Novi ameriški veleposlanik v Indiji in posebni odposlanec za Južno in Srednjo Azijo Sergio Gor je po prevzemu dolžnosti v New Delhiju izpostavil, da nobena država za Združene države Amerike ni tako ključna kot Indija. Gor, ki velja za tesnega zaveznika predsednika Donalda Trumpa, je ob uradnem začetku mandata napovedal takojšnje nadaljevanje pogajanj o trgovinskem sporazumu, ki so bila v preteklosti večkrat odložena. Prvi krog novih pogovorov med trgovinskimi pogajalci obeh držav je predviden že za ta torek, kar nakazuje na željo Washingtona po hitri stabilizaciji gospodarskih odnosov. V svojem nagovoru na veleposlaništvu je Gor izpostavil osebno prijateljstvo med ameriškim predsednikom Trumpom in indijskim premierjem Narendro Modijem kot temelj za reševanje odprtih vprašanj. Kljub trenutnim diplomatskim napetostim, ki jih nekateri analitiki opisujejo kot najhladnejše obdobje v zadnjih desetletjih, Gor verjame, da bosta državi zmogli preseči razlike. Poudaril je, da si pravi prijatelji lahko privoščijo nestrinjanja, a hkrati vedno najdejo pot do rešitve. Ameriški diplomat je v Indijo prispel z optimističnim sporočilom in namignil na morebiten obisk predsednika Trumpa v prihodnjem letu. Njegovo imenovanje se v diplomatskih krogih interpretira kot poskus krepitve strateškega zavezništva v azijsko-pacifiški regiji, kjer imata obe državi skupne interese glede varnosti in stabilnosti. Gor bo svoje poverilno pismo indijskemu predsedniku predal še v tem tednu, s čimer bo uradno začel polni mandat v indijski prestolnici.

Grenlandska vlada je ponovno zavrnila željo Donalda Trumpa po prevzemu Grenlandije, kar je potrdila v izjavi, da ne sprejema ameriških načrtov "na noben način". Trump je ponovil, da bodo Združene države Amerike na en ali drug način prevzele ozemlje pod danskim nadzorom, ki je članica Nata.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum in ameriški predsednik Donald Trump sta v ponedeljek opravila petnajstminutni telefonski pogovor, v katerem sta se osredotočila na vprašanja nacionalne suverenosti in varnosti. Sheinbaumova je po pogovoru sporočila, da je Trump sprejel njeno stališče, po katerem Združene države Amerike na mehiškem ozemlju ne bodo izvajale vojaških operacij. Predsednica je poudarila, da vstop tujih enot v državo za Mehiko nikoli ni bil predmet pogajanj, s čimer je odgovorila na predhodne grožnje ameriškega predsednika o kopenskem napadu na mamilarske kartele. Med pogovorom sta voditelja obravnavala tudi širša regionalna vprašanja, vključno z razmerami v Venezueli. Sheinbaumova je jasno izrazila nasprotovanje Mehike kakršnemu koli tujemu vojaškemu posredovanju v tej državi. Poleg varnostnih vprašanj sta se dotaknila tudi prihajajočega pregleda trgovinskega sporazuma med ZDA, Mehiko in Kanado (USMCA), kar je ključno za stabilnost gospodarskih odnosov v regiji. Dialog, ki ga je mehiška predsednica opisala kot vljuden in konstruktiven, je bil namenjen predvsem zmanjševanju napetosti po Trumpovih napovedih o uvedbi visokih carin in morebitnih vojaških ukrepih. Po navedbah mehiške strani je bil dosežen konsenz o spoštovanju suverenosti obeh držav, kar naj bi služilo kot osnova za nadaljnje sodelovanje pri reševanju varnostnih izzivov in upravljanju meja brez neposredne vojaške intervencije.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se bo ta teden sestal s predstavniki Danske in grenlandske vlade, da bi razpravljali o prihodnosti tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Srečanje poteka v senci ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je poudaril, da Združene države Amerike morajo pridobiti Grenlandijo v svojo last in ne zgolj v najem. Trump svoje zahteve utemeljuje z varnostnimi interesi, saj trdi, da bi otok brez ameriške prisotnosti lahko zasedli Rusija ali Kitajska, kar bi neposredno ogrozilo varnost zveze Nato. Lokalno prebivalstvo Grenlandije se na ameriške težnje odziva z močnim odporom in nelagodjem. Poročila navajajo, da prebivalci morebitni prevzem s strani Združenih držav Amerike dojemajo kot grožnjo svoji avtonomiji, nekateri pa so Trumpove ambicije opisali celo kot srhljive. Kljub njihovemu nasprotovanju Washington vztraja, da je Grenlandija zaradi svoje lege ključna za nadzor nad Arktiko, kjer se konkurenca med svetovnimi velesilami vse bolj zaostruje. Danska vlada je v preteklosti že zavrnila možnost prodaje otoka, vendar se pritiski ameriške diplomacije nadaljujejo. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja znotraj Danske kraljevine, nima lastnih obrambnih sil, kar Trump izkorišča kot glavni argument za nujnost ameriškega posredovanja. Analitiki pričakujejo, da bodo pogovori z Rubiem izjemno zahtevni, saj morajo strani uskladiti vprašanja suverenosti, gospodarskega sodelovanja in vojaške prisotnosti v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pogajalski delegaciji naročil, naj predsedniku Združenih držav Amerike Donaldu Trumpu preda končni predlog dokumenta o ameriških varnostnih jamstvih za Kijev. Zelenski je poudaril, da bi bila pridobitev teh jamstev na zgodovinski ravni, s čimer si Ukrajina prizadeva zavarovati svojo pozicijo v morebitnih prihodnjih pogajanjih. Po navedbah tiskovne službe ukrajinskega predsednika gre za ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo razmer v državi ob podpori Washingtona. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem v pogovoru za New York Times izrazil dvom o moči ukrajinske pozicije in ocenil, da Zelenski nima strateških prednosti oziroma "kart v rokavu" za uspešna pogajanja z Rusko federacijo. Trump je opozoril, da bi bila prekinitev ameriške podpore za Ukrajino katastrofalna. Njegove izjave prihajajo v času poročil o nezadovoljstvu nekaterih evropskih voditeljev, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, nad ravnanjem ukrajinskega predsednika. Zelenski se s temi diplomatskimi potezami očitno poskuša dogovoriti neposredno s Trumpom, pri čemer nekateri analitiki opozarjajo, da to poteka mimo vednosti Rusije in Evropske unije. Ukrajinska stran stavi na formalizacijo varnostnih zavez, ki bi državi omogočile dolgoročno obrambno stabilnost, medtem ko se v mednarodni skupnosti krepijo ugibanja o prihodnji ameriški zunanji politiki do konflikta v Ukrajini.

