Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek poudaril nujnost mednarodne podpore iranskemu ljudstvu pri prizadevanjih za korenite politične spremembe v državi. Zelenski meni, da mora svet pomagati Irancem pri nadgradnji trenutnih protestov, ki bi vodili do osvoboditve izpod oblasti, ki po njegovih besedah prinaša zlo tako lastnemu narodu kot tudi drugim državam, vključno z Ukrajino. Izjave ukrajinskega predsednika prihajajo v času, ko se Iran spopada z notranjimi nemiri in obtožbami o vojaškem sodelovanju z Rusijo. Zelenski je izpostavil, da iranski režim ne ogroža le lastne stabilnosti, temveč s svojo zunanjo politiko neposredno vpliva na varnostno situacijo v Ukrajini, kjer se iranska tehnologija, predvsem brezpilotni letalniki, uporablja v ruski agresiji. Klic k akciji odraža prizadevanja Kijeva, da bi izoliral zaveznike Moskve in hkrati spodbudil demokratične procese v državah, ki podpirajo rusko invazijo. Zelenski je prepričan, da bi sprememba oblasti v Teheranu zmanjšala zunanje pritiske na Ukrajino in prispevala k stabilnosti v širši regiji.

Združeno kraljestvo je v okviru novega projekta Nightfall začelo razvoj taktičnih balističnih raket z dosegom več kot 500 kilometrov, ki so namenjene krepitvi ukrajinskih obrambnih zmogljivosti. Britansko ministrstvo za obrambo je razpisalo natečaj, v katerem tri industrijske skupine tekmujejo za razvoj in dobavo prototipov v roku 12 mesecev. Rakete bodo opremljene z 200-kilogramskimi bojnimi glavami in zasnovane tako, da bodo lahko delovale v okoljih z močnimi elektromagnetnimi motnjami ter zadevale cilje globoko na ozemlju pod ruskim nadzorom. Projekt Nightfall predstavlja pomembno stopnjevanje zahodne vojaške pomoči, saj bodo nove rakete, izstreljene s tal, omogočale hitre in natančne napade na ključno rusko infrastrukturo. Po navedbah britanskih uradnikov je cilj sistema zagotoviti Ukrajini dolgoročno sposobnost odvračanja in neposrednega odziva na ruske zračne napade. Rakete bodo mobilne, kar bo ukrajinskim silam omogočalo hitro izstrelitev in umik, preden bi ruska stran lahko odgovorila s protinapadom. Istočasno so ukrajinske obveščevalne službe poročale o novih grožnjah s strani Rusije, vključno z uporabo novega reaktivnega brezpilotnega letalnika Geran-5 in analizo ostankov ruske rakete Orešnik. Slednja naj bi po nekaterih ocenah predstavljala neposredno grožnjo celotni Evropi, saj lahko doseže prestolnice, kot sta Berlin ali Pariz, v manj kot 20 minutah. Napetosti se stopnjujejo tudi zaradi poročil o ruskih napadih na Kijev, kjer ukrajinska zračna obramba nenehno posreduje proti novim valovom dronov in raket.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pogajalski delegaciji naročil, naj predsedniku Združenih držav Amerike Donaldu Trumpu preda končni predlog dokumenta o ameriških varnostnih jamstvih za Kijev. Zelenski je poudaril, da bi bila pridobitev teh jamstev na zgodovinski ravni, s čimer si Ukrajina prizadeva zavarovati svojo pozicijo v morebitnih prihodnjih pogajanjih. Po navedbah tiskovne službe ukrajinskega predsednika gre za ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo razmer v državi ob podpori Washingtona. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem v pogovoru za New York Times izrazil dvom o moči ukrajinske pozicije in ocenil, da Zelenski nima strateških prednosti oziroma "kart v rokavu" za uspešna pogajanja z Rusko federacijo. Trump je opozoril, da bi bila prekinitev ameriške podpore za Ukrajino katastrofalna. Njegove izjave prihajajo v času poročil o nezadovoljstvu nekaterih evropskih voditeljev, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, nad ravnanjem ukrajinskega predsednika. Zelenski se s temi diplomatskimi potezami očitno poskuša dogovoriti neposredno s Trumpom, pri čemer nekateri analitiki opozarjajo, da to poteka mimo vednosti Rusije in Evropske unije. Ukrajinska stran stavi na formalizacijo varnostnih zavez, ki bi državi omogočile dolgoročno obrambno stabilnost, medtem ko se v mednarodni skupnosti krepijo ugibanja o prihodnji ameriški zunanji politiki do konflikta v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na podlagi obveščevalnih podatkov opozoril, da Ruska federacija v prihodnjih dneh načrtuje nov obsežen zračni napad na ozemlje Ukrajine. Prebivalce je pozval k skrajni previdnosti in doslednemu upoštevanju opozoril o zračni nevarnosti, saj naj bi bili napadi po navedbah ukrajinskih služb neizbežni. Najnovejše grožnje prihajajo v času zaostrenih razmer na bojišču, ko Rusija redno uporablja kombinacijo brezpilotnih letal in raket za uničevanje energetske infrastrukture ter civilnih ciljev. Zelenski je poudaril, da so obveščevalna poročila jasna glede sovražnih namer, vendar natančnih lokacij morebitnih tarč ni razkril. Napovedani napadi sledijo obdobju stopnjevanja ruske agresije, ki vključuje tudi uporabo novega balističnega orožja. Ukrajinske oblasti si ob tem prizadevajo za krepitev sistemov zračne obrambe v sodelovanju z zahodnimi partnericami, da bi zmanjšale učinke pričakovanega silovitega obstreljevanja.

