Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik New York Times razkril načrte za dolgotrajno ameriško upravljanje Venezuele, ki bo po njegovih ocenah trajalo znatno dlje, kot je bilo sprva predvideno. Trump je poudaril, da nadzor ne bo omejen na tri ali šest mesecev, temveč bi lahko trajal več let. Glavni cilj te strategije je izkoriščanje obsežnih venezuelskih naftnih rezerv, s čimer želijo Združene države Amerike doseči znižanje svetovnih cen nafte in hkrati zagotoviti donosno obnovo države. Napoved neposrednega upravljanja države sledi nedavnim vojaškim in političnim premikom, vključno z odstranitvijo prejšnjega predsednika Nicolása Madura. Trumpova administracija v tem vidi priložnost za vzpostavitev nove oblasti pod močnim ameriškim vplivom, pri čemer predsednik izpostavlja ekonomski vidik operacije. Po njegovih besedah bo proces preoblikovanja Venezuele za ZDA »zelo dobičkonosen«, saj nameravajo neposredno nadzorovati črpanje in distribucijo energentov. Izjave so sprožile mešane odzive v mednarodni skupnosti, saj nakazujejo na premik v ameriški zunanji politiki proti neposrednemu kolonialnemu načinu upravljanja suverenih držav zaradi naravnih virov. Trump je ob tem zavrnil časovne omejitve za umik ameriških sil ali civilnih upraviteljev, kar potrjuje resnost namer o dolgoročni prisotnosti v regiji.

Papež Leon XIV. je v petek v svojem letnem nagovoru o zunanji politiki ostro obsodil uporabo vojaške sile kot sredstva za doseganje diplomatskih ciljev in pozval k zaščiti človekovih pravic v Venezueli. Sveti oče je v nenavadno kritičnem tonu poudaril, da je diplomacija, ki temelji na sili, popolnoma nesprejemljiva, ter izrazil nezadovoljstvo nad odzivom mednarodnih organizacij na trenutno krizo. Papež je v svojem govoru opozoril, da je vojna v mednarodnih odnosih znova postala »modna«, kar ogroža temeljne civilizacijske norme. Poglavar Rimokatoliške cerkve je poudaril nujnost zaščite venezuelskega naroda, ki se spopada z dolgotrajno politično in gospodarsko nestabilnostjo. Njegove besede odražajo zaskrbljenost Vatikana nad nemočjo mednarodne skupnosti, da bi učinkovito naslovila kršitve človekovih pravic in preprečila stopnjevanje napetosti. Papež je pozval k vrnitvi k pristnemu dialogu, ki ne vključuje vojaškega pritiska, ter izpostavil, da mora biti mir prednostna naloga vseh vpletenih strani. Govor predstavlja pomemben zunanjepolitični premik Vatikana k bolj neposrednemu nagovarjanju konkretnih kriznih žarišč. S kritiko mednarodnih organizacij je papež Leon XIV. nakazal, da trenutni globalni mehanizmi za reševanje konfliktov ne delujejo ustrezno, kar vodi v trpljenje civilnega prebivalstva. Poziv k spoštovanju mednarodnega prava in človekovega dostojanstva ostaja osrednja točka papeževega prizadevanja za mir v regiji.

Združene države Amerike so v usklajeni operaciji v Karibskem morju presregle in zasegle tanker Olina, ki je prevažal nafto iz Venezuele. Akcija se je odvila v petek pred svitom, ko so pripadniki ameriške mornariške pehote s helikopterji poleteli z letalonosilke USS Gerald R. Ford in izvedli vstop na krov plovila. Operacija je bila izvedena v sodelovanju z več ameriškimi vladnimi resorji, kar kaže na stopnjevanje pritiska na venezuelski energetski izvoz. Ameriške oblasti trdijo, da so takšni ukrepi nujni za preprečevanje kršitev sankcij in nezakonitega trgovanja z viri, ki financirajo tamkajšnji režim. Tanker Olina je le eden v nizu plovil, ki so jih ameriške sile v zadnjem obdobju ustavile v mednarodnih vodah zaradi sumov o vpletenosti v tihotapljenje energentov pod venezuelsko zastavo ali v njihovem imenu. Dogodek dodatno zaostruje diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom ter vpliva na stabilnost naftnih poti v regiji. Čeprav podrobnosti o tovoru in končni destinaciji tankerja niso bile v celoti razkrite, zaseg pomeni neposreden poseg v logistične verige Venezuele, ki se kljub mednarodnim omejitvam trudi ohraniti izvoz nafte na svetovne trge.

