Iranski režim je s silo odgovoril na razširjene protivladne proteste, ki so zajeli več kot 100 mest v vseh provincah države. Po razpoložljivih podatkih in videoposnetkih, ki so v javnost prišli kljub 84-urni blokadi svetovnega spleta, so varnostne sile ubile ali ranile več sto demonstrantov, številne pa pridržale. Nekdanji vodja britanske obveščevalne službe MI6 je ob tem opozoril, da bo teokratski režim poskušal z vsemi sredstvi zadušiti kakršen koli upor. Kljub smrtonosnemu posredovanju so protestniki v soboto zvečer ponovno zavzeli ulice in kljubovali represivnim ukrepom. Britanska radiotelevizija BBC je preverila več videoposnetkov, ki potrjujejo, da vlada v Teheranu stopnjuje svojo odzivnost na nemire. Protesti so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami, a so hitro prerasli v splošno nasprotovanje državnemu vrhu. Iranske oblasti so hkrati izdale ostro opozorilo Združenim državam Amerike, da se bodo maščevale v primeru kakršnega koli ameriškega napada. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se stopnjujejo v času, ko mednarodna javnost z naraščajočo zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v Iranu, kjer število žrtev med civilisti še naprej narašča.

Iranski parlament se je v nedeljo sestal na izrednem zasedanju, da bi razpravljal o vsesplošnih protestih, ki pretresajo državo po smrti mladih žensk v policijskem pridržanju. Med zasedanjem so poslanci v parlamentu, ki ga nadzorujejo konservativne sile, v znak kljubovanja stopili pred govornico in vzklikali gesla proti zahodnim silam, predvsem »Smrt Ameriki!«. Dogajanje v parlamentu odraža globoko politično razdeljenost in napetosti med oblastjo in državljani, ki na ulicah zahtevajo večje osebne svoboščine in politične spremembe. Poslanci so s svojimi dejanji ponovno potrdili trdo linijo islamske republike do tujih vplivov, ki jih krivijo za podpihovanje nemirov po vsej državi. Kljub pritisku javnosti in mednarodne skupnosti iranske oblasti še naprej vztrajajo pri uporabi represivnih ukrepov za zatrtje demonstracij. Zasedanje parlamenta ni prineslo konkretnih predlogov za reforme, temveč je služilo kot platforma za izkazovanje lojalnosti vrhovnemu voditelju in obsodbo domnevnega vmešavanja tujih sil v notranje zadeve Irana.

Iranski predsednik Masoud Pezeškian je v javnem nagovoru opozoril, da država ne sme dopustiti, da bi "izgredniki in teroristi" ogrozili varnost in stabilnost Irana. Pezeškian je poudaril razliko med legitimnim izražanjem nezadovoljstva in nasilnimi nemiri, pri čemer je zatrdil, da so uradniki pripravljeni prisluhniti mirnim protestnikom, medtem ko naj bi tisti, ki povzročajo kaos, poskušali uničiti temelje iranske družbe. Predsednik je za spodbujanje nemirov neposredno obtožil Združene države Amerike in Izrael, ki naj bi po njegovih besedah podpirala protestnike z namenom destabilizacije regije. Po navedbah iranskih oblasti se država sooča z usklajenimi prizadevanji tujih sil, ki izkoriščajo notranje napetosti za doseganje svojih geopolitičnih ciljev. Kljub pozivom k dialogu ostaja drža režima do uličnih nemirov nepopustljiva. Dogajanje se odvija v luči zaostrenih gospodarskih razmer in dolgotrajnega nezadovoljstva prebivalstva s teokratsko ureditvijo. Trenutni val protestov sledi zgodovini podobnih uporov, ki so jih oblasti v preteklosti zatrle z omejevanjem komunikacij in uporabo sile. Pezeškianova retorika nakazuje, da bo vlada še naprej strogo ločevala med civilno nepokorščino in dejanji, ki jih označuje za terorizem.