Ukrajinske oblasti so Adriana Dulgherja, podpredsednika moldavske stranke Koalicija za enotnost in blaginjo (CUB), razglasile za nezaželeno osebo in mu za obdobje treh let prepovedale vstop v državo. Odločitev so za medije potrdili predstavniki ukrajinskih institucij, potem ko je Dulgher na družbenih omrežjih objavil sporno vsebino glede varnostnih razmer v Ukrajini. Dulgher, ki je na drugem mestu strankarske liste za parlamentarne volitve septembra 2025, je v svojih objavah trdil, da so razmere v sosednji Ukrajini mirne in da v zračnem prostoru ni opaziti brezpilotnih letalnikov. Te izjave so v neposrednem nasprotju z uradnimi podatki o nenehnih ruskih napadih z droni na ukrajinsko ozemlje, kar je sprožilo oster odziv ukrajinskih varnostnih organov. Incident poudarja napetosti med Moldavijo in Ukrajino glede informacijske vojne in vpliva proruske ali dezinformacijske retorike v regiji. Stranka CUB se na uradno prepoved vstopa svojemu podpredsedniku še ni podrobneje odzvala, ukrep pa bi lahko vplival na politično kampanjo pred prihajajočimi volitvami.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom na Hrvaškem poudaril, da je bil nedavni ruski napad z balistično raketo srednjega dosega Orešnik na ozemlje Ukrajine neposreden signal zavezništvu. Po Ruttejevih besedah želi Rusija s tovrstnimi dejanji odvrniti Zahod od nadaljnje vojaške podpore Kijevu in povečati pritisk na članice Nata, da bi te ustavile dobave orožja. Kljub stopnjevanju napetosti je generalni sekretar zagotovil, da bo zavezništvo še naprej neomajno podpiralo Ukrajino v njenem boju za suverenost. Rusko ministrstvo za obrambo je napad z raketnim sistemom Orešnik, ki se je zgodil 9. januarja, označilo za odgovor na domnevni ukrajinski napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Rutte je ob tem izpostavil, da Moskva uporablja novo raketno tehnologijo kot orodje za ustrahovanje, vendar je poudaril, da takšne poteze ne bodo spremenile strateške usmeritve Nata. Na novinarski konferenci je ponovil zavezanost bloka k dolgoročni pomoči ukrajinskim oboroženim silam. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija z uporabo naprednejših oborožitvenih sistemov preizkuša odločnost zahodnih zaveznic. Mark Rutte je ob tem ponovno poudaril nujnost enotnosti znotraj Nata in zavrnil možnost, da bi rusko pogojevanje vplivalo na obseg vojaške pomoči, ki jo Ukrajina prejema za obrambo pred agresijo. Izjave so bile podane v okviru širših prizadevanj za utrditev vzhodnega krila zavezništva in uskladitev odzivov na nove grožnje.

Urad Združenih narodov za človekove pravice je v preteklem letu zabeležil najvišje število civilnih žrtev v Ukrajini po začetku ruske invazije leta 2022. Po uradnih podatkih je bilo v letu 2024 ubitih 2.514 civilistov, medtem ko je bilo 12.142 oseb ranjenih. Te številke odražajo zaostritev spopadov in povečano intenzivnost napadov na naseljena območja. Poročilo poudarja, da se humanitarne razmere v državi še naprej slabšajo, saj število smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom vztrajno raste. Združeni narodi opozarjajo, da so dejanske številke verjetno še višje, saj je dostop do določenih območij, kjer potekajo najhujši spopadi, omejen, zbiranje podatkov pa oteženo. Podatki so bili objavljeni v okviru rednega spremljanja konflikta, ki ga izvaja misija ZN za človekove pravice. Povišanje števila žrtev v primerjavi s predhodnim letom nakazuje na spremembo dinamike na bojišču in pogostejšo uporabo orožja z dolgim dosegom v bližini civilne infrastrukture.

Nemški obrambni velikan Rheinmetall je z ukrajinsko vlado sklenil pogodbo za dobavo prvih petih bojnih vozil pehote tipa Lynx KF41. Po poročanju podjetja iz Düsseldorfu bo naročilo v vrednosti več deset milijonov evrov v celoti financirala Zvezna republika Nemčija. Prva vozila naj bi ukrajinske sile prejele v začetku leta 2026, kar predstavlja pomembno okrepitev zmogljivosti njihovih kopenskih enot pri varnem prevozu in podpori na bojišču. Projekt ne zajema le neposredne dobave vozil, temveč predvideva dolgoročno sodelovanje med nemškim koncernom in ukrajinsko obrambno industrijo. V naslednji fazi načrtujejo nakup dodatnih serij teh sodobnih oklepnikov, pri čemer je predvideno, da bo del proizvodnje potekal neposredno v Ukrajini. Ta korak je del širše strategije krepitve ukrajinske obrambne avtonomije ob podpori zahodnih zaveznic. Oklepnik Lynx KF41 velja za enega najsodobnejših proizvodov v svojem razredu, saj združuje visoko stopnjo zaščite posadke z močnim ognjenim delovanjem. Odločitev za financiranje s strani nemške vlade potrjuje nadaljevanje močne vojaške podpore Kijevu v času trajajočega konflikta, hkrati pa utrjuje položaj Rheinmetalla kot ključnega dobavitelja vojaške opreme v Evropi.