Vrhovno sodišče ZDA ni sprejelo odločitve o zakonitosti uvedbe carin pod vodstvom Donalda Trumpa, naslednja obravnava pa je predvidena 14. januarja. Če bi sodišče presodilo, da so bile Trumpove carine neustavne, bi jih lahko vlada še vedno uvedla na podlagi drugih zakonov.

Južno poveljstvo ameriške vojske je objavilo posnetek zasega naftnega tankerja Olina v Karibskem morju, blizu Trinidada in Tobaga. Zaseg je bil izveden v sklopu prizadevanj za nadzor nad venezuelskimi naftnimi produkti in preprečevanje kršitev sankcij.

V Južni Afriki so se začele enotedenske pomorske vaje s Kitajsko, Rusijo in Iranom. Vaje potekajo v času povečanih napetosti zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli in zasega naftnih tankerjev. Medtem v Iranu potekajo protesti proti islamski vladi.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V Iranu je potekalo množično protestiranje proti režimu ajatole Hameneja, pri čemer so protestniki pozivali k njegovi odstavitvi. Sin šaha je pozval Trumpa, naj bo pripravljen posredovati. Iranski voditelj je obtožil ZDA in Izrael vmešavanja v proteste in dejal, da protestniki poskušajo ugoditi Trumpu.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical načrtovani drugi val napadov na Venezuelo. Kot razlog za to odločitev je navedel izpuščanje političnih zapornikov.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Venezuelske oblasti so v četrtek, 1. januarja 2026, izpustile pet španskih državljanov, ki so bili zaprti v tamkajšnjih zaporih. Španski minister za zunanje zadeve José Manuel Albares je potrdil njihove identitete in sporočil, da so izpuščene osebe že na poti v domovino. Med izpuščenimi so José María Basoa, Andrés Martínez Adasme in Miguel Moreno Dapena, katerih družine se je predsednik španske vlade Pedro Sánchez udeležil na srečanju že lanskega decembra. Po navedbah ministrstva je med osvobojenimi tudi ženska z dvojnim državljanstvom. Španska vlada je potezo označila za pozitiven korak v novem obdobju, v katerem se nahaja Venezuela pod novim vodstvom. Madrid je pred tem maja lani opozoril, da je bilo v Venezueli samovoljno pridržanih štirinajst oseb s španskim državljanstvom, večinoma z dvojnim državljanstvom. Zadnja izpustitev sledi povečanemu diplomatskemu pritisku Španije, ki si je prizadevala za svobodo svojih državljanov, označenih za politične zapornike. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v diplomatskih odnosih med Madridom in Caracasom. Čeprav so se nekatere družine s predsednikom vlade srečale že konec leta 2025, se je proces dejanskih izpustitev začel šele po uradnih pozivih novemu venezuelskemu vodstvu. Špansko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da si bodo še naprej prizadevali za preostale državljane, ki bi bili lahko še vedno pridržani v tej južnoameriški državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil možnost dolgoročnega ameriškega nadzora nad Venezuelo in njenimi prihodki od nafte. Srečal se je z vodilnimi naftnimi podjetji, čeprav nekatera podjetja iz shale industrije niso bila zadovoljna z njegovimi načrti za znižanje cen surove nafte z venezuelsko nafto. Medtem je skupina, ki jo financira George Soros, kritizirala Trumpovo ravnanje z venezuelskim predsednikom Madurom.

Rusija je izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino s stotinami dronov in desetinami raket, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe v Kijevu. Uporabila je tudi novo jedrsko balistično raketo Orešnik, kar je bilo šele drugič v skoraj štiri leta trajajoči vojni, kar naj bi bilo opozorilo Kijevu in njegovim zahodnim zaveznikom, medtem ko potekajo mirovna pogajanja pod vodstvom ZDA.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil, da bi moral obrambni proračun za fiskalno leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. Hkrati so se na stavni platformi Polymarket povečale možnosti, da bo Trump leta 2026 pridobil Grenlandijo. Senat je sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih glede Venezuele, s čimer je ponudil redek grajo Trumpovi administraciji. Medtem so na Wall Streetu poskočila podjetja za proizvodnjo orožja, po povečanju obrambnega proračuna. V prvem letu Trumpovega mandata je bila izvedena vrsta izvršnih ukrepov, ki so povzročili velike spremembe v zvezni vladi.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Trumpova administracija je zasegla dva tankerja, ki sta prevažala venezuelsko nafto, in napovedala načrte za selektivno rahljanje sankcij. Analitiki so opozorili na mešana sporočila republikancev glede Trumpovega napada na Venezuelo in odstavitve Nicolása Madura. Predsednik Petro je obsodil kršitev latinskoameriške suverenosti in jo primerjal z nacističnim bombardiranjem Guernice.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Operacija zajetja venezuelskega predsednika Madura s strani ZDA je sprožila mednarodne odzive. Uradniki ZDA so izjavili, da morajo nadzorovati prodajo venezuelske nafte za nedoločen čas, da bi stabilizirali gospodarstvo države in zagotovili delovanje v ameriškem interesu. Republikanski guverner Jeff Landry je pozval k morebitni usmrtitvi Madura. Pojavile so se tudi blokade vojaških akcij ZDA proti Grenlandiji.