Zunanja ministra Slovenije in Belgije, Tanja Fajon in Maxim Prevot, sta na današnjem srečanju v Ljubljani poudarila visoko stopnjo usklajenosti obeh držav pri ključnih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Glavni temi pogovorov sta bili obsodba nasilja nad protestniki v Iranu ter vprašanje ozemeljske celovitosti v povezavi z ameriškimi težnjami po priključitvi Grenlandije. Državi sta enotni v svojem odzivu na kršitve človekovih pravic v Iranu, kjer ostro obsojata nasilna dejanja oblasti nad civilnim prebivalstvom. Ministra sta izpostavila, da je spoštovanje temeljnih svoboščin ključno za stabilnost v regiji in da bosta državi še naprej usklajeno delovali znotraj mednarodnih institucij za zaščito teh vrednot. V luči razprav o ozemeljski celovitosti sta se Fajonova in Prevot odzvala tudi na ameriške grožnje glede priključitve Grenlandije. Ministra sta poudarila, da Slovenija in Belgija trdno zagovarjata suverenost in nedotakljivost meja, pri čemer od teh načel ne nameravata odstopiti, ne glede na pritiske velikih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči smrtonosnih protivladnih protestov v Iranu začel preučevati vrsto potencialnih vojaških možnosti za posredovanje v tej državi. Po navedbah dveh uradnikov Združenih držav Amerike Trump resno razmišlja o uresničitvi svojih nedavnih groženj z napadom na iranski režim, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti civilistom. Pri pripravi strateških možnosti sodeluje več vladnih agencij, ki predsedniku pripravljajo podlage za odločanje. Uradni brifingi na to temo so načrtovani za prihodnji teden, pri čemer se bo Trump v torek sestal z najvišjimi uradniki za nacionalno varnost. Na tem srečanju naj bi določili nadaljnje korake Washingtona v odnosu do Teherana. Napetosti so že vplivale na svetovne energetske trge, saj se je cena nafte tipa WTI po objavi novic o morebitnem vojaškem zaostrovanju povišala za skoraj odstotek. Stopnjevanje retorike in vojaško načrtovanje sledita Trumpovim objavam na družbenih omrežjih, kjer je večkrat opozoril iranske oblasti, naj ne uporabljajo nasilja nad mirnimi protestniki. Razmere v Iranu so se zaostrile zaradi visoke inflacije in gospodarskih težav, kar je sprožilo množične ulične proteste, ki jih režim skuša zadušiti s silo. Ameriška administracija s temi koraki krepi pritisk na Teheran, kar bi lahko privedlo do novega neposrednega vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu.

Število smrtnih žrtev med množičnimi protesti v Iranu je po poročanju ameriške skupine za človekove pravice naraslo na več kot 500. Protivladni nemiri, ki so zajeli državo, so zahtevali visoko ceno med civilisti, medtem ko režim v Teheranu stopnjuje represijo in hkrati usmerja grožnje proti zunanjim akterjem, predvsem proti Združenim državam Amerike. Iranske oblasti so ob napovedih o novih povračilnih ukrepih zagrozile z napadi na ameriške cilje, če bi prišlo do kakršnega koli vojaškega posredovanja ali napada na njihovo ozemlje. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj varnostne sile še naprej uporabljajo silo za zatiranje demonstracij, ki so se razširile po številnih mestih. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število ubitih po navedbah neodvisnih opazovalcev vztrajno raste. Iranski režim kljub mednarodnim kritikam ne kaže znakov popuščanja, temveč nasprotno, krepi svojo retoriko proti zahodnim silam in vztraja pri nasilnem ohranjanju javnega reda.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se pričeli konec decembra zaradi padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v množično vstajo proti teokratskemu režimu. Po podatkih mednarodnih organizacij za človekove pravice je bilo v nasilnih spopadih ubitih najmanj 116 ljudi, nekatere ocene pa kažejo, da bi število žrtev lahko preseglo več sto ali celo dva tisoč. Iranske oblasti so na ulice poslale vojsko in varnostne sile, ki strateško infrastrukturo varujejo pred demonstranti, medtem ko je državno tožilstvo protestnike označilo za sovražnike Boga, kar je kaznivo dejanje, za katero je zagrožena smrtna kazen. Zaradi skoraj popolne blokade spleta in komunikacij je neodvisno preverjanje informacij s terena oteženo, vendar poročila nevladnih organizacij, kot sta Iran Human Rights (IHR) in HRANA, potrjujejo obsežne kršitve človekovih pravic in množične aretacije, ki naj bi dosegle število deset tisoč oseb. Režim v Teheranu je v odgovor na nemire organiziral protiproteste in za destabilizacijo države obtožil zunanje sovražnike. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o uporabi vojaške sile in zaprtju izobraževalnih ustanov v najbolj prizadetih regijah. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj so Združene države Amerike že začele proučevati vojaške možnosti v povezavi z Iranom. Ameriški predsednik je s svojo retoriko dodatno spodbudil napetosti, kar po mnenju nekaterih analitikov povečuje paranojo znotraj iranskega vodstva in ogroža civilno prebivalstvo. Trenutni nemiri predstavljajo najresnejši izziv za oblast od islamske revolucije leta 1979, saj se nezadovoljstvo širi v več kot sto mestih po vsej državi.