Okrožno sodišče v Varšavi je do 4. marca podaljšalo pripor ruskemu arheologu Aleksandru Butjaginu, ki so ga poljske oblasti pridržale decembra lani na podlagi ukrajinske tiralice. Butjagin, sicer zaposlen v prestižnem muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu, je osumljen sodelovanja pri nezakonitih arheoloških izkopavanjih na polotoku Krim, ki ga je Rusija priključila leta 2014. Po poročanju poljske tiskovne agencije in radia RMF FM ostaja znanstvenik v varšavskem priporu, dokler ne bo sprejeta končna odločitev o njegovi morebitni izročitvi Ukrajini. Postopek proti Butjaginu sproža dodatne napetosti v že tako zaostrenih odnosih med Varšavo in Moskvo, hkrati pa poudarja pravne posledice dejavnosti na zasedenih ozemljih pod ruskim nadzorom. Ukrajinsko tožilstvo arheologu očita kršenje mednarodnega prava in uničevanje kulturne dediščine, saj so bila izkopavanja izvedena brez soglasja uradnega Kijeva. Bližnji sodelavci arheologa so prek družbenih omrežij potrdili odločitev sodišča in izrazili zaskrbljenost nad dolgotrajnim postopkom. Sodišče v Varšavi bo v prihodnjih tednih preučevalo pravno utemeljenost ukrajinske zahteve za izročitev, kar predstavlja redek primer pregona znanstvenih delavcev zaradi njihovega delovanja na politično spornih območjih. Do izteka novega roka pripora marca letos naj bi bilo znanih več podrobnosti o morebitnem prevozu Butjagina v Ukrajino, kjer mu grozi sojenje zaradi nezakonite prisvojitve in raziskovanja kulturnih spomenikov.

Ruska protizračna obramba je v štirih urah, med 16:00 in 20:00 po moskovskem času, nad ruskimi regijami in Azovskim morjem uničila 56 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov.

Mestne oblasti v Samari so na položaj podžupana imenovale vojaškega častnika, ki ga ukrajinsko tožilstvo bremeni resnih vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom. Novoimenovani uradnik bo v mestni upravi zadolžen predvsem za področje podpore udeležencem vojne v Ukrajini in njihovim družinskim članom, kar poudarja vse večjo vlogo nekdanjih borcev v ruskih političnih strukturah. Ukrajinski organi pregona obtožencu očitajo sodelovanje pri streljanju na prebivalca Irpina in fizično nasilje nad upokojenko med rusko okupacijo ukrajinskih ozemelj. Gre za enega izmed več primerov, ko ruske oblasti na visoke javne funkcije postavljajo posameznike z neposrednimi izkušnjami s fronte, kar v mednarodni skupnosti sproža polemike glede legitimnosti takšnih imenovanj. Samarska uprava se na obtožbe o vojnih zločinih svojega novega uslužbenca ni uradno odzvala. Imenovanje se sklada s širšo državno strategijo vključevanja vojnih veteranov v civilno upravo, ki jo spodbuja vrhu Kremlja, kljub težkim obtožbam o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava v Ukrajini.

Litovski predsednik Gitanas Nausėda je v pogovoru za tiskovno agencijo BNS napovedal, da bo Litva v okviru zahodnih varnostnih jamstev v Ukrajino napotila vojaško ladjo. Gre za razširitev vojaške pomoči, ki poleg kopenskega kontingenta vključuje tudi delovanje na morju, s čimer želi Vilna prispevati k ohranjanju miru in stabilnosti v regiji. Nausėda je poudaril, da je zagotavljanje varnosti nujno tako na kopnem kot tudi na morju in v zraku. Odločitev za napotitev plovila v ukrajinske akvatorije predstavlja pomemben korak v litovski zunanji politiki in podpori Kijevu. Litva se s tem dejanjem neposredno vključuje v izvajanje varnostne deklaracije, ki so jo zahodne države oblikovale za zaščito Ukrajine pred nadaljnjo agresijo. Po besedah predsednika bo država pri tem sodelovala v skladu s svojimi zmogljivostmi in velikostjo, vendar z jasno namero krepitve ukrajinske obrambne infrastrukture. Čeprav podrobnosti o točnem tipu ladje in časovnem okviru napotitve še niso v celoti razkrite, napoved odmeva kot jasen signal zavezništva med Vilno in Kijevom. Takšna poteza bi lahko vplivala na varnostno dinamiko v Črnem morju, kjer so razmere zaradi trajajočega konflikta izjemno napete. Litva s tem utrjuje svojo vlogo kot ena najtesnejših zaveznic Ukrajine znotraj Evropske unije in zveze NATO.

