V švicarskem Davosu se je pričelo letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma, ki so se ga udeležili številni korporativni voditelji in vladni predstavniki. Osrednja figura dogodka je bil ameriški predsednik Donald Trump, katerega protekcionistična politika in uvedba novih carin na uvoz blaga iz evropskih zaveznic sta povzročili precejšnjo negotovost v svetovnem redu. Razprave so se osredotočale predvsem na naraščajočo neenakost, saj so milijarderji v zadnjem obdobju znatno povečali svoje premoženje, medtem ko revnejši sloji prebivalstva zaostajajo. Posebno pozornost je vzbudila odločitev Danske, ki je letos bojkotirala vrh v Davosu. Ta korak je neposreden odziv na spor glede Grenlandije, ki se je razplamtel, ko je Washington izrazil interes za nakup tega otoka. Ker Danska na prodajo ni pristala, je Trumpova administracija napovedala povračilne gospodarske ukrepe, kar je še dodatno zaostrilo odnose med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Medtem ko uradni program spodbuja dialog in gospodarski napredek, v ozadju prevladujejo napetosti zaradi Trumpovega prevladujočega tona, ki spodkopava uveljavljene mednarodne norme. Voditelji se spopadajo z vprašanji, kako ohraniti stabilnost svetovnega trga v času, ko se ključni trgovinski partnerji zatekajo k enostranskim potezam in grožnjam s carinami, kar neposredno vpliva na globalno oskrbovalno verigo in diplomatske odnose.

Najnovejše poročilo humanitarne organizacije Oxfam razkriva, da se je premoženje avstralskih milijarderjev v letu 2025 v povprečju povečalo za skoraj 600.000 dolarjev na dan. Medtem ko se je bogastvo najpremožnejših povečalo za 16 odstotkov, se je na milijone Avstralcev spopadalo z revščino in pomanjkanjem hrane. Trenutno 48 avstralskih milijarderjev razpolaga z večjim premoženjem kot celoten spodnji del populacije, ki obsega 11 milijonov ljudi oziroma 40 odstotkov prebivalstva. Na svetovni ravni je premoženje milijarderjev doseglo rekordnih 18,3 bilijona ameriških dolarjev, kar je trikrat hitrejša rast od petletnega povprečja. Poročilo, ki je bilo objavljeno tik pred začetkom 56. Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, opozarja na nevarno politično neenakost. Podatki kažejo, da imajo milijarderji kar 4000-krat večjo verjetnost za zasedbo političnih položajev kot običajni državljani, kar vodi v zmanjševanje državljanskih svoboščin in povečevanje vpliva kapitala na zakonodajo. Zaradi poglabljanja razlik Oxfam poziva k nujnim davčnim reformam, vključno z uvedbo davka na premoženje in odpravo davčnih olajšav za kapitalske dobičke. V Avstraliji se pritiski na vlado stopnjujejo, saj vsako tretje gospodinjstvo poroča o negotovosti pri oskrbi s hrano, medtem ko premoženje peščice raste hitreje kot kdajkoli prej. Organizacija poudarja, da je prekinitev tega začaranega kroga nujna za ohranitev demokratičnih standardov.

Svetovni gospodarski forum (WEF) je v svojem najnovejšem poročilu o globalnih tveganjih izpostavil geoekonomska soočenja kot najbolj perečo grožnjo za svetovno stabilnost v letu 2026. Analiza kaže na povečano volatilnost na področju trgovine in financ, kar resno ogroža mednarodno sodelovanje. Ta kategorija tveganj se je na lestvici najpomembnejših groženj v primerjavi s prejšnjimi obdobji povzpela za osem mest, kar odraža zaostrovanje odnosov med ključnimi svetovnimi akterji. Poročilo izpostavlja, da so poleg gospodarskih napetosti v ospredju tudi podnebne grožnje, ki ostajajo dolgoročni izziv za človeštvo. Poseben poudarek je namenjen regijam, kot sta Azerbajdžan in južni Kavkaz, kjer bi lahko imeli globalni premiki v trgovinski politiki in finančnih tokovih neposredne negativne posledice. WEF opozarja, da se svet nahaja v obdobju izrazite medsebojne povezanosti, kjer lokalni konflikti hitro prerastejo v globalne motnje. Glavni razlog za pesimistično napoved je tehnološka tekma med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Obe velesili sta v preteklem obdobju investirali rekordna sredstva v tehnološko prevlado, kar je privedlo do fragmentacije globalnega trga. Takšna razdrobljenost otežuje usklajeno reševanje drugih kritičnih vprašanj, kot so energetska tranzicija in odpravljanje posledic naravnih nesreč, kar dodatno stopnjuje tveganja za svetovno gospodarstvo.