Ameriške posebne enote so v dramatični vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami narkoterorizma in trgovine z orožjem. Operacija, ki jo je ukazala administracija Donalda Trumpa, je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti, od nujnih sej Združenih narodov do ostrih obsodb zaradi domnevnega kršenja mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Kritiki Washingtonu očitajo imperialistične vzgibe in namero po prevzemu nadzora nad venezuelskimi zalogami nafte. Znotraj Združenih držav Amerike je dogodek sprožil politično razpravo o pooblastilih predsednika, pri čemer so nekateri demokratski senatorji, vključno z Rubnom Gallegom, opozorili na odsotnost jasnega načrta za prihodnost Venezuele po odstranitvi Madura. Politični analitiki, med njimi Frank Fukuyama, poudarjajo, da sam zajem predsednika ne bo rešil globokih sistemskih težav države. Hkrati se pojavljajo opozorila o morebitnih novih enostranskih vojaških posegih ZDA na drugih koncih sveta, kar povzroča nemir med zavezniki in tekmeci. Medtem ko zahodni mediji operacijo pogosto opisujejo kot odločen prikaz ameriške moči, kritični glasovi opozarjajo na medijsko prikrivanje agresije in umorov tujih državljanov. Pojavljajo se trditve, da gre za nelegalen napad na suvereno državo, ki spodkopava svetovni red. Dogajanje ima široke geopolitične posledice, saj se države, kot sta Rusija in Kitajska, odzivajo na dejanja Washingtona, medtem ko regionalne sile v Aziji in Latinski Ameriki z zaskrbljenostjo spremljajo precedens, ki ga je postavil Trumpov ukaz.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo, s katero se je razglasil za vršilca dolžnosti predsednika Venezuele. Ta poteza sledi vojaški operaciji 3. januarja 2026, v kateri so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v New York, kjer se soočata z obtožbami narkoterorizma in trgovine z orožjem. Trump je v izjavah za javnost poudaril, da bodo ZDA državo upravljale več let, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti. Washington je kljub uradnemu imenovanju Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele prevzel neposreden nadzor nad ključnimi državnimi viri. Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je zaščitil prihodke od venezuelske nafte pred sodnimi postopki in zagotovil, da bodo sredstva ostala pod ameriškim nadzorom. Ameriška administracija že vodi intenzivne pogovore z vodilnimi naftnimi podjetji, kot je Chevron, o obnovi infrastrukture v državi, ki ima največje potrjene zaloge nafte na svetu. Medtem ko Bela hiša raziskuje možnosti za ponovno vzpostavitev diplomatskih vezi, State Department opozarja ameriške državljane, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer in delovanja oboroženih milic. V ameriškem senatu se je medtem sprožil upor proti predsednikovim enostranskim vojaškim akcijam, saj so demokrati in del republikancev podprli resolucijo o vojnih pooblastilih, ki bi omejila Trumpovo zmožnost nadaljnjih napadov brez odobritve kongresa.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da Združene države Amerike preučujejo izjemno ostre možnosti odziva na dogajanje v Iranu, kjer so tamkajšnje oblasti nasilno zatrle proteste. Trump je poudaril, da je iranski režim s streljanjem na protestnike prestopil rdečo linijo, in zagotovil, da Washington razmere podrobno spremlja. Kljub stopnjevanju napetosti je predsednik novinarjem na krovu predsedniškega letala dejal, da je Teheran vzpostavil stik z ZDA in predlagal pogovore o novem jedrskem dogovoru, kar dopušča možnost za morebitno srečanje med stranema. Znotraj Združenih držav Amerike so se hkrati pojavila opozorila, da bi lahko vsakršno vojaško zaostrovanje doseglo nasproten učinek in poenotilo Irance v nasprotovanju Washingtonu. Ameriški kongresniki so pozvali k previdnosti in zahtevali, da se Trump ne spušča v vojaške pustolovščine brez ustreznega nadzora oziroma odobritve. Ta notranja razhajanja v ameriški politiki kažejo na strah pred nepredvidenimi posledicami neposrednega konflikta na Bližnjem vzhodu. Odziv iranske strani je bil oster in kljubovalen. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je Trumpa označil za arogantnega hazarderja in ga opozoril, da so iranske sile pripravljene na morebiten napad. Ghalibaf je zatrdil, da bodo iranski branilci ameriškim silam odčitali lekcijo, ter izpostavil, da so vse ameriške zmogljivosti v regiji v dosegu iranskega odgovora, če bi prišlo do vojaške agresije.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je v ponedeljek ostro zavrnil trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnih pogajanjih med Havano in Washingtonom. Díaz-Canel je poudaril, da z ameriško administracijo ne potekajo nikakršni pogovori, razen tehničnih stikov na področju migracij. Odziv sledi Trumpovim grožnjam na družbenih omrežjih, kjer je Kubo pozval k sklenitvi dogovora, preden bo "prepozno", in napovedal popolno ustavitev dotoka venezuelske nafte in denarja na otok. Napetosti so se stopnjevale po nedavnem padcu venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so ga zajele ameriške sile. Trump je zatrdil, da Venezuela, tesna zaveznica Kube, zdaj uživa zaščito Združenih držav Amerike in ne več Havane. Kubanske oblasti so ameriške grožnje označile za kriminalne, Díaz-Canel pa je izjavil, da so pripravljeni braniti svojo domovino do zadnje kaplje krvi. Ob tem je dodal, da tisti, ki človeška življenja spreminjajo v posel, nimajo moralne avtoritete za poučevanje Kube. Washington je v zadnjih dneh močno okrepil pritisk na komunistični otok, vključno z napovedjo popolnega naftnega embarga in diplomatskimi ultimati. Ameriški predsednik je namignil, da bodo novice o novem odnosu s Kubo znane kmalu, medtem ko Havana vztraja, da morajo odnosi temeljiti na mednarodnem pravu namesto na sovražnosti in prisili. Dogajanje v regiji nakazuje na korenito spremembo ameriške zunanje politike do karibskih in latinskoameriških držav po spremembi oblasti v Venezueli.