V južni ukrajinski regiji Odessa je po ruskem napadu z droni brez oskrbe z električno energijo ostalo približno 35.000 gospodinjstev. Energetsko podjetje DTEK je v ponedeljek sporočilo, da je bila v napadih povzročena resna škoda na kritični infrastrukturi, kar je povzročilo obsežne izpade električnega omrežja. Ruske sile so napad izvedle z brezpilotnimi letalniki, katerih tarča so bili ključni energetski objekti v regiji. Inženirske ekipe so že na terenu in si prizadevajo za vzpostavitev ponovne oskrbe, vendar obseg poškodb nakazuje, da bodo nekatera območja dlje časa brez elektrike. Dogodek je del širše ruske strategije uničevanja ukrajinske energetske infrastrukture, s katero Moskva želi oslabiti odpornost civilnega prebivalstva. Ukrajinske oblasti so ponovno pozvale k okrepitvi zračne obrambe za zaščito ključnih objektov pred prihodnjimi napadi.

Ukrajina je morala do 12. januarja Mednarodnemu denarnemu skladu (MDS) nakazati približno 179,6 milijona ameriških dolarjev za poplačilo obveznosti iz naslova posojil. Znesek ustreza vrednosti 125.737.500 posebnih pravic črpanja (SDR), ki služijo kot obračunska enota sklada. Gre za redno servisiranje dolga v okviru programa razširjenega financiranja (EFF), po katerem je Kijev od leta 2023 prejel že 11,45 milijarde dolarjev. Skupne finančne obveznosti Ukrajine do MDS v letu 2024 bodo po napovedih presegle 2,8 milijarde dolarjev, vključno z obrestmi. Sklad ocenjuje, da bo država v prihodnjih letih potrebovala znatno zunanjo podporo, saj bi lahko primanjkljaj v ukrajinskem proračunu med letoma 2026 in 2029 dosegel do 136,5 milijarde dolarjev. Kljub trenutnim izplačilom je država že sprožila postopke za prestrukturiranje dolga v višini 2,6 milijarde dolarjev, ki je vezan na rast bruto domačega proizvoda. Strokovnjaki MDS opozarjajo na dolgoročno vzdržnost javnih financ, saj se pričakuje, da bodo znatna plačila potrebna tudi v obdobju po letu 2028. Program EFF, ki je vreden skupno 15,6 milijarde dolarjev, se zaključi leta 2027, vendar Kijev že razmišlja o novih oblikah podpore zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, ki so posledica trajajočih konfliktov in visokih obrambnih izdatkov.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v izjavi za javnost poudarila, da mora Ruska federacija jasno pokazati svojo pripravljenost in interes za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Njeno sporočilo prihaja v času, ko Kijev s svojimi zavezniki usklajuje podrobnosti mirovnega načrta in dolgoročnih varnostnih jamstev, ki bi zagotovili stabilnost v regiji po končanju sovražnosti. Po navedbah tiskovne agencije Reuters je von der Leynova poudarila, da so nadaljnji koraki odvisni od signalov, ki jih bo poslala Moskva. Evropska unija po njenih besedah pričakuje konkretna dejanja, ki bi potrdila, da je Rusija pripravljena odstopiti od svoje trenutne vojaške drže in se konstruktivno vključiti v mirovne procese, ki jih predlaga mednarodna skupnost. Izjava odraža enotno stališče Bruslja, da se pogajanja o trajni stabilnosti ne morejo premakniti z mrtve točke brez jasne in verodostojne zaveze ruske strani. Predsednica Komisije je ob tem ponovila podporo prizadevanjem Ukrajine pri oblikovanju pogojev, pod katerimi bi bil mir pravičen in vzdržen.

Nekdanji ukrajinski minister za zunanje zadeve Dmitro Kuleba se je po daljšem obdobju brez stikov sestal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kar je opisal kot pomembno razbremenitev in ponovno vzpostavitev dialoga. Kuleba je v intervjuju poudaril, da je pomanjkanje komunikacije s predsednikom v zadnjem letu in pol ocenjeval kot napačno, srečanje pa naj bi omogočila nedavna razrešitev Andrija Jermaka s položaja vodje predsednikovega urada, s katerim je imel nekdanji minister zapletene odnose. Kuleba je ob tem dodal, da s predsednikom nista govorila o konkretnih novih funkcijah, temveč sta se dogovorila, da bo Zelenski razmislil o prihodnjih oblikah njunega sodelovanja. Poleg notranjepolitičnih vprašanj je Kuleba podal ostro oceno o geopolitični prihodnosti Ukrajine in odnosih z Evropsko unijo. Po njegovih besedah se mora država v prihodnjih desetletjih odločiti za jasno smer, saj meni, da bo Ukrajina bodisi postala članica Evropske unije bodisi bo ponovno postala del ruskega sveta. Čeprav je EU Kijevu za obdobje 2026–2027 odobrila 90 milijard evrov finančne pomoči, je Kuleba dejanje označil za kontroverzno, češ da si je unija s tem „streljala v koleno“, s čimer je aludiral na nestabilnost in notranje pritiske znotraj evropske povezave. Srečanje prihaja v času, ko se Ukrajina sooča s težkimi gospodarskimi razmerami in pritiski na mednarodni ravni glede nadaljnje podpore in pogojev za morebitna pogajanja. Kuleba je izrazil upanje, da bo obnovljeni dialog prispeval k večji enotnosti in moči ukrajinske ekipe v tem kritičnem obdobju, ko se v državi kopičijo vprašanja o avtoritarnosti vodenja in zunanjepolitični strategiji države.