Administracija Združenih držav Amerike in predstavniki venezuelske vlade so začeli pogovore o znatnem povečanju dobav venezuelske nafte na ameriški trg. Po navedbah tiskovne agencije Reuters bi lahko do povečanja prišlo s preusmeritvijo naftnih količin, ki so bile prvotno namenjene Kitajski. Venezuela ima trenutno na tankerjih pripravljenih več milijonov sodčkov nafte, kar bi lahko hitro vplivalo na svetovne trge. Ameriški notranji minister Doug Burgum je ob tem izpostavil, da bi bila krepitev uvoza iz Venezuele koristna za zagotavljanje varnosti delovnih mest v ZDA. Pogovori nakazujejo na morebitno otoplitev odnosov med državama, ki so bili v preteklosti zaznamovani s sankcijami in diplomatskimi napetostmi. Glavni cilj ameriške strani je stabilizacija cen energentov in zmanjšanje odvisnosti od drugih strateških tekmecev. Venezuelska stran v pogajanjih vidi priložnost za oživitev svojega naftnega sektorja, ki ga je v zadnjem desetletju prizadelo pomanjkanje naložb in mednarodna izolacija. Morebitni dogovor bi pomenil velik premik v energetski politiki zahodne poloble, saj bi se Caracas ponovno močneje navezal na ameriško rafinerijsko infrastrukturo, ki je prilagojena prav težki venezuelski nafti.

Trumpova administracija je zasegla več sankcioniranih tankerjev, ki so prevažali venezuelsko nafto, in napovedala načrte za prodajo do 50 milijonov sodčkov te nafte, ki je bila zaradi ameriške blokade ujeta v Venezueli. Razkrita je bila anketa Daily Maila, ki je razkrila mnenje Američanov o Trumpovi motivaciji za odstranitev Nicolása Madura z oblasti. Pojavile so se tudi trditve, da je Trumpova administracija nezakonito ugrabila venezuelskega voditelja države, Marco Rubio pa je grozil.