Kanadska vlada se je pridružila mednarodni skupnosti v ostri obsodbi iranskega režima zaradi nasilnega zatiranja protestov, v katerih so varnostne sile ubile in aretirale številne državljane. Protestniki po vsem Iranu izražajo nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov in represivne vladne politike, kar sproža vprašanja o stabilnosti tamkajšnje oblasti. Ottawa je poudarila nujnost spoštovanja človekovih pravic in svobode govora. Iranske oblasti so se na nemire odzvale z organizacijo shodov v podporo vladi, ki so 12. januarja potekali po vsej državi. Teheran za organizacijo in spodbujanje nasilja uradno obtožuje Združene države Amerike in Izrael, čeprav so vladni predstavniki delno priznali upravičenost gospodarskih pritožb prebivalstva. Kljub temu režim nadaljuje z uporabo sile proti tistim, ki nasprotujejo teokratski ureditvi. Dogajanje predstavlja stopnjevanje mednarodnega pritiska na Iran, saj so podobna opozorila pred tem podale že ključne evropske zaveznice. Razmere ostajajo napete, saj nobena stran ne kaže pripravljenosti na popuščanje, medtem ko se število žrtev med civilisti po navedbah mednarodnih organizacij povečuje.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek ostro kritiziralo prizadevanja Združenih držav Amerike na Grenlandiji in poudarilo, da Washington ne bi smel izrabljati drugih držav kot pretvezo za uresničevanje lastnih strateških interesov. Odziv Pekinga je sledil ponovnim izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o tem avtonomnem danskem ozemlju, ki postaja vse pomembnejše prizorišče geopolitičnih napetosti. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je na rednem brifingu za novinarje izpostavil, da so vse kitajske dejavnosti na Arktiki v skladu z mednarodnim pravom. Kitajska se v zadnjih letih vse močneje uveljavlja kot »bližnje-arktična država«, kar sproža zaskrbljenost v Washingtonu zaradi morebitnega povečanja kitajskega gospodarskega in vojaškega vpliva v regiji. Združene države Amerike so v preteklosti že izrazile interes za nakup Grenlandije ali okrepitev tamkajšnje vojaške prisotnosti, kar Peking interpretira kot poskus omejevanja drugih mednarodnih akterjev. Sporazum o upravljanju arktičnih virov in plovnih poti ostaja ena ključnih točk prihodnjih diplomatskih in gospodarskih trenj med velesilama.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je med obiskom v Zagrebu napovedal, da zavezništvo pripravlja nove ukrepe za krepitev varnosti na območju Arktike. Po njegovih besedah je ključnega pomena, da regija ostane varna in stabilna, kar zahteva usklajeno delovanje vseh zaveznic. Obisk v sosednji Hrvaški je minil v znamenju razprav o strateški pomembnosti severnih ozemelj in ohranjanju enotnosti znotraj Nata. Hrvaški premier Andrej Plenković je ob robu srečanja komentiral napetosti, ki so nastale zaradi napovedi Združenih držav Amerike o morebitni priključitvi Grenlandije. Izpostavil je nujnost medsebojnega spoštovanja med zaveznicami in poudaril, da to načelo velja tudi za ZDA. S tem se je Hrvaška postavila na stran tistih članic, ki izražajo zaskrbljenost nad enostranskimi težnjami Washingtona glede suverenosti danskih avtonomnih ozemelj. Srečanje v Zagrebu je osvetlilo geopolitične izzive, s katerimi se zavezništvo sooča ne le na vzhodnem krilu, temveč tudi na skrajnem severu. Razprave so potrdile, da Arktika postaja novo prizorišče strateškega tekmovanja, kjer bo moral Nato uravnotežiti interese svojih članic z vse večjimi apetiti velesil po nadzoru nad naravnimi viri in plovnimi potmi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The New York Times sprožil mednarodno diplomatsko napetost z napovedjo, da namerava Washington prevzeti nadzor nad Grenlandijo. Trump je poudaril, da je lastništvo otoka zanj pomembnejše od veljavnih mednarodnih pogodb, in dodal, da naj bi mednarodno pravo v tem primeru veljalo le selektivno. Po njegovih besedah ZDA otoka ni treba kupiti, temveč ga lahko preprosto prevzamejo, pri čemer se je skliceval na določila obrambnega pakta iz leta 1951. Izjave so povzročile ogorčenje v Evropi, zlasti pri danski premierki Mette Frederiksen, ki je pričakovanja ameriške administracije označila za šokantna. Trump svojo namero utemeljuje s strateškim tekmovanjem z Rusijo in Kitajsko za vpliv v Arktiki. Namestnik vodje osebja Bele hiše Stephen Miller je podprl predsednikove trditve o psihološkem pomenu popolnega ameriškega nadzora nad tem strateškim ozemljem. Kritiki v mednarodni javnosti opozarjajo, da Trumpovo stališče, po katerem je sam vrhovni arbiter nadnarodnih pravil, spodkopava temelje globalne ureditve. Medtem ko se Danska in njene zaveznice v Evropski uniji odzivajo s presenečenjem, Trump vztraja, da njegovo moč omejuje le lastna morala, ne pa zunanje pravne zaveze ali suverenost drugih držav.