Ukrajinski napad z droni je v ruskem mestu Voronež zahteval eno smrtno žrtev in tri ranjene. Napad je poškodoval več kot deset stanovanjskih zgradb in zasebnih hiš.

Velika Britanija je uradno napovedala zagon projekta Nightfall, v okviru katerega bodo razvili in Ukrajini dobavili nove balistične rakete dolgega dosega. Sistem je zasnovan posebej za potrebe ukrajinskih obrambnih sil in bo po navedbah britanskih virov sposoben doseči cilje na razdalji več kot 500 kilometrov, kar vključuje tudi rusko prestolnico Moskvo. Ključna lastnost novih raket bo njihova visoka odpornost na sisteme elektronskega bojevanja, kar bo povečalo njihovo učinkovitost na bojišču. Britanska vlada s to potezo potrjuje svojo vlogo ene glavnih zaveznic Kijeva v boju proti ruski agresiji. Projekt Nightfall predstavlja pomemben preskok v zmogljivostih, ki jih zahodne države zagotavljajo Ukrajini, saj gre za sisteme z znatno večjim dosegom od doslej dobavljenih raketnih sistemov. Razvoj novega orožja je odgovor na potrebe po dolgoročni vojaški podpori in krepitvi ukrajinskih zmogljivosti za odvračanje napadov. Podrobnosti o časovnem okviru proizvodnje in točnem številu raket, ki bodo prenesene, ostajajo zaupne, vendar britanski uradniki poudarjajo, da je projekt Nightfall prednostna naloga obrambnega sodelovanja. Odločitev o dobavi tovrstnega orožja bi lahko vplivala na nadaljnjo dinamiko konflikta, saj Ukrajini omogoča ciljanje strateške infrastrukture globoko znotraj ruskega ozemlja.

Rodion Mirošnik, veleposlanik ruskega zunanjega ministrstva za posebne naloge, je v intervjuju za RIA Novosti izjavil, da so ukrajinske oborožene sile (VSU) v mestu Selidovo usmrtile 130 civilistov. Poudaril je, da trenutno poteka preiskava o številu preživelih. Omenjeni zločin naj bi storili neonacisti.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu obiskal vojašnico "Pukovnik Marko Živković" na Plesu, kjer si je ogledal najnovejšo vojaško opremo hrvaške vojske. Premier Plenković je ob tem komentiral padec drona v Zagrebu, pri čemer je poudaril, da podrobnosti o tem dogodku niso znane niti Hrvaški niti Natu.

Švedska vlada je napovedala obsežno investicijo v posodobitev svoje zračne obrambe v vrednosti 1,4 milijarde evrov. Odločitev sledi predhodnemu novembrskemu vložku v višini 315 milijonov evrov, ki je bil namenjen nakupu raket zemlja-zrak in ustreznih vojaških vozil za njihovo namestitev. Švedske oblasti so poudarile, da so pri načrtovanju upoštevale izkušnje iz vojne v Ukrajini, ki so jasno pokazale nujnost vzpostavitve robustnih sistemov za zaščito zračnega prostora. S temi sredstvi namerava Stockholm bistveno povečati odpornost države proti morebitnim zračnim grožnjam in okrepiti svojo vlogo znotraj zavezništva Nato. Investicija vključuje nakup tehnološko naprednih obrambnih sistemov, ki bodo državi omogočili učinkovitejšo odvračanje in nevtralizacijo sovražnih letalnikov ali raket. Švedska se s tem dejanjem pridružuje trendu povečevanja obrambnih izdatkov med evropskimi državami. Strateški premik v švedski obrambni politiki odraža spremenjene varnostne razmere v regiji Baltskega morja. Vlada v Stockholmu meni, da je sodobna in hitro odzivna zračna obrama ključni steber nacionalne varnosti. Povečanje proračunskih sredstev za vojaško opremo uživa široko podporo v državi, saj se Švedska vse bolj integrira v kolektivne obrambne strukture Zahoda.

Ruska vojna proti Ukrajini zdaj traja 1418 dni, kar je dlje od »velike domovinske vojne« pod Stalinom, ki se je končala 8. maja 1945.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Volodimir Zelenski je od evropskih voditeljev zahteval takojšnjo predajo vseh razpoložljivih raket za sisteme protizračne obrambe iz strateških rezerv Ukrajini.

Ruski viri poročajo, da je posadka protiletalskega raketnega sistema S-300 ruskih oboroženih sil uničila ukrajinski lovec F-16 z dvema raketama. Poveljnik raketnega diviziona s klicnim imenom Sever je potrdil, da je bil za uničenje cilja uporabljen sistem S-300.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Ukrajinski državni mediji so poročali, da se je zdravstveno stanje čečenskega voditelja Ramzana Kadirova poslabšalo, in sicer naj bi mu odpovedale ledvice. Navajajo, da naj bi Kremelj že iskal njegovega naslednika.