Donald Trump je bil seznanjen z različnimi vojaškimi možnostmi proti Iranu, medtem ko se protesti v državi nadaljujejo. Iranski parlamentarni govornik je opozoril, da bodo ameriška vojska in Izrael postali legitimni cilji, če ZDA izvedejo napade na Iran. Po navedbah aktivistov naj bi število smrtnih žrtev protestov doseglo 203. Trump je dejal, da Iranci "morda kot še nikoli prej gledajo na svobodo" in da je Washington pripravljen ponuditi podporo.

Barham Salih, nekdanji predsednik Iraka, je v začetku letošnjega leta prevzel vodenje Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in s tem postal prvi nekdanji voditelj države na čelu te organizacije. Petinsestdesetletni Salih, ki je v preteklosti sam izkusil mučenje in izgnanstvo, je svojo novo funkcijo nastopil v času, ko se agencija spopada z velikim pomanjkanjem finančnih sredstev in naraščajočimi potrebami po humanitarni pomoči po vsem svetu. Ob svojem prvem obisku v vlogi visokega komisarja, ko je obiskal begunsko taborišče Kakuma v Keniji, je Salih poudaril svojo osebno povezanost s problematiko razseljenih oseb. Izjavil je, da dobro pozna bolečino ob izgubi doma, kar mu daje edinstven vpogled v moralno in pravno odgovornost, ki jo nosi njegova nova funkcija. Njegovo imenovanje velja za pomemben korak pri krepitvi vpliva agencije v mednarodni skupnosti. Salihova prioriteta bo predvsem naslavljanje strukturnih težav pri financiranju pomoči za milijone ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. UNHCR se trenutno trudi zagotoviti stabilnost v regijah, kjer so bivanjske razmere kritične, hkrati pa poskuša pridobiti večjo podporo donatorjev v času vse večjih geopolitičnih trenj.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je sporočil, da sta bila Alberto Trentini in Mario Burlò izpuščena iz venezuelskih zaporov in se nahajata na italijanskem veleposlaništvu v Caracasu. Premierka Giorgia Meloni je izrazila veselje in zadovoljstvo ob njuni izpustitvi in dejala, da sta že na poti v Italijo. Poudarjeno je bilo, da je njuna izpustitev močan signal.

Po poročanju se je predsednik Trump soočil z nezadovoljstvom znotraj svoje administracije, kar je razvidno iz članka v WSJ, ki opisuje, kako skuša obiti člana kabineta. Prav tako naj bi izbruhnil zaradi glasovanja republikanskih senatorjev o omejitvi njegovih vojnih pooblastil. Zvezni sodnik je odločil, da je njegova administracija kršila zakon pri kaznovanju držav, ki podpirajo obnovljive vire energije. V članku je omenjeno tudi imenovanje novega namestnika direktorja NSA po dolgotrajnem obdobju brez vodstva. Hkrati se vršijo pritiski na štiri nekdanje predsednike, da bi javno obsodili Trumpovo ravnanje.

Nemški kancler Friedrich Merz je danes izrazil pričakovanje, da bodo Združene države Amerike v sodelovanju z Dansko nadaljevale z obrambo in zaščito Grenlandije. Merz je poudaril, da bodo potekajoči pogovori v naslednjih dneh in tednih natančneje določili naravo in obliko tega sodelovanja. Po njegovih besedah so v podrobnih pogovorih z dansko stranjo z namenom izboljšanja varnostne situacije na tem strateško pomembnem območju. Nemški kancler je izpostavil pomen Grenlandije za širšo varnostno arhitekturo Zahoda in poudaril, da je sodelovanje med Washingtonom in Københavnom ključno za stabilnost regije. Čeprav podrobnosti prihodnjega sodelovanja še niso povsem jasne, Merz ostaja optimističen glede nadaljevanja ameriške prisotnosti. Izjave nemškega kanclerja prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo vprašanja o prihodnji ameriški zunanji politiki in njihovi vlogi v Arktični regiji. Nemčija kot ključna evropska gospodarska sila pozorno spremlja te pogovore, saj varnostna situacija na severu neposredno vpliva na stabilnost celotne Evropske unije in Natovih zaveznic.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je ponovil, da trenutno ne potekajo pogovori med Kubo in Združenimi državami. To je v nasprotju s trditvami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki zatrjuje, da ZDA vodijo pogajanja s Kubo o morebitnem dogovoru.