Po Trumpovi napovedi o omejitvi obrestnih mer na kreditne kartice na 10 odstotkov za eno leto so analitiki z Wall Streeta izrazili dvom o sprejetju takšne zakonodaje. Banke so opozorile, da bi bila takšna omejitev "devastirana" za potrošnike. Borze so se odzvale negativno.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je poudaril nujnost skupnega prizadevanja zaveznic za zagotavljanje varnosti Grenlandije in celotnega arktičnega območja. Po njegovih besedah se države članice, vključno z Združenimi državami Amerike, strinjajo, da je otok ključnega pomena za obrambo pred naraščajočimi strateškimi apetiti Rusije in Kitajske v tej regiji. Ruttejeva izjava prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti znova pojavljajo vprašanja o prihodnjem statusu tega avtonomnega danskega ozemlja. Napetosti glede Grenlandije so se v preteklosti stopnjevale predvsem zaradi groženj Združenih držav Amerike, da bi otok prevzele od zaveznice Danske z namenom izboljšanja lastne in kolektivne varnosti. Rutte je s pozivom k usklajenemu delovanju poskušal pomiriti te napetosti in poudariti, da mora obramba otoka ostati v okviru skupnih prizadevanj zavezništva Nato. Arktika namreč postaja vse pomembnejše prizorišče geopolitičnih interesov zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Slovenija kot članica zveze Nato podpira celovitost zavezništva in stabilnost na njegovih obrobjih. Čeprav Grenlandija geografsko ne leži v bližini Jadrana, varnostni izzivi, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska na severu, neposredno vplivajo na strateško ravnovesje celotne Evrope. Pozivi k enotnosti znotraj Nata so ključni za ohranjanje trdnosti kolektivne obrambe, ki vključuje tudi slovenske varnostne interese.