Ukrajinske sile so ponoči izvedle obsežen napad z droni na južnorusko mesto Voronež, ki leži približno 250 kilometrov od meje. Po navedbah guvernerja Aleksandra Guseva je bila v napadu ubita ženska, tri osebe pa so bile ranjene. Poškodovanih je bilo več kot deset večstanovanjskih objektov, šola in vladna poslopja. Gusev je dogodek označil za enega najsilovitejših napadov z brezpilotnimi letalniki na mesto od začetka ruske invazije, čeprav celoten obseg škode še ni povsem znan. Istočasno se razmere v Kijevu še naprej zaostrujejo, saj je več kot 1.000 stanovanjskih blokov še vedno brez elektrike in ogrevanja. Težave so posledica predhodnih uničujočih ruskih napadov na kritično energetsko infrastrukturo Ukrajine. Rusija je v zadnjem obdobju močno okrepila bombardiranje energetskega sistema, kar povzroča humanitarno krizo v ukrajinski prestolnici sredi zimskih razmer. Na bojišču so ruske sile po lastnih trditvah zabeležile nove ozemeljske pridobitve. Rusko obrambno ministrstvo poroča o zavzetju vasi v regiji Zaporožje, kar nakazuje na nadaljevanje ofenzive na južni fronti. Obe strani tako stopnjujeta napade z droni in raketami, kar še dodatno obremenjuje civilno prebivalstvo v obeh državah.

Stavba pravoslavne gimnazije v ruskem mestu Voronež je bila v noči na 10. januar 2024 poškodovana med obsežnim napadom ukrajinskih brezpilotnih letal. Po navedbah tamkajšnje mestne uprave so drobci sestreljenih letal zadeli izobraževalno ustanovo, ki deluje pod okriljem eparhije, zaradi česar so morali začasno prekiniti učni proces. Pristojne službe še ocenjujejo škodo, medtem ko točen datum ponovnega odprtja šole ostaja neznan. Guverner Voroneške oblasti Aleksander Gusev je potrdil, da je napad zahteval tudi človeške žrtve in povzročil precejšnjo materialno škodo. Zaradi padca delov drona na zasebno hišo je umrla mlada ženska, še štiri osebe pa so bile v regiji ranjene. Ruske oblasti so dogodek označile za enega najsilovitejših napadov na mesto od začetka vojaškega konflikta v Ukrajini. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napadov na rusko ozemlje zunaj neposrednih bojnih linij. Napadi z brezpilotniki na Voronež, ki leži približno 250 kilometrov od meje z Ukrajino, postajajo vse pogostejši, pri čemer so pogosto tarča infrastrukturni in civilni objekti. Lokalna administracija je obljubila pomoč pri sanaciji poškodovane gimnazije in drugih prizadetih objektov v zasebni lasti.

Britanski obrambni minister John Healey se je med potovanjem v Kijev skoraj znašel v bližini kraja, kjer je padla ruska raketa "Orešnik" blizu Lvova. O tem je poročal britanski tabloid The Sun, ki se sklicuje na svoje vire.

Ukrajinske sile so zadržale severni Pokrovsk v regiji Doneck, medtem ko so ruske sile že več kot 17 mesecev poskušale zavzeti mesto. Rusija je v kombiniranih zračnih napadih v začetku leta 2026 uporabila nov jurišni dron na reaktivni pogon, imenovan Geran-5. Ukrajinski dron pa je zanetil požar v naftnem skladišču v ruski regiji Volgograd, po tem, ko je Rusija izstrelila močno hipersonično raketo.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je na kongresu vladajoče stranke Fidesz v Budimpešti ostro kritiziral zahodno finančno pomoč Ukrajini. Po njegovih besedah financiranje države, ki se nahaja v vojni, predstavlja nesmiselno trošenje sredstev, ki jih je primerjal z metanjem denarja v brezno brez dna. Orban je poudaril, da Kijev od zahodnih zaveznic za obnovo v prihodnjem desetletju zahteva približno 800 milijard dolarjev, kar po njegovem mnenju le še dodatno spodbuja korupcijo. Madžarski premier meni, da nadaljnja finančna podpora ne prinaša želenih rezultatov, temveč zgolj poglablja obstoječe težave v regiji. V svojem nagovoru je izrazil dvom o smiselnosti trenutne strategije Evropske unije in njenih partneric glede vojaške in gospodarske pomoči Ukrajini. Orbanove izjave so v skladu z njegovo dosedanjo politiko zadržanosti do vpletanja v konflikt in nasprotovanja nekaterim skupnim evropskim ukrepom proti Rusiji. Izpostavil je tudi, da navedeni znesek 800 milijard dolarjev ne vključuje dodatnih stroškov za zagotavljanje varnosti, kar bi po njegovem mnenju lahko resno ogrozilo stabilnost evropskih proračunov. Madžarska vlada tako ostaja eden najglasnejših kritikov obsežne pomoči Ukrajini znotraj Evropske unije, pri čemer Orban poziva k premisleku o porabi sredstev davkoplačevalcev v te namene.