Iranske oblasti so razglasile tridnevno državno žalovanje za žrtvami nasilnih nemirov, ki so v zadnjih dneh pretresli državo. Teheran je dogodke označil za neposredno bitko proti Združenim državam Amerike in Izraelu, ki ju obtožuje podpore oboroženim izgrednikom. Po navedbah poluradne tiskovne agencije Tasnim so uradniki prepričani, da tuje sile izkoriščajo gospodarsko krizo in strm pad vrednosti riala za destabilizacijo islamske republike. Zaradi domnevne podpore protestom je iransko zunanje ministrstvo na zagovor poklicalo tudi več evropskih diplomatov. Teheran trdi, da so oborožene skupine pod tujim vplivom izvedle več napadov na javnih mestih po vsej državi. Protesti, ki so se začeli ob koncu decembra, so posledica vse slabših življenjskih pogojev, vendar režim vztraja pri tuji orkestraciji dogodkov. Napetosti med Iranom in zahodnimi zavezniki se stopnjujejo v času, ko državo pretresajo notranji nemiri in mednarodni pritiski glede jedrskega programa. Iranski uradniki poudarjajo, da so ukrepi varnostnih sil nujni za zaščito nacionalne suverenosti pred tistimi, ki jih označujejo za teroristične elemente pod nadzorom Tel Aviva in Washingtona.

Med operacijo zajetja Nicolása Madura v Caracasu naj bi ameriške sile uporabile močno, a neznano orožje, ki je povzročalo hude glavobole in krvavitve. Informacijo je potrdil eden od pripadnikov Madurovega osebnega varovanja. Uporaba tega orožja naj bi onesposobila venezuelske varnostnike.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je v ponedeljek na Švedskem izjavil, da bi morebitno nasilno zavzetje Grenlandije s strani Združenih držav Amerike pomenilo konec severnoatlantskega zavezništva (Nato). Kubilius je poudaril, da bi takšno dejanje ameriške agresije sprožilo obveznosti držav članic Evropske unije, ki bi morale v skladu s pogodbami priskočiti na pomoč Danski. Grenlandija je namreč avtonomno ozemlje pod suverenostjo Kraljevine Danske. Komisarjeva izjava prihaja v času povečanih razprav o prihodnosti čezatlantskih odnosov in varnostne arhitekture v Evropi. Po njegovih besedah so države članice zveze Nato dolžne zaščititi ozemlje zavezništva, kamor spada tudi Grenlandija, pred kakršno koli obliko zunanjega napada ali prisilnega prevzema, ne glede na to, od kod agresija izvira. Takšen scenarij bi po mnenju Kubiliusa popolnoma spodkopal temelje mednarodnega prava in kolektivne obrambe. Analitiki opozarjajo, da so takšne izjave odraz naraščajočih napetosti in skrbi znotraj Evropske unije glede nepredvidljivosti zunanje politike nekaterih zaveznic. Kubilius je svoja stališča predstavil na varnostni konferenci, kjer je poudaril nujnost krepitve evropske obrambne avtonomije in solidarnosti med državami članicami v primeru nepredvidenih geopolitičnih premikov v arktični regiji.

Podkancler Klingbeil je med pogovori v Washingtonu opozoril, da prihajajoče zavezništvo za kritične surovine ne sme postati pakt proti tretjim državam. ZDA se sicer pogovarjajo z različnimi državami o dostopu do teh surovin.

Združene države Amerike in Indija aktivno pripravljata bilateralni trgovinski sporazum, katerega namen je poglobiti ekonomsko in strateško partnerstvo med državama. To je v ponedeljek v New Delhiju potrdil novoimenovani ameriški veleposlanik v Indiji Sergio Gor. Pobuda prihaja v času, ko Washington išče močnejša zavezništva v azijsko-pacifiški regiji kot protiutež drugim regionalnim silam in v luči spremenjenih globalnih geopolitičnih razmer po ruski invaziji na Ukrajino. Sporazum se osredotoča na zmanjšanje trgovinskih ovir in krepitev investicijskih tokov med obema gospodarstvoma. Obe strani si prizadevata za stabilizacijo dobavnih verig in tehnološko sodelovanje, kar bi obema državama omogočilo večjo odpornost na zunanje pretrese. Ameriška diplomacija poudarja, da je Indija ključna partnerica pri zagotavljanju stabilnosti in gospodarske rasti v južni Aziji. Čeprav podrobnosti o specifičnih tarifah in sektorjih, ki jih bo sporazum zajemal, še niso v celoti razkrite, pogovori potekajo v smeri celovitega okvira, ki bi koristil obema stranema. Veleposlanik Gor je izpostavil, da je poglobitev teh vezi prednostna naloga ameriške zunanje politike, kar odraža strateški pomen Indije kot rastočega svetovnega gospodarskega akterja.