Venezuelska začasna predsednica je odločno zavrnila trditve o vplivu zunanjih dejavnikov na vodenje države in poudarila, da nobena tuja sila ne vlada Venezueli. Izjava predstavlja neposreden odziv na zahteve in dejanja administracije nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki si je prizadevala za vzpostavitev nadzora nad to južnoameriško državo. Oblasti v Caracasu so po ameriškem posredovanju sporočile, da lokalna vlada ohranja polno suverenost in avtonomijo pri sprejemanju odločitev. Kljub pritiskom iz tujine začasna predsednica vztraja, da v državi ne vlada noben zunanji akter, s čimer želi utrditi legitimnost trenutne oblasti v očeh domače in mednarodne javnosti. Situacija ostaja napeta, saj se država spopada z diplomatskimi pritiski in vprašanji o prihodnji politični usmeritvi pod novim vodstvom.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je razglasila sedemdnevno nacionalno žalovanje v spomin na žrtve ameriškega vojaškega napada, med katerimi je bilo 23 venezuelskih in 32 kubanskih varnostnih sil.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Venezuelski generalni državni tožilec Tarek William Saab je napovedal uvedbo uradne preiskave o smrti več deset oseb, ki so po navedbah venezuelskih oblasti izgubile življenje med vojaškim napadom Združenih držav Amerike na prestolnico Caracas in druge dele države. Za vodenje postopka je Saab imenoval tri uradnike svojega urada, ki bodo zadolženi za ugotavljanje okoliščin in natančnega števila žrtev. Napoved preiskave prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom. Čeprav podrobnosti o samem obsegu napada in natančnem številu ubitih ostajajo predmet nasprotujočih si informacij, venezuelska stran dogodek označuje za neposredno vojaško agresijo na suvereno ozemlje. Odločitev tožilstva za pregon odraža prizadevanja režima Nicolása Madura, da na mednarodni ravni dokumentira posledice ameriških vojaških operacij.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozdravilo nastop funkcije nove pooblaščenke predsednika Venezuele Delcy Rodríguez in ji zaželelo uspeh pri njenem delu. Po navedbah tiskovne službe ministrstva v Moskvi Rusija podpira prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito državne suverenosti in nacionalnih interesov. V izjavi so poudarili, da prevzem dolžnosti s strani Rodríguezove simbolizira odločenost tamkajšnje vlade pri varovanju države pred zunanjimi pritiski. Miklavževo zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo pomen stabilnosti v tej latinskoameriški državi. Ruska diplomacija je izpostavila, da tesno spremlja notranjepolitično dogajanje v Venezueli in podpira legitimne institucije v njihovem boju za ohranitev neodvisnosti. Poteza Moskve potrjuje nadaljevanje tesnih diplomatskih in strateških vezi med državama, ki sta v preteklosti že večkrat sodelovali na področju energetike in obrambe.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po aretaciji Nicolasa Madura se je Donald Trump prvič po več mesecih pogovarjal z Joejem Scarboroughom in ponovil svoje kontroverzne izjave. Trump je kritiziral Madura, ker naj bi posnemal njegove poteze, zavrnil možnost volitev v Venezueli in nakazal na možnost ameriške okupacije države s pošiljanjem vojakov. Administracija pospešeno vlaga napore v privabljanje ameriških naftnih družb v Venezuelo, pri čemer je energetski sekretar Chris Wright nagovarjal vodilne v naftni industriji v Miamiju. Trumpova administracija naj bi začela obsežen napad na Venezuelo in celotno Latinsko Ameriko, kar naj bi bil del imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Venezuelski zunanji minister se je v uradnem sporočilu javno zahvalil Iranu za njegovo neomajno podporo in diplomatska prizadevanja za izpustitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Venezuelska stran je izpostavila pomen solidarnosti med državama v času političnih pretresov, ko Teheran aktivno poziva k osvoboditvi venezuelskega voditelja, ki so ga po navedbah venezuelskih oblasti nezakonito pridržali oziroma ugrabili. Diplomatska zahvala poudarja vse močnejše zavezništvo med Caracasom in Teheranom, ki temelji na skupnem nasprotovanju pritiskom zahodnih sil. Iranska stran je v mednarodni javnosti večkrat zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, kar so venezuelski uradniki označili za ključno dejanje v boju za suverenost države. Odnosi med državama se v zadnjem obdobju še dodatno poglabljajo na področju političnega sodelovanja in vzajemne pomoči pri vprašanjih mednarodne legitimnosti.

Kuba je uradno potrdila smrt 32 pripadnikov svojih oboroženih sil, ki so padli med ameriško vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas. Po navedbah kubanskih oblasti so vojaki izgubili življenja med posredovanjem posebnih enot ameriške vojske Delta Force, kar je kasneje potrdil tudi predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Dogodek je povzročil val žalovanja na Kubi, kjer se z državnimi častmi spominjajo svojih padlih borcev. Ameriška operacija, katere cilj je bil domnevno usmerjen proti strukturam v Caracasu, predstavlja novo zaostritev v že tako napetih odnosih med Washingtonom, Havano in Caracasom. Incident neposredno vključuje tuje vojaške sile na ozemlju Venezuele, kar bi lahko imelo širše posledice za regionalno varnost in stabilnost v Latinski Ameriki. Podrobnosti o naravi samega spopada in natančnem mandatu kubanskih enot v Venezueli ostajajo predmet nadaljnjih analiz in poročanj.