V švicarskem gorskem letovišču Davos se je začelo letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), na katerem se je zbralo skoraj 3.000 udeležencev z najvišjih ravni gospodarstva, politike in civilne družbe. Med udeleženci so številni voditelji držav, predstavniki mednarodnih organizacij, aktivisti in novinarji, ki bodo razpravljali o najbolj perečih globalnih izzivih. Dogodek velja za eno najpomembnejših srečanj svetovne elite, kjer se oblikujejo smernice za prihodnji gospodarski in politični razvoj. Letošnje srečanje poteka v znamenju številnih geopolitičnih napetosti in gospodarske negotovosti. Razprave bodo osredotočene na vprašanja, kot so podnebne spremembe, tehnološki napredek, vključno z umetno inteligenco, ter varnostna tveganja v različnih delih sveta. Poleg uradnih zasedanj bodo ob robu foruma potekali številni neformalni pogovori, ki pogosto služijo kot osnova za prihodnje diplomatske pobude. Kritiki forumu pogosto očitajo elitizem in nepovezanost z dejanskimi težavami prebivalstva, vendar organizatorji poudarjajo pomen dialoga med različnimi interesnimi skupinami. Davos tako ostaja ključna platforma za mreženje in izmenjavo mnenj med tistimi, ki imajo neposreden vpliv na globalne tokove, čeprav so konkretne odločitve redko sprejete neposredno na samem prizorišču.

Evropski politiki in gospodarstveniki so na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu usklajevali svoja stališča pred napovedanim nastopom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. V ospredju letošnjega srečanja prevladujejo geopolitična vprašanja, pri čemer si Evropa prizadeva za ohranitev multilateralnega reda v luči naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike. Diplomatska prizadevanja so se osredotočila na iskanje skupnega jezika glede trgovinskih vprašanj in varnostne politike. Posebno pozornost so udeleženci namenili vprašanju Grenlandije, ki je v preteklih mesecih povzročilo diplomatski spor med Washingtonom in Københavnom. Evropski predstavniki so poudarili pomen stabilnih odnosov znotraj evroatlantskih zavezništev, obenem pa izrazili zaskrbljenost zaradi nepredvidljivosti ameriške zunanje politike. Geopolitična negotovost vpliva tudi na gospodarska pričakovanja, saj si evropska podjetja želijo jasnejših pravil v mednarodni trgovini. Srečanje v Davosu se letos odvija v znamenju spopadanja z velikimi globalnimi izzivi, od podnebnih sprememb do trgovinskih blokad. Evropska unija poskuša nastopiti enotno, da bi zaščitila svoje gospodarske interese pred morebitnimi novimi carinami, ki jih je napovedala Trumpova administracija. Pogovori za zaprtimi vrati so razkrili globoke razpoke v razumevanju globalnega sodelovanja med obema stranema Atlantika.

V švicarskem Zürichu se je zbralo več tisoč protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje napovedanemu obisku ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu. Demonstracije so prerasle v nasilne spopade s policijo, ko so udeleženci skušali prebiti varnostne kordone. Policijske enote so za obvladovanje množice in preprečevanje nadaljnjega nasilja uporabile solzivec ter gumijaste naboje. Protesti so usmerjeni proti politiki ameriške administracije in globalnemu kapitalizmu, ki ga po mnenju protestnikov simbolizira srečanje v Davosu. Organizatorji so poudarili, da Trumpova prisotnost na forumu spodbuja neenakost in okoljsko škodo. V mestu so zaradi incidentov poostrili varnostne ukrepe, o morebitnih resnejših poškodbah ali aretacijah pa poročevalci še zbirajo podatke. Svetovni gospodarski forum v Davosu vsako leto gosti vodilne svetovne politike in gospodarstvenike, kar redno sproža valove kritik in protestov po celotni Švici. Letošnji dogodek je zaradi udeležbe predsednika Združenih držav Amerike še posebej varnostno tvegan, saj so nasprotniki njegove politike napovedali vrsto dogodkov, s katerimi bodo opozarjali na sporne vidike mednarodne trgovine in zunanje politike.