Zunanja ministra Slovenije in Belgije, Tanja Fajon in Maxim Prevot, sta na današnjem srečanju v Ljubljani poudarila visoko stopnjo usklajenosti obeh držav pri ključnih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Glavni temi pogovorov sta bili obsodba nasilja nad protestniki v Iranu ter vprašanje ozemeljske celovitosti v povezavi z ameriškimi težnjami po priključitvi Grenlandije. Državi sta enotni v svojem odzivu na kršitve človekovih pravic v Iranu, kjer ostro obsojata nasilna dejanja oblasti nad civilnim prebivalstvom. Ministra sta izpostavila, da je spoštovanje temeljnih svoboščin ključno za stabilnost v regiji in da bosta državi še naprej usklajeno delovali znotraj mednarodnih institucij za zaščito teh vrednot. V luči razprav o ozemeljski celovitosti sta se Fajonova in Prevot odzvala tudi na ameriške grožnje glede priključitve Grenlandije. Ministra sta poudarila, da Slovenija in Belgija trdno zagovarjata suverenost in nedotakljivost meja, pri čemer od teh načel ne nameravata odstopiti, ne glede na pritiske velikih sil.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu napovedal, da zavezništvo pripravlja nove ukrepe za krepitev varnosti na območju Arktike. Po njegovih besedah je ključnega pomena, da regija ostane varna in stabilna, kar zahteva usklajeno delovanje vseh zaveznic. Obisk v sosednji Hrvaški je minil v znamenju razprav o strateški pomembnosti severnih ozemelj in ohranjanju enotnosti znotraj Nata. Hrvaški premier Andrej Plenković je ob robu srečanja komentiral napetosti, ki so nastale zaradi napovedi Združenih držav Amerike o morebitni priključitvi Grenlandije. Izpostavil je nujnost medsebojnega spoštovanja med zaveznicami in poudaril, da to načelo velja tudi za ZDA. S tem se je Hrvaška postavila na stran tistih članic, ki izražajo zaskrbljenost nad enostranskimi težnjami Washingtona glede suverenosti danskih avtonomnih ozemelj. Srečanje v Zagrebu je osvetlilo geopolitične izzive, s katerimi se zavezništvo sooča ne le na vzhodnem krilu, temveč tudi na skrajnem severu. Razprave so potrdile, da Arktika postaja novo prizorišče strateškega tekmovanja, kjer bo moral Nato uravnotežiti interese svojih članic z vse večjimi apetiti velesil po nadzoru nad naravnimi viri in plovnimi potmi.

Paramount Skydance je v Združenih državah Amerike tožil Warner Bros. Discovery (WBD) zaradi sklenitve posla z Netflixom. Predsednik uprave Paramounta, David Ellison, je WBD obtožil, da si izmišljuje "vse bolj nenavadne razloge, da bi se izognil transakciji s Paramountom." Paramount si prizadeva preprečiti nakup WBD s strani Netflixa in zahteva razkritje podrobnosti posla med WBD in Netflixom, ki naj bi bil vreden 82,7 milijarde dolarjev.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je poudaril nujnost skupnega prizadevanja zaveznic za zagotavljanje varnosti Grenlandije in celotnega arktičnega območja. Po njegovih besedah se države članice, vključno z Združenimi državami Amerike, strinjajo, da je otok ključnega pomena za obrambo pred naraščajočimi strateškimi apetiti Rusije in Kitajske v tej regiji. Ruttejeva izjava prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti znova pojavljajo vprašanja o prihodnjem statusu tega avtonomnega danskega ozemlja. Napetosti glede Grenlandije so se v preteklosti stopnjevale predvsem zaradi groženj Združenih držav Amerike, da bi otok prevzele od zaveznice Danske z namenom izboljšanja lastne in kolektivne varnosti. Rutte je s pozivom k usklajenemu delovanju poskušal pomiriti te napetosti in poudariti, da mora obramba otoka ostati v okviru skupnih prizadevanj zavezništva Nato. Arktika namreč postaja vse pomembnejše prizorišče geopolitičnih interesov zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Slovenija kot članica zveze Nato podpira celovitost zavezništva in stabilnost na njegovih obrobjih. Čeprav Grenlandija geografsko ne leži v bližini Jadrana, varnostni izzivi, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska na severu, neposredno vplivajo na strateško ravnovesje celotne Evrope. Pozivi k enotnosti znotraj Nata so ključni za ohranjanje trdnosti kolektivne obrambe, ki vključuje tudi slovenske varnostne interese.

V Grčiji je snežilo v goratih predelih Ilije in Tajgeta, zaradi česar so bile šole v Olimpiji zaprte. Na Kreti je bil razglašen oranžni alarm zaradi slabega vremena, v Heraklionu pa je zjutraj padala sodra in sneg. V nekaterih celinskih območjih so se temperature spustile med -10 in -15 stopinj Celzija.