Kitajski veleposlanik pri Združenih narodih je na nujni seji Varnostnega sveta ZN ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Po poročanju kitajske medijske skupine CMG je Peking izrazil globoko nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji v latinskoameriški državi, ki bi po njihovem mnenju lahko dodatno destabilizirala regijo in kršila načela mednarodnega prava. Kitajski predstavnik je v svojem nagovoru pozval k mirnemu reševanju notranjepolitičnih vprašanj Venezuele brez zunanjega vmešavanja. Dogajanje v Varnostnem svetu odraža zaostrovanje odnosov med velikimi silami glede vprašanja suverenosti in humanitarne krize v Venezueli. Združene države Amerike po drugi strani svoja dejanja utemeljujejo z zaščito demokratičnih procesov in varnostnih interesov, kar pa Kitajska označuje za kršitev listine Združenih narodov. Napetost med državami ostaja visoka, saj se vprašanje Venezuele spreminja v širše polje geostrateškega merjenja moči.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel dvotedensko najnižjo vrednost, pri čemer je USD/JPY presegel 157,00. Novozelandski dolar se je umaknil pod 0,5800, medtem ko naj bi Fed po mnenju guvernerja Stephena Mirana letos znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. GBP/USD bi lahko našel glavno oviro pri devetdnevnem EMA.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se sooča z ostrimi kritikami in naraščajočimi civilnimi nemiri po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaški poseg, v katerem je sodelovalo približno 150 letal, je po prvih poročilih zahteval najmanj 80 življenj, med katerimi so bili tudi civilisti. Medtem ko Washington trdi, da je bila operacija nujna zaradi boja proti narkoterorizmu in domnevnih povezav Madura s karteli, kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Operacija je sprožila obsežen odziv levega političnega pola in nevladnih organizacij, ki so v nekaj urah po ugrabitvi organizirale proteste in digitalne kampanje proti ameriškemu imperializmu. Javnomnenjska raziskava agencije Ipsos je razkrila, da 72 odstotkov Američanov izraža strah pred pregloboko vpletenostjo v venezuelske notranje zadeve. Kljub zajetju vodstva države venezuelski varnostni aparat, vključno z vojsko in obveščevalnimi službami, ostaja nedotaknjen, kar povečuje tveganje za nastanek nevarnega političnega vakuuma in morebitne državljanske vojne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je že napovedal uporabo pomorske blokade za nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je javno izpostavil neučinkovitost ruskih sistemov zračne obrambe, ki so nameščeni v Venezueli. Po nedavnem ameriškem letalskem napadu na cilje v tej latinskoameriški državi je Hegseth poudaril, da ruska tehnologija, ki bi morala varovati venezuelski zračni prostor, ni izpolnila pričakovanj oziroma ni preprečila operacije sil Združenih držav Amerike. Minister je v svojih izjavah neposredno naslovil kakovost ruske vojaške opreme in dejal, da se omenjeni sistemi niso izkazali za učinkovite. Njegovi komentarji so sledili analizi operativnih podatkov po napadu, ki so potrdili, da venezuelska obramba ni uspela pravočasno zaznati ali nevtralizirati ameriških zračnih sil. S tem je Washington poslal jasno sporočilo o tehnološki premoči zahodnega orožja nad ruskimi obrambnimi sistemi, ki jih Ruska federacija prodaja svojim zaveznikom po svetu. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom ter hkrati postavlja pod vprašaj zanesljivost ruske vojaške pomoči v regiji.

Kubanske oblasti so spustile zastave v znak žalovanja za 32 varnostniki, ki naj bi umrli v ameriškem napadu v Venezueli. Kuba je potrdila, da so med žrtvami tudi pripadniki vojaškega in obveščevalnega osebja, kar kaže na pomembno vlogo kubanskih državljanov v Venezueli.

Ameriška aretacija venezuelskega predsednika Madura je sprožila mednarodno pozornost in razhajanja. Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega in se označil za »vojnega ujetnika«, s čimer je po mnenju strokovnjakov poskušal izpodbijati Trumpovo razlago operacije kot izvajanje zakona. Poteza ZDA je povzročila razkol v mednarodni skupnosti in sprožila vprašanja o legitimnosti ameriškega posredovanja v Venezueli.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ZDA si ameriški predsednik Trump prizadeva, da bi ameriška naftna podjetja izkoristila venezuelske naftne rezerve, ki so največje na svetu. To je povzročilo rast cen delnic energetskih podjetij in cen nafte. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi to lahko dolgoročno ogrozilo naftno industrijo v Alberti.

Trumpova administracija se je redko zahvalila medijem. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je pohvalil medije za poročanje o nedavni vojaški akciji ZDA v Venezueli.

Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov sta Rusija in Kitajska ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Predstavnika Moskve in Pekinga sta Washington obtožila tiranije, neokolonializma in kršenja mednarodnega prava, medtem ko je ameriški veleposlanik Mike Waltz vztrajal, da ni šlo za vojno napoved, temveč za ciljno usmerjeno operacijo proti narkoterorizmu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred zasedanjem izrazil globoko skrb zaradi destabilizacije regije in nevarnega precedensa v mednarodnih odnosih. Dogajanje v New Yorku sledi dramatičnim dogodkom v Caracasu, kjer so elitne ameriške enote, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle napad in Madura s soprogo Cilio Flores prepeljale v zvezni zapor v Brooklynu. Medtem ko Rusija in Kitajska zahtevata spoštovanje suverenosti Venezuele, so preostale članice Varnostnega sveta ostale previdne in zadržane. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so z operacijo uresničile dolgotrajne grožnje o odstavitvi Madurovega režima, ki so se stopnjevale vse od septembra 2025. Napetosti v Latinski Ameriki ostajajo na vrhuncu, saj so sosednje države, kot sta Brazilija in Mehika, že pred časom neuspešno ponujale mediacijo za preprečitev oboroženega spopada.