V švicarskem letovišču Davos se je pričelo letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki gosti skoraj 3.000 visokih predstavnikov iz sveta gospodarstva, politike in civilne družbe. Udeleženci se bodo v okviru elitnega dogodka v Alpah osredotočili na ključne globalne izzive, vključno z geopolitičnimi napetostmi, gospodarsko stabilnostjo in tehnološkim napredkom. Srečanje velja za eno najpomembnejših platform za mreženje in oblikovanje strateških pobud na svetovni ravni. Poleg uradnih delegatov so v mesto prispeli tudi številni aktivisti, novinarji in zunanji opazovalci, ki spremljajo potek razprav. Organizacija WEF, ki deluje kot neprofitni možganski trust, si prizadeva za sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, vendar se vsako leto sooča tudi s kritikami glede elitizma in dejanskega vpliva na reševanje svetovnih kriz. Varnostni ukrepi v Švici so zaradi prisotnosti svetovnih voditeljev na najvišji ravni. Letošnje srečanje poteka v času povečane negotovosti na mednarodnih trgih in zahtevnih podnebnih ciljev. Program vključuje številne panele in zaprte seje, kjer bodo razpravljali o prihodnosti umetne inteligence, energetskem prehodu in krepitvi odpornosti svetovnega gospodarstva proti morebitnim prihodnjim šokom. Pričakuje se, da bodo rezultati pogovorov vplivali na oblikovanje politik v prihodnjem letu.

Na Trgu svobode v Novem Sadu je potekal protestni shod študentov, ki izvajajo blokado fakultet, vendar se je dogodek soočil z opaznim pomanjkanjem enotnosti znotraj študentskega gibanja. Shod, katerega namen je bil predstaviti cilje in vizijo gibanja pod sloganom o pomenu zmage, niso podprli študenti največje novosadske Fakultete tehničnih ved (FTN), prav tako pa so podporo odrekli študenti z univerz v Beogradu, Nišu in Novem Pazarju. Odsotnost usklajenosti se je odrazila tudi na družbenih omrežjih, kjer omenjene skupine niso delile pozivov na shod ali poročil z dogodka. Analitiki opozarjajo na dva možna razloga za nastali jaz znotraj gibanja, ki bi lahko oslabil pogajalsko moč študentov. Medtem ko so nekateri študenti v Novem Sadu stopnjevali svoje aktivnosti, so se druge študentske skupine po državi raje osredotočile na pripravo velikega vsesplošnega shoda v Beogradu, ki je napovedan za 27. januar. Ta razhajanja v strategiji in prednostnih nalogah nakazujejo na notranja trenja glede vodenja in koordinacije protestnih aktivnosti na nacionalni ravni. Kljub delnim blokadam in protestom, ki se v Srbiji vrstijo že dlje časa, ostaja vprašanje učinkovitosti takšnih akcij brez širše konsolidacije. Trenutno stanje odraža nezadovoljstvo z akademskimi in socialnimi razmerami, a hkrati kaže na težave pri vzpostavljanju enotne fronte proti univerzitetnim oblastem in vladnim politikam. Razplet gibanja bo verjetno odvisen od uspeha napovedanega beograjskega shoda in sposobnosti študentov, da premostijo medregionalne razlike.

Donald Trump je pozval k zamenjavi vodstva v Iranu, potem ko je ajatola Hamenej obtožil ZDA za nemire in zatrdil, da Trump napačno predstavlja nasilne skupine kot izraz volje iranskega ljudstva. Iranski predsednik Masud Pezeškian je opozoril, da bi vsak napad na vrhovnega voditelja Hameneja pomenil napoved vojne. Po desetdnevni blokadi so v Iranu za kratek čas ponovno vzpostavili omejen dostop do interneta, kar je po mnenju skupin za človekove pravice poskus prikritja nasilnega zatrtja protestov. Trump se je odločil zaenkrat ne izvesti vojaškega udara na Iran, o tem je govoril z regionalnimi voditelji, tudi z Benjaminom Netanjahujem.

Premoženje svetovnih milijarderjev je v letu 2025 doseglo rekordne vrednosti, kar po navedbah nevladne organizacije Oxfam povečuje socialno neenakost in neposredno ogroža demokratično delovanje držav. Skupno premoženje več kot 3000 milijarderjev se je lani povzpelo na 18,3 bilijona dolarjev, kar predstavlja 16-odstotno povečanje na letni ravni oziroma kar 81-odstotno rast od leta 2020. Poročilo je bilo objavljeno ob začetku Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Generalni direktor Oxfam International Amitabh Behar je v poročilu poudaril, da ekonomske in politične neenakosti pospešujejo spodkopavanje človekovih pravic in varnosti. Organizacija posebej izpostavlja politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi po njihovih ocenah dodatno prispevala k utrjevanju moči najbogatejših in spodkopavala politične svobode. Behar opozarja, da koncentracija bogastva v rokah peščice posameznikov omogoča nesorazmeren vpliv na politične procese. Oxfam poziva k nujnim ukrepom za zmanjšanje neenakosti, saj trenutni trendi kažejo na hitro erozijo demokratičnih standardov. Razprava o teh vprašanjih bo ena izmed osrednjih tem srečanja svetovne elite v Švici, kjer bodo voditelji razpravljali o prihodnosti svetovnega gospodarstva in socialne stabilnosti v času naraščajočih geopolitičnih napetosti.

Sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustem Umerov je po končanih dvodnevnih pogovorih z ekipo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Floridi sporočil, da se bodo razprave o končanju vojne v Ukrajini nadaljevale prihodnji teden v švicarskem Davosu. Umerov je srečanja na Floridi označil za del procesa iskanja rešitve za konflikt z Rusijo, pri čemer se bo dialog preselil na Svetovni gospodarski forum. Delegacija, ki jo je pred tem vodil Kirilo Budanov, se je s ključnimi ameriškimi partnerji osredotočala na podrobnosti morebitnega mirovnega sporazuma. Pogovori na Floridi so predstavljali kritično fazo v usklajevanju stališč med Kijevom in prihajajočo ameriško administracijo, ki napoveduje hitrejše reševanje ukrajinskega vprašanja. Podrobnosti o vsebini sporazuma ostajajo zaupne, vendar so premiki v smeri Davosa znak intenziviranja diplomatskih prizadevanj. Svetovni gospodarski forum v Davosu bo tako služil kot naslednje prizorišče za širšo mednarodno razpravo o predlogih, ki so bili oblikovani v Miamiju. Ukrajinska stran si prizadeva zagotoviti stabilno podporo Zahoda tudi ob menjavi oblasti v Washingtonu, medtem ko se pritiski za dosego mirovne rešitve na mednarodnem parketu stopnjujejo.

Svetovni gospodarski forum (WEF) v švicarskih Alpah, ki je v zadnjem obdobju izgubljal na svojem mednarodnem ugledu, se letos ponovno uvršča v središče svetovne pozornosti. Glavni razlog za povečano zanimanje je napovedana udeležba Donalda Trumpa, ki velja za eno najbolj pričakovanih osebnosti srečanja v zadnjih letih. Dogodek se odvija v času, ko se organizacija spopada z notranjimi težavami, predvsem zaradi polemik glede odstopa dolgoletnega ustanovitelja Klausa Schwaba. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko prisotnost Trumpa delovala kot katalizator za ponovno oživitev pomena foruma, ki so mu nekateri kritiki že napovedovali zaton. Kljub institucionalnim trenjem in vprašanjem o prihodnosti vodenja organizacije, Davos ta teden velja za najpomembnejše stičišče svetovne politične in gospodarske elite. Pričakuje se, da bodo razprave v Švici zasenčile pretekla leta, ko je bila vsebina srečanj ocenjena kot manj prelomna. Srečanje v Davosu ostaja ključna platforma za neformalne diplomatske pogovore in gospodarske dogovore na najvišji ravni. Čeprav so notranje razmere v WEF negotove, moč dogodka še vedno temelji na koncentraciji vplivnih odločevalcev na enem mestu. Letošnja izvedba bo tako služila kot preizkus za prihodnjo relevantnost foruma v hitro spreminjajočem se geopolitičnem okolju.