Mednarodni olimpijski komite (Mok) je uradno zavrnil možnost, da bi ameriškim športnikom in športnicam prepovedali nastop na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah, ki jih bosta gostili italijanski prizorišči Milano in Cortina d'Ampezzo. Tekmovanja bodo potekala med 6. in 22. februarjem 2026, krovna športna organizacija pa je s svojo odločitvijo končala ugibanja o morebitnih sankcijah proti delegaciji Združenih držav Amerike. Odločitev Moka zagotavlja udeležbo ene najštevilčnejših in najuspešnejših reprezentanc na svetu, kar je ključnega pomena za konkurenčnost in komercialni uspeh iger. S tem so bili zavrnjeni pritiski ali predlogi, ki bi zaradi morebitnih političnih ali administrativnih razlogov omejili nastop ameriških olimpijcev na italijanskih tleh. Italijanski organizatorji in mednarodna športna javnost so novico sprejeli kot potrditev stabilnosti olimpijskega gibanja. Priprave na igre se tako nadaljujejo brez večjih sprememb v načrtovani udeležbi ključnih svetovnih športnih velesil, kar zagotavlja visoko raven tekmovalnosti v vseh zimskih disciplinah.

V izraelskem napadu z dronom so bili ubiti trije Palestinci, ki so prečkali demarkacijsko črto blizu koridorja Morag v osrednji Gazi. Hamas se pripravlja na notranje volitve za obnovo vodstva, ki je bilo oslabljeno zaradi izraelskih atentatov med vojno v Gazi, in se pripravlja na prenos oblasti na nov odbor. Prav tako naj bi Hamas zavrnil popolno razorožitev, kar je ključna zahteva ameriškega mirovnega načrta, in naj bi izkoriščal prekinitev ognja za obnovo svoje vojaške in finančne moči.

Reza Pahlavi, sin leta 1979 strmoglavljenega iranskega šaha, je v nedeljo ponovno izrazil svojo pripravljenost na vrnitev v Iran, kjer bi po njegovem prepričanju prevzel vlogo pri vodenju države proti demokratični ureditvi. Pahlavi, ki trenutno prebiva v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, se v svojih javnih nastopih pogosto zavzema za končanje trenutnega teokratskega režima in vzpostavitev sekularne demokracije. Napovedi o morebitni vrnitvi nekdanjega prestolonaslednika sovpadajo z razširjenimi protivladnimi protesti, ki pretresajo Iran. V podporo protestnikom, ki se borijo za večje državljanske svoboščine in politične spremembe, so konec tedna potekale številne demonstracije v večjih svetovnih prestolnicah, vključno z Londonom, Parizom in Istanbulom. Demonstranti v tujini so zahtevali mednarodni pritisk na Teheran in izrazili solidarnost z ljudmi na iranskih ulicah. Kljub Pahlavijevim prizadevanjem, da bi se uveljavil kot osrednja osebnost opozicije v izgnanstvu, ostaja vprašanje dejanske ravni podpore, ki jo uživa znotraj same države, nejasno. Iranske oblasti njegove izjave in aktivnosti opozicije v tujini označujejo za nepomembne, medtem ko mednarodni opazovalci poudarjajo zapletenost politične dinamike v regiji in tveganja, ki jih prinaša morebitna sprememba oblasti.

Ameriško tožilstvo je izdalo poziv predsedniku Federal Reserve Jerome Powellu zaradi spora glede prenove sedeža Fed. Powell je to označil za politično maščevanje, ker ni sledil zahtevam predsednika Trumpa glede znižanja obrestnih mer. Poleg tega je vladajoča stranka v Južni Koreji enostransko obravnavala "drugi zakon o posebnem tožilstvu", kar je opozicija označila za "hujskanje k notranjemu konfliktu za lokalne volitve". Policija je preiskovala tudi Kim Kyunga zaradi suma "donacije za nominacijo v višini 100 milijonov vonov" in mu prepovedala izstop iz države, medtem ko je bil Kang Seon-woo že prej izdan prepoved izstopa iz države.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejen posnetek zaslona, ki ga prikazuje kot začasnega predsednika Venezuele že od januarja.

Mattel je v sodelovanju z organizacijo Autistic Self Advocacy Network (ASAN) zasnoval novo Barbie, ki ima senzorične in stimming značilnosti. Ta lutka je del linije, ki slavi raznolikost, in se pridružuje lutkam z Downovim sindromom ter slepim Barbie.

Združene države Amerike so v začetku januarja 2026 povzročile kratkotrajno zaprtje zračnega prostora nad Karibi, kar je povzročilo obsežno gospodarsko škodo v celotni regiji. Čeprav končni podatki o finančnih posledicah še niso v celoti zbrani, prvi kazalniki kažejo na znatne izgube za letalske družbe, logistična podjetja in turistični sektor. Prekinitev zračnih poti je neposredno vplivala na gospodarstva, ki so močno odvisna od turizma, saj so številni potniki ostali ujeti, leti pa so bili odpovedani ali preusmerjeni. Poleg neposrednega izpada prihodkov v turizmu so težave zaznali tudi v tovornem prometu, kar je upočasnilo oskrbovalne verige po vsem Karibskem otočju. Regionalni analitiki opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko dolgoročno škodovali zaupanju v varnost in zanesljivost regionalnih potovalnih vozlišč. Dogodek je izpostavil ranljivost karibskih držav glede na odločitve ameriških letalskih oblasti, ki imajo nadzor nad ključnimi koridorji. Ameriški uradniki so ukrep označili za nujen, vendar podrobnosti o razlogih za nenadno zaprtje ostajajo omejene. Medtem ko se regija trudi sanirati nastalo škodo, se krepijo pozivi k boljši koordinaciji med ameriškimi institucijami in karibskimi vladami, da bi v prihodnje preprečili podobne enostranske prekinitve prometa, ki ogrožajo lokalno stabilnost.