V Grčiji je snežilo v goratih predelih Ilije in Tajgeta, zaradi česar so bile šole v Olimpiji zaprte. Na Kreti je bil razglašen oranžni alarm zaradi slabega vremena, v Heraklionu pa je zjutraj padala sodra in sneg. V nekaterih celinskih območjih so se temperature spustile med -10 in -15 stopinj Celzija.

Mednarodni olimpijski komite (Mok) je uradno zavrnil možnost, da bi ameriškim športnikom in športnicam prepovedali nastop na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah, ki jih bosta gostili italijanski prizorišči Milano in Cortina d'Ampezzo. Tekmovanja bodo potekala med 6. in 22. februarjem 2026, krovna športna organizacija pa je s svojo odločitvijo končala ugibanja o morebitnih sankcijah proti delegaciji Združenih držav Amerike. Odločitev Moka zagotavlja udeležbo ene najštevilčnejših in najuspešnejših reprezentanc na svetu, kar je ključnega pomena za konkurenčnost in komercialni uspeh iger. S tem so bili zavrnjeni pritiski ali predlogi, ki bi zaradi morebitnih političnih ali administrativnih razlogov omejili nastop ameriških olimpijcev na italijanskih tleh. Italijanski organizatorji in mednarodna športna javnost so novico sprejeli kot potrditev stabilnosti olimpijskega gibanja. Priprave na igre se tako nadaljujejo brez večjih sprememb v načrtovani udeležbi ključnih svetovnih športnih velesil, kar zagotavlja visoko raven tekmovalnosti v vseh zimskih disciplinah.