Ruska vojska je z nizi zračnih napadov z raketami in brezpilotnimi letalniki onesposobila ključne zmogljivosti ukrajinskega energetskega omrežja, kar je predsednika Volodimirja Zelenskega prisililo v razglasitev izrednih razmer. Po navedbah ukrajinskih oblasti so ruske sile od začetka invazije napadle prav vse termoelektrarne v državi, zadnji val napadov pa je v najhladnejših zimskih mesecih povzročil obsežne prekinitve pri dobavi električne energije in ogrevanja v Kijevu, Harkovu in drugih večjih mestih. V Harkovu so ruske sile uničile večji energetski objekt, medtem ko v prestolnici več sto stanovanjskih blokov ostaja brez ogrevanja. Zaradi kritičnih razmer je ukrajinski minister za energetiko opozoril, da se država sooča z izzivi brez primere, saj so dnevni napadi usmerjeni neposredno v civilno infrastrukturo. V odziv na nastalo humanitarno krizo je Združeno kraljestvo napovedalo nujno finančno pomoč v višini 20 milijonov funtov, ki bo namenjena stabilizaciji energetskega sektorja in pomoči prebivalstvu. Medtem ko reševalne ekipe delajo neprekinjeno, župani prizadetih mest opozarjajo na težke razmere za civiliste, ki si v frigidnih temperaturah skušajo zagotoviti osnovne pogoje za preživetje. Predsednik Zelenski je sklical izredno srečanje z regionalnimi voditelji, da bi pospešili sanacijo škode in okrepili obrambo preostalih energetskih objektov. Kljub prizadevanjem in mednarodni pomoči ostaja oskrba z energijo v Ukrajini izjemno negotova, saj Moskva nadaljuje s strategijo zračnega obstreljevanja, ki močno omejuje zmogljivosti države za vzdrževanje delujočega omrežja v zimskem obdobju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da so kijevski pogajalci odpotovali v Združene države Amerike na ključne pogovore o varnostnih jamstvih v okviru Washingtonskega načrta za končanje vojne. Ukrajinska stran si prizadeva za konkretizacijo dogovorov, ki bi jih lahko podpisali že prihodnji teden ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Delegacijo vodi Rustem Umerov, osredotočena pa je na zagotavljanje dolgoročne stabilnosti in varnosti Ukrajine po morebitnem premirju. Medtem ko potekajo diplomatska prizadevanja v tujini, se Ukrajina sooča s kritičnimi razmerami na domačih tleh. Zaradi obsežnih poškodb energetske infrastrukture in hudega mraza so številni deli države, vključno s prestolnico Kijev, ostali brez električne energije. Zaradi pomanjkanja ogrevanja in nevarnih razmer so v Kijevu zaprli šole, civilno prebivalstvo pa se spopada z izjemno težkimi bivanjskimi pogoji v zimskem času. Diplomatski pritisk se stopnjuje, saj administracija Donalda Trumpa vztraja pri hitri rešitvi konflikta. Ukrajinski vrh poudarja, da je cilj pogovorov v ZDA doseči dostojen mir, ki ne bi ogrozil suverenosti države. Hkrati pa v Kijevu upajo na hitro ukrepanje mednarodne skupnosti pri obnovi uničenega energetskega omrežja, ki je nujno za preživetje prebivalstva.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Okoljevarstvena organizacija Greenpeace je objavila podatke o strmem porastu števila zasebnih letov, ki jih visoki menedžerji in politiki uporabljajo za udeležbo na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Po njihovih analizah bi številni udeleženci srečanje v švicarskem letovišču zlahka dosegli z vlakom, namesto tega pa se odločajo za okolju škodljive zračne prevoze. Greenpeace opozarja, da se število zasebnih poletov ob robu dogodka ponovno povečuje, kar predstavlja neposredno nasprotje ciljem o zaščiti podnebja, ki so pogosto tema pogovorov v Davosu. Organizacija zato uradno zahteva popolno prepoved uporabe zasebnih letal za tovrstna srečanja, saj naj bi bil njihov vpliv na izpuste toplogrednih plinov nesprejemljiv glede na razpoložljive trajnostne alternative. Analiza poudarja neskladje med javnimi zavezami političnih in gospodarskih elit glede boja proti podnebnim spremembam ter njihovimi osebnimi potovalnimi navadami. Podatki razkrivajo, da se število teh letov ni zmanjšalo kljub naraščajočemu ozaveščanju o podnebni krizi, kar sproža vprašanja o verodostojnosti vodilnih udeležencev foruma.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Svetovni gospodarski forum je v svojem poročilu o globalnih tveganjih za leto 2026 izpostavil geoeconomsko konfrontacijo kot največjo grožnjo, ki je v kratkoročnem obdobju prehitela okoljska tveganja. Kot dodatne grožnje so bile izpostavljene še meddržavni konflikti, ekstremno vreme, polarizacija družbe ter dezinformacije.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Nigerijska zvezna vlada je napovedala ustanovitev projekta Nigerijska hiša (Nigeria House) v Davosu, ki bo služil kot osrednje stičišče za promocijo države med 56. letnim srečanjem Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Dogodek, ki bo potekal med 19. in 23. januarjem 2026 v Švici, bo Nigerija izkoristila za krepitev svoje podobe na svetovnem odru in privabljanje tujih investitorjev. Pobudo je uradno naznanil Abiodun Oladunjoye, direktor za informiranje v državnem uradu, ki je poudaril pomen institucionalne moči države. Projekt je zasnovan kot platforma za predstavitev nigerijskih gospodarskih reform, pripravljenosti na naložbe in bogate kulturne identitete. Vlada s tem korakom sledi strategiji aktivne gospodarske diplomacije, s katero želi nagovoriti vodilne svetovne gospodarstvenike in politične voditelje. Nigerijska hiša bo delovala kot prostor za mreženje, kjer bodo predstavniki države neposredno komunicirali z globalnimi deležniki o možnostih sodelovanja v različnih sektorjih nigerijskega gospodarstva. Gre za načrtovano potezo administracije, ki si prizadeva za izboljšanje mednarodnega ugleda države in stabilizacijo gospodarstva preko neposrednih tujih naložb. Z vzpostavitvijo lastnega središča v Davosu se Nigerija pridružuje številnim drugim državam, ki tovrstne dogodke izrabljajo za ciljno usmerjeno promocijo nacionalnih interesov v visoko konkurenčnem okolju svetovne elite.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je začelo uradno preiskavo in ocenjevanje prevzema zagonskega podjetja Manus, ki ga je za približno dve milijardi ameriških dolarjev kupila ameriška družba Meta Platforms. Preiskava je usmerjena v ugotavljanje, ali posel krši stroge kitajske predpise o nadzoru izvoza tehnologije in prenosu kritične intelektualne lastnine v tujino. Podjetje Manus, ki razvija napredne agente umetne inteligence, ima namreč kitajske korenine, kar v Pekingu vzbuja skrbi glede morebitnega odtekanja možganov in strateškega znanja. Oblasti v Pekingu so zaskrbljene, da bi takšni prevzemi spodbudili še več domačih zagonskih podjetij k selitvi dejavnosti na tuje trge, kar bi oslabilo kitajski tehnološki sektor. Po navedbah virov blizu ministrstva bi lahko revizija privedla do uradne blokade posla ali zahtev po spremembi pogojev prevzema. Gre za enega redkih primerov, ko Kitajska neposredno preverja nakup podjetja s strani ameriškega tehnološkega giganta zaradi vprašanj nacionalne varnosti in izvoznih omejitev. Dogajanje odraža stopnjevanje tehnološke tekme med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, kjer obe državi vse pogosteje uporabljata regulatorne vzvode za zaščito ključnih inovacij na področju umetne inteligence. Meta se s temi zapleti srečuje v času, ko poskuša okrepiti svojo prevlado v razvoju avtonomnih sistemov, medtem ko Kitajska zaostruje nadzor nad vsem, kar bi lahko ogrozilo njeno tehnološko neodvisnost. Končna odločitev ministrstva bo pomemben signal za prihodnje čezmejne naložbe v sektorju visokih tehnologij.