Ameriško osrednje poveljstvo (CENTCOM) je sporočilo, da so sile Združenih držav Amerike skupaj s partnerskimi silami 10. januarja 2024 izvedle vrsto povračilnih letalskih napadov na tarče teroristične skupine Islamska država po celotni Siriji. Operacija, ki se je začela ob 12.30 po vzhodnoameriškem času, je bila usmerjena v uničenje infrastrukturnih objektov in onemogočanje prihodnjih terorističnih napadov na pripadnike koalicijskih sil. V napadih so sodelovala bojna letala tipa F-15 in A-10, ki so vzletela z neimenovanih lokacij v regiji. Akcija predstavlja neposreden odziv na decembrski napad iz zasede v sirski Palmiri, v katerem so bili ubiti trije Američani – dva vojaka in civilni tolmač, trije vojaki pa so bili ranjeni. Odgovornost za ta napad je prevzela Islamska država. CENTCOM je v uradni izjavi poudaril, da ostajajo sile pod vodstvom ZDA neomajne v prizadevanjih za izkoreninjenje islamskega terorizma in zaščito svojih pripadnikov na Bližnjem vzhodu. Čeprav vojaško poveljstvo ni natančno opredelilo, katere partnerske države so sodelovale v tokratni operaciji, se napadi umeščajo v širši okvir stalnih operacij za preprečevanje ponovnega vzpona omenjene teroristične mreže. Razmere v Siriji ostajajo napete, saj koalicija nadaljuje s sistematičnim iskanjem in nevtralizacijo celic Islamske države, ki po navedbah vojaških virov še vedno ogrožajo varnost v regiji in širše.

Na podelitvi Zlatih globusov so zvezdniki nosili priponke proti agenciji ICE v spomin na Renee Good, ki jo je ta teden v Minneapolisu ustrelil uslužbenec ICE. Protest se je razširil po vsej državi.

Svetovni prvak Ilia Malinin ter plesni par Madison Chock in Evan Bates bodo vodili močno ameriško reprezentanco v umetnostnem drsanju na olimpijskih igrah v Milanu in Cortini d'Ampezzo. Malinin, ki je nedavno osvojil svoj četrti naslov državnega prvaka, si prizadeva slediti Nathanu Chenu.

Grenlandija je izjavila, da ne bo sprejela prevzema s strani ZDA pod nobenim pogojem in se zavezala, da bo okrepila svojo obrambo z Natom. Nato je napovedal, da bo sprejel ukrepe za okrepitev varnosti Arktike, pri čemer administracija Donalda Trumpa trdi, da so grožnje Rusije in Kitajske eden od razlogov, zakaj želi ameriška vlada prevzeti nadzor.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Beverly Hillsu se je odvila 83. podelitev Zlatih globusov, ki jo je drugič vodila Nikki Glaser. Jennifer Garner se je po 13 letih spet pojavila na podelitvi, Julia Roberts pa je blestela v črni obleki. Variety je pred podelitvijo organiziral dogodek "Actors on Actors". Podelitev je prenašala televizija CBS, na voljo pa so bili tudi spletni prenosi v živo.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Bela hiša je napovedala, da bodo ZDA nadaljevale z zaseganjem tankerjev, ki zapuščajo Venezuelo brez njihovega dovoljenja. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Levitt, je izjavila, da bo Venezuelo lahko zapustil le tisti tanker, ki bo prejel odobritev ZDA. Obenem je sporočila, da je na poti v ZDA 31 milijonov sodčkov nafte iz Venezuele.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Nemški kancler Friedrich Merz je v ponedeljek pričel dvodnevni uradni obisk v Indiji, kjer se bo srečal s premierjem Narendro Modijem. Osrednji cilj obiska je poglobitev strateških odnosov med največjim gospodarstvom Evropske unije in najštevilčnejšo državo na svetu, predvsem v luči naraščajočih gospodarskih in geopolitičnih pritiskov s strani Združenih držav Amerike in Kitajske. Berlin si prizadeva za diverzifikacijo svojih trgovinskih poti in zmanjšanje odvisnosti od posameznih svetovnih sil. Delegacija, ki jo vodi Merz, se bo osredotočila na vprašanja varnosti, obrambe in delovne sile. Indija predstavlja ključno partnerico za Nemčijo pri iskanju novih trgov in usposobljenih strokovnjakov, obenem pa obe državi iščeta skupne točke pri reševanju varnostnih izzivov v indopacifiški regiji. Obisk prihaja v času, ko se globalne oskrbovalne verige prestrukturirajo, kar sili evropske države k intenzivnejšemu iskanju zavezništev zunaj tradicionalnih okvirov. Pogovori bodo vključevali tudi razprave o prostotrgovinskem sporazumu in obrambnih pogodbah, saj si Indija želi posodobiti svoje vojaške zmogljivosti z evropsko tehnologijo. Za Nemčijo je Indija ne le strateški trg, temveč tudi pomemben vir delovne sile, ki bi lahko pomagala ublažiti demografske težave v nemškem gospodarstvu. Obisk poudarja premik nemške zunanje politike k večji prisotnosti v Aziji.