Ženska, ki je bila ranjena v obsežnem napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na Voronež, je umrla v reanimaciji. Guverner regije Aleksander Gusev je sporočil tragično vest. Ženska je bila ranjena, ko so deli sestreljenega brezpilotnega letalnika padli na njeno hišo.

V nočnih zračnih operacijah med Rusijo in Ukrajino je prišlo do novega stopnjevanja napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so povzročili obsežno materialno škodo in zahtevali nove žrtve med civilisti. V ukrajinski regiji Dnipropetrovsk so bili v ruskih napadih ranjeni trije ljudje, tamkajšnja infrastruktura pa je močno poškodovana. Ukrajinske sile so na drugi strani uspešno izvedle povračilni napad na rusko ozemlje, kjer je zaradi zadetka brezpilotnega letalnika izbruhnil obsežen požar v naftni rafineriji v regiji Volgograd. Operacije kažejo na nadaljevanje strategije izčrpavanja, kjer obe strani ciljata predvsem na energetske objekte in logistična vozlišča. Ruski napadi so bili usmerjeni na več ukrajinskih regij, medtem ko Kijev svojo obrambno taktiko vse pogosteje dopolnjuje z napadi globoko v notranjost ruskega ozemlja, da bi omejil oskrbo ruskih sil z derivati. Po navedbah lokalnih oblasti so gasilci v Volgogradu več ur krotili ognjene zublje, preden so požar na rafineriji uspeli omejiti. Intenzivnost spopadov v zračnem prostoru ostaja visoka, kar potrjujejo tudi tuje tiskovne agencije. Današnji dogodki sledijo obdobju nenehnih izmenjav ognja, ki so se v zadnjih mesecih osredotočile na uničevanje civilne in kritične infrastrukture. Kljub prizadevanjem zračne obrambe na obeh straneh številni droni dosežejo svoje cilje, kar povzroča nenehno nestabilnost v regiji in ogroža oskrbo z energijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ruskem napadu z novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik pozval zahodne zaveznice k uvedbi novih, strožjih sankcij proti Ruski federaciji. Zelenski je poudaril, da bi morala biti krepitev gospodarskih in političnih omejitev proti Moskvi prednostna naloga zahodne zunanje politike. Po njegovem prepričanju je oster mednarodni odziv nujen za preprečitev nadaljnje eskalacije konfliktov. Ukrajinski voditelj je svoje zahteve objavil na družbenih omrežjih, kjer je izpostavil, da trenutni ukrepi niso zadostni za zaustavitev ruskih vojaških operacij. Poziv k sankcijam prihaja v času, ko Rusija uporablja nove tehnologije za napade na cilje ukrajinskih oboroženih sil, kar v Kijevu interpretirajo kot neposreden pritisk na mednarodno skupnost. Zelenski meni, da mora Zahod oblikovati nove mehanizme pritiska, ki bodo neposredno vplivali na rusko vojaško industrijo in finančne vire. S tem želi Ukrajina zagotoviti, da bo cena vojaške agresije za Kremelj postala nevzdržna, hkrati pa s tem poziva k večji enotnosti zaveznic v okviru zveze NATO in Evropske unije.

Ukrajinska javnost se je burno odzvala na objavo fotografij nove manikire prve dame Olene Zelenske, ki so se v medijih in na družbenih omrežjih pojavile sredi obsežnih izpadov električne energije po vsej državi. Številni državljani so urejen videz soproge predsednika razumeli kot neprimerno kazanje razkošja in brezbrižnosti v času, ko se milijoni Ukrajincev soočajo s pomanjkanjem svetlobe in ogrevanja. Kritiki v ukrajinskih medijih izpostavljajo kontrast med lagodnim življenjem politične elite v Kijevu in vsakodnevnim bojem preprostih ljudi za preživetje v vojnih razmerah. Razprava je hitro prerasla v širši diskurz o moralni odgovornosti javnih osebnosti med nacionalno krizo, pri čemer so nekateri komentatorji dejanje označili za provokacijo, ki spodkopava enotnost naroda. Podporniki prve dame po drugi strani trdijo, da gre za osebno higieno in urejenost, ki ne bi smela biti predmet političnih napadov. Kljub temu dogodek odraža naraščajočo napetost in utrujenost prebivalstva zaradi dolgotrajnih težav z energetsko infrastrukturo, kar povečuje občutljivost na kakršne koli znake elitizma.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je med 9:00 in 16:00 prestregla in uničila 33 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. Kasneje, med 16:00 in 20:00, je bilo sestreljenih še 10 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

V Voronežu in okolici je prišlo do napada z brezpilotnimi letalniki, pri čemer je bilo ranjenih štiri ljudi. Zračne sile so nad regijo zaznale in uničile 17 brezpilotnih letalnikov. Poškodovanih je bilo sedem večstanovanjskih stavb (vključno z eno v gradnji), šest zasebnih hiš in dva avtomobila.