Keysight Technologies je predstavil novo programsko rešitev za zagotavljanje zanesljivosti sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Socure se je pridružil skupnosti WEF Unicorn in bo sodeloval v Davosu 2026, s poudarkom na zaupanja vredni identiteti. Ministrstvo za obrambo ZDA išče rešitve za uporabo UI/ML pri ocenjevanju sprejetja ničelne zaupnosti. Ping Identity je zaključil prevzem podjetja Keyless in dodal biometrijo brez znanja v svojo ponudbo. Izvršni Yuan je zaključil srečanje o znanosti in tehnologiji v Taipeiju, kjer so načrtovali nove načine uporabe tajvanske umetne inteligence za gospodarski razvoj.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se bo udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki bo potekalo med 19. in 23. januarjem 2026 v švicarskem Davosu. Organizatorji so njegovo udeležbo že uradno napovedali na svoji spletni strani in družbenih omrežjih. Srbska stran dogodek interpretira kot strateško priložnost za krepitev gospodarskih vezi s ključnimi mednarodnimi partnerji in promocijo investicijskega potenciala države. Udeležba srbskega predsednika na tem prestižnem dogodku prihaja v času, ko se njegova administracija spopada z nekaterimi notranjepolitičnimi izzivi. Kljub temu Beograd dogodek v Davosu izpostavlja kot ključno platformo za uveljavljanje srbskih interesov med svetovno politično in gospodarsko elito. Analitiki poudarjajo, da gre za enega najpomembnejših letnih dogodkov za srbsko zunanjo politiko na področju ekonomije.

Donald Trump naj bi se prihodnje leto udeležil ekonomskega vrha v Davosu, vendar pod pogojem, da organizatorji zagotovijo, da na srečanju ne bodo prevladovale teme, kot so enakost spolov, zeleni prehod in podnebne spremembe. Organizatorji so se na te zahteve odzvali s prilagoditvijo dnevnega reda.

Ameriški predsednik Donald Trump se bo prihodnje leto udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu v Švici, je sporočil uradnik Bele hiše.

Hong Kong aktivno spodbuja razvoj umetne inteligence kot ključnega dejavnika za privabljanje globalnih naložb in talentov. Finančni minister Paul Chan Mo-po je poudaril, da je globalno zasebno kapital investiral že več kot 190 milijard ameriških dolarjev v umetno inteligenco, kar kaže na pomembno strukturno spremembo. Poleg tega so reforme na področju kotacij v zadnjih osmih letih povečale tržni delež tehnoloških podjetij, pri čemer se je tržna kapitalizacija podjetij nove ekonomije močno povečala.

Predsednik Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), Borge Brende, je izrazil zaskrbljenost, da bi lahko obsežne naložbe v umetno inteligenco (AI) in kriptovalute pripeljale do nastanka finančnih balonov.

Predsednik Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) Børge Brende opozarja na morebitno oblikovanje balona na področju umetne inteligence (UI), kljub njenemu pozitivnemu vplivu na globalno gospodarstvo, ki ga spodbuja tudi kriptovaluta. Brende poudarja, da je potrebna previdnost pri ocenjevanju vrednosti in potenciala tehnologij UI.