Venezuelska državna naftna družba PDVSA je po poročanju tiskovne agencije Reuters in spremljevalnih spletnih strani uspešno izvedla prevoz nafte z dvanajstimi tankerji, s čimer so se plovila izognila strogi pomorski blokadi, ki so jo uvedle Združene države Amerike. Najmanj šest izmed teh tankerjev se je po izključitvi transponderjev in skrivnem odhodu že vrnilo v venezuelske vode, kar kaže na operativno sposobnost venezuelskega naftnega sektorja kljub naraščajočemu pritisku Washingtona. Tehnika izklapljanja sledilnih naprav je postala ključna strategija za prikrivanje poti in končnih ciljev pošiljk. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju močno poostrila sankcije proti Venezueli, da bi prekinila dotok prihodkov režimu Nicolása Madura. Blokada venezuelskih voda je bila zasnovana z namenom popolne osamitve države na svetovnem naftnem trgu, vendar najnovejši premiki ladij potrjujejo, da Caracas še vedno najde poti do mednarodnih kupcev. Incident poudarja neuspeh popolne izolacije in zapletenost nadzora nad pomorskimi potmi v karibski regiji. Operacije, ki jih vodi PDVSA, povzročajo dodatne napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko ZDA trdijo, da so sankcije nujne za vzpostavitev demokracije, venezuelska stran ukrepe označuje za nezakonito ekonomsko obleganje. Uspešna plovba dvanajstih tankerjev predstavlja pomembno simbolno in finančno zmago za venezuelsko vlado, saj ji omogoča nujno potreben priliv sredstev v času hude gospodarske krize.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer in tveganj, ki vključujejo samovoljne aretacije ter delovanje oboroženih milic. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti po ameriškem vojaškem posegu, usmerjenem proti predsedniku Nicolasu Maduru. Varnostna situacija v državi ostaja kritična, saj poročila navajajo, da oborožene skupine postavljajo cestne blokade in iščejo osebe z ameriškim državljanstvom ali tiste, ki podpirajo politiko Washingtona. Istočasno v Mjanmaru potekajo splošne volitve, ki jih organizira vojaška hunta, vendar jih spremljajo številne nepravilnosti in ustrahovanje volivcev. V zvezni državi Shan, natančneje v mestih Laikha in Mong Kung, trenutni delni rezultati kažejo na vodstvo stranke SNLD (stranka 'belega tigra'), medtem ko v mestu Tangyan vodi pro-vojaška stranka USDP ('stranka leva'). Poročila s terena v občini Ywangan razkrivajo, da podporniki vojaškega režima grozijo lokalnemu prebivalstvu z aretacijami s strani mjanmarske vojske, če se ne bodo udeležili glasovanja ali če ne bodo podprli vladajoče stranke. Politična kriza v Mjanmaru se poglablja, saj večina opozicijskih voditeljev, vključno s člani stranke NLD, ostaja v zaporih ali v izgnanstvu, kjer so oblikovali vlado narodne enotnosti (NUG). Kritiki poudarjajo, da so te volitve zgolj poskus legitimizacije vojaškega udara iz leta 2021 in ne bodo prinesle trajne politične rešitve. Mednarodna skupnost, vključno z nekaterimi ameriškimi politiki in ekonomisti, kritizira tudi zunanjo politiko ZDA, ki z agresivnimi posegi v tujini, kot je primer Venezuele, po njihovem mnenju dodatno destabilizira svetovni red.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores, ki sta bila prejšnjo soboto aretirana in prepeljana v pripor v New Yorku, sta prek svojih pravnih zastopnikov sporočila, da sta v dobrem stanju. V svoji prvi izjavi iz zapora sta se opisala kot borca, kar je prek tiskovne agencije AFP prenesla mednarodna javnost. Par se v ameriškem priporu nahaja po večletnih napetostih in obtožbah o trgovini z drogami ter korupciji. Ameriške oblasti so neposredno po njuni aretaciji stopnjevale varnostne ukrepe in izdale nujno opozorilo svojim državljanom v Venezueli. Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je Američane pozvalo, naj zaradi morebitnih povračilnih ukrepov ali stopnjevanja nemirov v državi Venezuelo nemudoma zapustijo. Razmere v Caracasu ostajajo napete, saj je pripor Madura povzročil politični vakuum in negotovost. Pravni zastopniki nekdanjega predsedniškega para so poudarili, da bosta njuna klienta uporabila vsa pravna sredstva za obrambo pred obtožbami. Ameriško tožilstvo sicer že dlje časa pripravlja obsežno obtožnico, ki Madura bremeni vodenja narko-teroristične organizacije. Dogodek pomeni zgodovinski preobrat v odnosih med Washingtonom in Caracasom, ki bi lahko vplival na celotno latinskoameriško regijo.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social odgovoril na objavo, ki je predlagala Marca Rubia za prihodnjega predsednika Kube, z besedami "Zveni mi dobro". Trump je Kubi zagrozil s sankcijami po padcu Madura in nakazal na možnost, da bi Rubio postal predsednik države.