Ponovljene grožnje ameriškega predsednika Trumpa o prevzemu nadzora nad Grenlandijo so zaostrile odnose z zavezniki v Natu. Generalni sekretar Nata Rutte je pozval zaveznike, naj zaščitijo Grenlandijo pred grožnjami aneksije s strani ZDA. Trump je izjavil, da ZDA potrebujejo Nato manj, kot Nato potrebuje ZDA, in ni izključil uporabe vojaške sile za prevzem ozemlja, kar je povzročilo zaskrbljenost glede prihodnosti zveze.

Reza Pahlavi, sin leta 1979 strmoglavljenega iranskega šaha, je v nedeljo ponovno izrazil svojo pripravljenost na vrnitev v Iran, kjer bi po njegovem prepričanju prevzel vlogo pri vodenju države proti demokratični ureditvi. Pahlavi, ki trenutno prebiva v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, se v svojih javnih nastopih pogosto zavzema za končanje trenutnega teokratskega režima in vzpostavitev sekularne demokracije. Napovedi o morebitni vrnitvi nekdanjega prestolonaslednika sovpadajo z razširjenimi protivladnimi protesti, ki pretresajo Iran. V podporo protestnikom, ki se borijo za večje državljanske svoboščine in politične spremembe, so konec tedna potekale številne demonstracije v večjih svetovnih prestolnicah, vključno z Londonom, Parizom in Istanbulom. Demonstranti v tujini so zahtevali mednarodni pritisk na Teheran in izrazili solidarnost z ljudmi na iranskih ulicah. Kljub Pahlavijevim prizadevanjem, da bi se uveljavil kot osrednja osebnost opozicije v izgnanstvu, ostaja vprašanje dejanske ravni podpore, ki jo uživa znotraj same države, nejasno. Iranske oblasti njegove izjave in aktivnosti opozicije v tujini označujejo za nepomembne, medtem ko mednarodni opazovalci poudarjajo zapletenost politične dinamike v regiji in tveganja, ki jih prinaša morebitna sprememba oblasti.

Etični odbor Demokratske stranke je izključil nekdanjega vodjo poslanske skupine Kim Byung-kija zaradi obtožb o financiranju nominacij, družinskih ugodnosti in zlorabe položaja. Kljub zahtevam vodstva stranke po prostovoljnem izstopu, se je Kim udeležil zaslišanja pred etičnim odborom, ki je na koncu odločil za njegovo izključitev, da bi preprečili negativen vpliv na lokalne volitve.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejen posnetek zaslona, ki ga prikazuje kot začasnega predsednika Venezuele že od januarja.

Podjetje Mattel je predstavilo prvo Barbie lutko z avtizmom, ki je bila razvita v sodelovanju z organizacijo Autistic Self Advocacy Network (ASAN). Namen nove lutke je spodbujanje reprezentacije in vključenosti otrok skozi igro.

Ameriški zvezni tožilci so sprožili kazensko preiskavo proti predsedniku ameriške centralne banke Jeromeu Powellu zaradi obnove sedeža banke. Powell to razume kot poskus ustrahovanja. Preiskavo naj bi sprožil tožilec, ki je blizu Donaldu Trumpu. Trump zanika kakršno koli vpletenost v preiskavo.