Podjetje Webuild je na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Palermu predstavilo svojo imerzivno sobo Evolutio. Soba naj bi obiskovalcem ponudila edinstveno izkušnjo in vpogled v inovativne projekte podjetja.

Malezija in Svetovni gospodarski forum (WEF) skupaj spodbujata naslednji korak Združenja držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) v upravljanju z umetno inteligenco (UI) in industrijskih inovacijah. Na vrhu »Powering the Intelligent Age Summit« je bila napovedana mreža ASEAN za varnost UI in Bela knjiga o trajnostni UI, ki usklajujeta regionalno sodelovanje s trajnostjo in zaupanjem. Dogodek je potekal v Kuala Lumpurju v Maleziji.

Članek na nofilmschool.com ocenjuje deset najboljših televizijskih serij iz 90. let, pri čemer avtor pregleduje osebne favorite iz te dekade. Medtem pa članek na alternet.org izraža zaskrbljenost glede zdravstvenega stanja Donalda Trumpa, pri čemer opozarja na razliko v videzu in zdravju med njim in avtorjem, ki je skoraj enake starosti.

Članki poročajo o različnih pogledih na Donalda Trumpa in njegovo politiko. Medtem ko en članek govori o demonstracijah proti Trumpovi domnevni diktaturi in poziva delavski razred k mobilizaciji, drugi objavlja pisma bralcev, ki branijo Trumpa in ga postavljajo v kontekst boja med globalisti WEF in nacionalisti. Poleg tega se pojavljajo obtožbe, da je bil Trumpov mirovni sporazum za Gazo ukraden od Joeja Bidna, pri čemer je igralec Mark Hamill delil sporno meme na družbenih omrežjih.

V Portlandu so protesti proti imigracijskemu centru (ICE) privedli do nasilnega posredovanja zveznih agentov proti protestnikom in novinarjem. JD Vance je bil kritiziran zaradi lažnih trditev o levičarskem političnem nasilju. Poročilo razkriva, da je Trumpova administracija spreminjala sistem za sprejem beguncev, da bi favorizirala bele, angleško govoreče ljudi. V Wall Street Journalu so ovrgli Trumpove trditve o kaotičnem stanju v Portlandu.

Svetovni gospodarski forum (WEF) je objavil poročilo, ki izpostavlja deset obetavnih tehnologij, ki bi lahko pripomogle k reševanju podnebnih sprememb. Med njimi so zeleni amonijak, zeleni beton, ki zmanjšuje emisije cementa do 90 % s pomočjo zajemanja ogljika in recikliranih industrijskih materialov, ter precizna fermentacija. Jeremy Jurgens iz WEF je poudaril, da so te tehnologije že na voljo in jih je mogoče uporabiti za zagotavljanje rešitev.

Protesti proti politiki Donalda Trumpa so se nadaljevali, pri čemer so protestniki poudarjali pomembnost pravice do glasovanja. Hkrati se je po svetu razširil val protestov, ki jih vodi generacija Z, zaradi nezadovoljstva z vladami. V Madagaskarju je vojaški udar odstavil predsednika države po tednih protestov, ki so jih vodili mladi zaradi težav z vodo in elektriko. Poleg tega naj bi administracija Donalda Trumpa poskušala zlorabiti pojem "domači terorizem" za napad na neprofitne organizacije in aktiviste.

Svetovni proizvajalec cepiv Serum Institute of India (SII) sodeluje s Koalicijo za pripravljenost na epidemije (CEPI) in Houston Methodist pri razvoju novega cepiva proti ptičji gripi, imenovanega 'Disease X'. Cepivo, vredno 16 milijonov dolarjev, uporablja DNK žuželk in je optimizirano z umetno inteligenco. Cilj je ustvariti prototip cepiva v 100 dneh. Projekt podpirajo tudi Gates, WEF in CEPI, ki načrtujejo testiranja.

Spletna stran conservativereview.com poroča o ženski, ki je zapustila svojega moža po verbalnem in fizičnem nasilju, ki je kulminiralo z izgubo otroka. Zerohedge.com opozarja najstnike na distopijo, ki se gradi okoli njih, in kritizira Greto Thunberg kot »patronko umetnosti performansa«. Vodja stranke TISP v Bolgariji, Slavi Trifonov, je kritičen do razumevanja svobode govora, ki jo enači z vulgarnostjo. Javier Milei pa je imel odmeven govor pred Svetovnim gospodarskim forumom (WEF).