Ameriška družba tveganega kapitala Andreessen Horowitz, znana tudi kot a16z, je uspešno zaključila zbiranje sredstev v višini več kot 15 milijard ameriških dolarjev. Ta kapital bo razdeljen med pet specializiranih skladov, ki se osredotočajo na ključna področja prihodnosti, vključno z umetno inteligenco, infrastrukturo, biotehnologijo in zdravstvom. Po besedah soustanovitelja Bena Horowitza zbrana sredstva predstavljajo kar 18 odstotkov vsega tveganega kapitala, ki je bil v Združenih državah Amerike zbran v preteklem letu, kar potrjuje prevladujoč položaj podjetja na trgu. Strategija podjetja, poimenovana "ameriški dinamizem", je usmerjena v zagotavljanje tehnološke prevlade ZDA v prihodnjem stoletju. Sredstva so razporejena tako, da 6,75 milijarde dolarjev odpade na naložbe v rast, po 1,7 milijarde dolarjev na aplikacijske in infrastrukturne sklade, dobrih 1,1 milijarde dolarjev pa na pobudo za krepitev ameriške nacionalne moči in obrambe. Družba prav tako ostaja močno vpeta v sektor kriptovalut, kjer je od leta 2018 zbrala že več kot 7 milijard dolarjev za razvoj protokolov in podjetij. Širši gospodarski obeti za leto 2026 napovedujejo, da bodo naložbe v umetno inteligenco do leta 2028 presegle tisoč milijard dolarjev. Medtem ko razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, beležijo zmerno rast, podjetja tveganega kapitala krepijo svoje pozicije v pričakovanju nižjih obrestnih mer, ki jih napovedujejo osrednje banke zaradi umirjanja inflacije. To bo dodatno spodbudilo podjetniške investicije in tehnološko inovativnost v globalnem merilu.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Smithsonian je odstranil omembo Trumpove ustavne obtožbe iz njegove biografije, kar je povzročilo nezadovoljstvo Bele hiše. Predlagal je tudi omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah, vendar je naletel na takojšnje nasprotovanje. Poleg tega je Trump izgubljal podporo na Floridi, njegovo posredovanje v Venezueli pa se je izkazalo za neuspešno. Guvernerka Maine je razkrila, kako je premagala Trumpovo administracijo na sodišču.

Po poročanju New York Timesa so venezuelski vojaki storili napake pri upravljanju ruskih sistemov zračne obrambe S-300 in "Buk" med ameriško operacijo. Sistemi niso bili povezani z radarji, nekateri deli pa so bili skladiščeni nedelujoči, kar je privedlo do njihove neučinkovitosti.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v uradnem obvestilu pozvalo vse ameriške državljane, ki se nahajajo v Venezueli, naj državo zapustijo nemudoma. Poziv k odhodu temelji na resnih varnostnih tveganjih in nestabilnih razmerah v državi, ki bi lahko ogrozile varnost tujih državljanov. Ministrstvo je opozorilo, da so se varnostne razmere v zadnjem obdobju močno poslabšale, kar onemogoča zagotavljanje ustrezne konzularne pomoči. Ameriška administracija poudarja, da morajo državljani sami poskrbeti za varen odhod, dokler so na voljo komercialne možnosti potovanja. Opozorilo prihaja v času povečanih političnih napetosti in poročil o morebitnih nasilnih incidentih, ki bi lahko dodatno destabilizirali državo. Stejt department je ob tem izdal najvišjo stopnjo opozorila pred potovanji v to južnoameriško državo. Takšni ukrepi običajno nakazujejo na pričakovano stopnjevanje diplomatske krize ali pričakovane nemire. Venezuela se že dlje časa spopada z notranjepolitično krizo, ki neposredno vpliva na varnostno situacijo na tleh. Ameriške oblasti so v preteklosti že sprejele podobne ukrepe v državah z visoko stopnjo tveganja za ugrabitve, samovoljne aretacije in pomanjkanje osnovne infrastrukture.

Indija je sprožila diplomatsko in gospodarsko ofenzivo za iskanje novih izvoznih trgov, saj se pogajanja o trgovinskem sporazumu z Združenimi državami Amerike kljub dolgotrajnim prizadevanjem niso premaknila z mrtve točke. Indijska vlada pod vodstvom premierja Narendre Modija se želi z iskanjem alternativnih partnerstev izogniti negativnim vplivom visokih carin, ki jih je uvedla ameriška administracija, in hkrati zmanjšati pretirano odvisnost od ameriškega trga. Strategija vključuje pospešitev pogajanj z Evropsko unijo, Mehiko in drugimi ključnimi gospodarstvi. Preusmeritev indijske zunanje trgovinske politike je neposredna posledica neuspešnih prizadevanj za ublažitev trgovinskih trenj z Washingtonom, ki so se stopnjevala že v času prejšnjih ameriških administracij. Ker dogovor z ZDA ostaja nedosegljiv, New Delhi stavi na diverzifikacijo, ki bi indijskim izvoznikom zagotovila dolgoročno stabilnost in konkurenčnost na svetovnem trgu. Pri tem so ključni predvsem sektorji tehnologije, kmetijstva in tekstilne industrije. Nedavno sklenjeni sporazumi, kot je tisti z Združenim kraljestvom iz julija 2024, služijo kot model za prihodnja sodelovanja. Indija upa, da bo z novimi pogodbami o prosti trgovini nadomestila izpad prihodkov zaradi ameriških carinskih omejitev in hkrati okrepila svojo vlogo kot globalno proizvodno središče, ki ni odvisno zgolj od enega zahodnega zaveznika.