Varnostni svet Združenih narodov je za ponedeljek, 12. januarja 2024, sklical izredno zasedanje, na katerem bodo razpravljali o trenutnih razmerah v Ukrajini ter ohranjanju miru in varnosti v državi. Sestanek, ki se bo začel ob 15. uri po lokalnem času v New Yorku, je bil sklican na pobudo ukrajinske strani po nedavnih ruskih zračnih napadih, v katerih je bila uporabljena nova balistična raketa srednjega dosega, imenovana Orešnik. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je poudaril, da Kijev zaradi stopnjevanja napadov zahteva odločen odziv ne le Varnostnega sveta, temveč tudi Sveta Ukrajina-Nato ter drugih mednarodnih organizacij, vključno z Evropsko unijo, Svetom Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Napadi z omenjenim orožjem so povzročili obsežne motnje v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem v Kijevu ter znatno škodo na ključni energetski infrastrukturi, vključno z velikim podzemnim skladiščem plina v lvovski regiji. Ruska stran je uporabo novega orožja potrdila kot odgovor na ukrajinske napade z zahodnim orožjem dolgega dosega na rusko ozemlje. Prihajajoče zasedanje bo tako osredotočeno na humanitarne posledice zadnjih napadov in nevarnost nadaljnje eskalacije konflikta, ki bi lahko resno ogrozila stabilnost v širši regiji. Diplomatska prizadevanja v okviru Združenih narodov ostajajo eden redkih formalnih kanalov za neposredno obravnavo vojaških operacij med stalnimi članicami s pravico veta.

Združeno kraljestvo bo namenilo 200 milijonov britanskih funtov oziroma približno 230 milijonov evrov za pripravo svojih vojaških enot na morebitno napotitev v okviru mednarodnih sil v Ukrajino. Po poročanju britanskega ministrstva za obrambo so sredstva namenjena usposabljanju in opremljanju vojske za scenarij, po katerem bi prišlo do premirja med Rusijo in Ukrajino. Britanske sile bi v takem primeru lahko delovale kot del večnacionalnih mirovnih ali nadzornih sil. Ta poteza predstavlja pomemben korak v strateškem načrtovanju Londona, ki želi zagotoviti operativno pripravljenost svojih enot za hitro odzivanje na terenu. Čeprav trenutno še ni doseženega dogovora o končanju spopadov, britanska vlada s tem ukrepom poudarja svojo zavezo k dolgoročni stabilnosti regije in podpori ukrajinski suverenosti. Sredstva bodo razporejena za specializirano usposabljanje, ki vključuje logistično podporo in varnostne operacije v povojnem okolju. Analitiki opozarjajo, da gre za eno izmed prvih konkretnih finančnih napovedi katere izmed zahodnih zaveznic, ki se neposredno nanaša na obdobje po morebitni prekinitvi ognja. Odločitev odraža pripravo na kompleksno varnostno arhitekturo v Evropi, kjer bi mednarodna navzočnost služila kot garant za preprečevanje ponovnega izbruha sovražnosti. Britansko ministrstvo je ob tem poudarilo, da napotitev ostaja pogojna in odvisna od razvoja diplomatskih pogajanj.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Po poročanju več medijev naj bi francoski predsednik Emmanuel Macron na zaprti seji parlament seznanil z načrtom o napotitvi do 6.000 francoskih vojakov v Ukrajino po koncu vojne in vzpostavitvi miru. Dmitrij Medvedjev je obsodil te načrte in objavil videoposnetek ruskega orožja kot odziv.

Rusko zunanje ministrstvo je zanikalo kakršnokoli vpletenost v poškodovanje katarskega veleposlaništva v Kijevu in poudarilo, da diplomatska predstavništva nikoli niso bila tarča ruskih sil. Ministrstvo je za škodo okrivilo delovanje ukrajinske zračne obrambe.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je začela posvetovanja z Rusko federacijo in Ukrajino o vzpostavitvi začasnega območja prekinitve ognja v neposredni bližini jedrske elektrarne Zaporožje. Generalni direktor agencije Rafael Grossi je pojasnil, da je glavni cilj te pobude omogočiti varno izvedbo nujnih popravil na zadnjem preostalem rezervnem 330-kilovoltnem daljovodu, ki je bil poškodovan v spopadih. Brez delujočih zunanjih napajalnih linij je ogrožena varnost hlajenja reaktorjev, kar povečuje tveganje za jedrsko nesrečo. Agencija si prizadeva za zagotovitev varnega koridorja, ki bi tehničnim ekipam omogočil dostop do poškodovane energetske infrastrukture brez neposredne grožnje zaradi obstreljevanja. Situacija na terenu ostaja kritična, saj elektrarna za vzdrževanje ključnih varnostnih sistemov trenutno potrebuje stabilno oskrbo z električno energijo, ki jo rezervni daljovodi zagotavljajo ob izpadih glavnih omrežij. Pobuda IAEA prihaja v času povečanih napetosti na območju največje evropske jedrske elektrarne, ki je pod ruskim nadzorom, a v njej še vedno deluje ukrajinsko osebje. Grossi je poudaril, da je prekinitev ognja nujna izključno za namene tehnične obnove in zagotavljanja jedrske varnosti, kar bi koristilo obema stranema v izogib morebitni radiološki katastrofi.

Velika Britanija je odobrila 200 milijonov funtov (230 milijonov evrov) za financiranje priprav na morebitno napotitev vojakov v Ukrajino. Število vojakov, ki bi jih London poslal, ni bilo specificirano.