Članek na Brownstone Institute povzema govor Javierja Mileija pred Svetovnim gospodarskim forumom (WEF). Članek na theguardian.com obravnava poskus Združenih narodov, da bi zajezili množične dezinformacije in poudarja, da se je svet obrnil stran in zdaj plačuje ceno. Kritika ameriškega pristopa do svobode informacij je, da je širjenje protidemokratičnih idej postalo neizogibno. Kirkusreviews.com predstavlja zgodbo o treh igralkah, ki leta 1985 v Indiani igrajo v muzikalu 'Fiddler on the Roof'.

Po poročilih sgtreport.com in expose-news.com naj bi globalisti, vključno z Gatesom, Rockefellerjem, ZN in WEF, si prizadevali za popoln nadzor nad svetovno oskrbo s hrano in prehrano ljudi. Ta načrt je tesno povezan s prizadevanji za uvedbo digitalnih osebnih izkaznic in digitalnega denarja. Organizacije naj bi financirale poročilo, ki opisuje prevzem nadzora nad globalnim prehranskim sistemom.

Ameriško obrambno ministrstvo je podjetju InterDigital podelilo pogodbo za vodenje raziskav in demonstracij naprednega sobivanja spektra. Medtem pa Malezija, skupaj s Svetovnim gospodarskim forumom, pozicionira ASEAN kot globalni glas v dobi umetne inteligence z lansiranjem pobude Asean AI SAFE, ki jo vodi Malezija in spodbuja varnost in etiko umetne inteligence v regiji. Malezija prevzema vodilno vlogo pri spodbujanju umetne inteligence v ASEAN, oblikovanju skupnih okvirov za upravljanje, čisto industrijo in digitalno rast.

Volodimir Zelenski bo nominiral Donalda Trumpa za Nobelovo nagrado za mir, vendar pod pogojem, ki ni specificiran v članku. Maria Corina Machado, venezuelska opozicijska voditeljica, je prejela Nobelovo nagrado za mir. Meghan Markle in Kamala Harris naj bi združili moči.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum Pardo, se je odzvala na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je omenil možnost ponovnih pogajanj o sporazumu med Mehiko, Združenimi državami in Kanado (T-MEC). Sheinbaum Pardo je poudarila, da je sporazum T-MEC še vedno veljaven v vseh treh državah in da bi morebitne spremembe zahtevale temeljit pregled. Poudarila je tudi, da potekajo stalni pogovori s trgovinskimi partnerji, vendar formalna revizija še ni bila odprta. Napovedala je tudi posvetovanja z gospodarstveniki in morebitna dvostranska srečanja.

Spletni uporabniki so delili lažen posnetek pogovora med izvršnim direktorjem Googla, Sundarjem Pichaijem, in bivšim ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom, na Svetovnem gospodarskem forumu. Obenem pa Trump vzbuja zaskrbi s svojimi objavami videoposnetkov, ki jih ustvarja umetna inteligenca, saj se pojavljajo vprašanja o širjenju dezinformacij.

Španski premier Pedro Sánchez je na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) 2025 predstavil vizijo digitalne prihodnosti, ki jo nekateri vidijo kot grožnjo svobodi posameznika. Njegov predlog naj bi reševal spletne nevšečnosti, vendar ga kritiki dojemajo kot uvedbo biometričnega nadzora. Medtem so švicarski državljani na referendumu z majhno večino (50,39 %) podprli uvedbo digitalne identitete, pri čemer so bili glasovi za predvsem iz urbanih območij, predvsem iz kantona Zürich.

Članki obravnavajo različne teme, od ciklov inovacij in špekulacij na trgih, napovedi šibke rasti svetovnega gospodarstva do uspeha umetne inteligence pri odkrivanju finančnih goljufij. Posebej je izpostavljena evforija vlagateljev glede umetne inteligence in njena potencialna vloga pri tržnih zlomih. Svetovni gospodarski forum napoveduje šibko rast v letu 2026, medtem ko v Veliki Britaniji umetna inteligenca pomaga pri vračilu skoraj 500 milijonov funtov v boju proti goljufijam.

Glede na anketo, 72 % vodilnih ekonomistov pričakuje upočasnitev globalne gospodarske rasti v naslednjem letu zaradi motenj v trgovini, politične negotovosti in tehnoloških sprememb. Nova Zelandija bi lahko dobila prvo žensko guvernerko centralne banke po odstopu prejšnjega guvernerja. Cena zlata je od začetka leta 2023 narasla za 80 %, kar odpira vprašanja o prihodnosti fiat valut in kriptovalut. Ameriški zvezni dolg je presegel 37 bilijonov dolarjev.

V Nemčiji narašča zaskrbljenost glede morebitnega ruskega napada na državo članico NATA, kot sta Poljska ali Litva. Raziskava kaže, da 63 % Nemcev verjame, da je takšen napad možen. Hkrati pa nekateri ameriški mediji priznavajo, da je Zahod storil napake pri svojem ravnanju z Rusijo.