo Izraela označil za 'nezakonito agresijo'.

Turčija se je po letalski nesreči v bližini Ankare, v kateri je umrl načelnik generalštaba libijskih oboroženih sil general Mohamed al Hadad, uradno obrnila na Nemčijo za tehnično pomoč. Turške oblasti so nemški zvezni urad za preiskovanje letalskih nesreč (BFU) zaprosile za dekodiranje podatkov iz črne skrinjice letala tipa Falcon 50. V nesreči je poleg generala al Hadada življenje izgubilo še sedem oseb, vključno s štirimi svetovalci in tremi člani posadke. Turški preiskovalci so črno skrinjico našli na polju v bližini kraja strmoglavljenja, po prvih ocenah pa naj bi nesrečo povzročila okvara na električnem sistemu letala. Nemški urad BFU je potrdil prejem prošnje in od turških kolegov že zahteval fotografije snemalnikov podatkov, da bi ocenili možnost uspešne ekstrakcije informacij. Ankara se je za vključitev Nemčije odločila z namenom zagotavljanja nevtralne in strokovne preiskave incidenta. Če bodo v Nemčiji ocenili, da so podatki berljivi, bodo snemalnike prepeljali v njihove laboratorije na analizo, rezultate pa nato posredovali turški preiskovalni komisiji, ki vodi uradni postopek ugotavljanja vzrokov tragedije.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu ostro obsodil odločitev Izraela o uradnem priznanju samooklicane Republike Somaliland. Po srečanju s somalijskim predsednikom Hassanom Sheikhom Mohamudom je Erdogan dejanje označil za nezakonit in nesprejemljiv korak, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost Afriškega roga. Turški voditelj je Izrael obtožil, da poskuša v regijo vnesti destabilizacijo, medtem ko Turčija krepi svoje strateške vezi z osrednjo vlado v Mogadišu. Ob robu političnih kritik je Erdogan napovedal tudi poglobitev gospodarskega sodelovanja s Somalijo, predvsem na področju energetike. Turčija načrtuje, da bo leta 2026 v skladu z bilateralnim dogovorom začela vrtanje za pridobivanje energije v somalijskih teritorialnih vodah. V ta namen bo turška flota okrepljena z dvema novima ladjama za raziskovalno vrtanje, kar potrjuje dolgoročno prisotnost Ankare v tem delu Afrike in njen vpliv na regionalno geopolitiko.

Turški predsednik Erdogan je označil izraelsko priznanje Somalilanda za nelegitimno in nesprejemljivo. Med srečanjem s somalijskim predsednikom Hassanom Sheikhom Mohamudom v Istanbulu sta razpravljala o varovanju somalijske suverenosti in poglobitvi strateškega sodelovanja, vključno z energetskim sektorjem. Erdogan je ponovno potrdil podporo Turčije enotnosti Somalije.

V Somaliji so protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda dosegli največjo udeležbo od izraelske razglasitve. Predsednik Somalije se je v Turčiji sestal s predsednikom Erdoganom, ki je obsodil izraelsko priznanje. Protestniki so pozivali ljudi v Somaliji in Somalilandu, naj nasprotujejo priznanju.

V Somaliji so potekali množični protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda, ki so bili največji doslej. Somalski predsednik je odpotoval v Turčijo na pogovore s predsednikom Erdoganom, ki je prav tako obsodil izraelsko priznanje. Voditelji so pozvali prebivalce Somalije in Somalilanda, da nasprotujejo priznanju.

V Marmarskem morju blizu obale Istanbula sta zaradi močnega vetra trčila dva naftna tankerja, ki plujeta pod zastavama Turčije in Azerbajdžana. Turško ministrstvo za promet in infrastrukturo je potrdilo, da sta obe plovili na območju mestne četrti Florija oddali signale na pomoč. Turška obalna straža je na kraj dogodka nemudoma napotila reševalne čolne, da bi preprečili morebitno ekološko katastrofo ali nadaljnje poškodbe trupa. Incident se je zgodil 30. decembra v zahtevnih vremenskih razmerah, ki so oteževale manevriranje v bližini stambolskega pristanišča. Čeprav podrobnosti o stopnji škode ali morebitnem iztekanju nafte še niso povsem pojasnjene, so oblasti sporočile, da so reševalne ekipe vzpostavile stik s posadkama obeh ladij. Dogodek se je zgodil v času povečane napetosti v regiji, kjer so bili v preteklih tednih zabeleženi tudi napadi na tovorna plovila.

Turške varnostne sile so v obsežni operaciji po vsej državi aretirale 357 oseb, osumljenih sodelovanja s teroristično organizacijo Islamska država (ISIS). Akcija je sledila spopadu med to organizacijo in policijo, sporočilo pa je podalo turško ministrstvo za notranje zadeve.

Iran je Združenim narodom uradno protestiral zaradi nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN Amir Saeid Iravani je v pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil "te nespametne grožnje". Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o morebitnih novih vojaških napadih na Iran in posvarila pred zaostrovanjem napetosti.