Združene države Amerike so v začetku januarja 2026 povzročile kratkotrajno zaprtje zračnega prostora nad Karibi, kar je povzročilo obsežno gospodarsko škodo v celotni regiji. Čeprav končni podatki o finančnih posledicah še niso v celoti zbrani, prvi kazalniki kažejo na znatne izgube za letalske družbe, logistična podjetja in turistični sektor. Prekinitev zračnih poti je neposredno vplivala na gospodarstva, ki so močno odvisna od turizma, saj so številni potniki ostali ujeti, leti pa so bili odpovedani ali preusmerjeni. Poleg neposrednega izpada prihodkov v turizmu so težave zaznali tudi v tovornem prometu, kar je upočasnilo oskrbovalne verige po vsem Karibskem otočju. Regionalni analitiki opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko dolgoročno škodovali zaupanju v varnost in zanesljivost regionalnih potovalnih vozlišč. Dogodek je izpostavil ranljivost karibskih držav glede na odločitve ameriških letalskih oblasti, ki imajo nadzor nad ključnimi koridorji. Ameriški uradniki so ukrep označili za nujen, vendar podrobnosti o razlogih za nenadno zaprtje ostajajo omejene. Medtem ko se regija trudi sanirati nastalo škodo, se krepijo pozivi k boljši koordinaciji med ameriškimi institucijami in karibskimi vladami, da bi v prihodnje preprečili podobne enostranske prekinitve prometa, ki ogrožajo lokalno stabilnost.

Ameriško osrednje poveljstvo (CENTCOM) je sporočilo, da so sile Združenih držav Amerike skupaj s partnerskimi silami 10. januarja 2024 izvedle vrsto povračilnih letalskih napadov na tarče teroristične skupine Islamska država po celotni Siriji. Operacija, ki se je začela ob 12.30 po vzhodnoameriškem času, je bila usmerjena v uničenje infrastrukturnih objektov in onemogočanje prihodnjih terorističnih napadov na pripadnike koalicijskih sil. V napadih so sodelovala bojna letala tipa F-15 in A-10, ki so vzletela z neimenovanih lokacij v regiji. Akcija predstavlja neposreden odziv na decembrski napad iz zasede v sirski Palmiri, v katerem so bili ubiti trije Američani – dva vojaka in civilni tolmač, trije vojaki pa so bili ranjeni. Odgovornost za ta napad je prevzela Islamska država. CENTCOM je v uradni izjavi poudaril, da ostajajo sile pod vodstvom ZDA neomajne v prizadevanjih za izkoreninjenje islamskega terorizma in zaščito svojih pripadnikov na Bližnjem vzhodu. Čeprav vojaško poveljstvo ni natančno opredelilo, katere partnerske države so sodelovale v tokratni operaciji, se napadi umeščajo v širši okvir stalnih operacij za preprečevanje ponovnega vzpona omenjene teroristične mreže. Razmere v Siriji ostajajo napete, saj koalicija nadaljuje s sistematičnim iskanjem in nevtralizacijo celic Islamske države, ki po navedbah vojaških virov še vedno ogrožajo varnost v regiji in širše.

Na podelitvi Zlatih globusov so zvezdniki nosili priponke proti agenciji ICE v spomin na Renee Good, ki jo je ta teden v Minneapolisu ustrelil uslužbenec ICE. Protest se je razširil po vsej državi.

Svetovni prvak Ilia Malinin ter plesni par Madison Chock in Evan Bates bodo vodili močno ameriško reprezentanco v umetnostnem drsanju na olimpijskih igrah v Milanu in Cortini d'Ampezzo. Malinin, ki je nedavno osvojil svoj četrti naslov državnega prvaka, si prizadeva slediti Nathanu Chenu.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je v nedeljo pozval države članice Evropske unije, naj razmislijo o ustanovitvi skupne stalne vojaške sile, ki bi štela 100.000 vojakov. Po njegovih besedah bi taka enota lahko sčasoma nadomestila ameriške enote v Evropi, kar postaja vse bolj aktualno vprašanje zaradi negotovosti glede prihodnjih ameriških varnostnih zavez na celini. Kubilius je ob tem predlagal tudi ustanovitev Evropskega varnostnega sveta, ki bi koordiniral obrambne politike držav članic. Nekdanji litovski premier, ki zdaj zaseda novo funkcijo obrambnega komisarja, poudarja, da mora Evropa prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost. Predlog predvideva stalno pripravljenost vojaških sil pod okriljem Unije, kar bi omogočilo hitrejši in učinkovitejši odziv na morebitne grožnje brez neposredne odvisnosti od logistične in kadrovske pomoči Združenih držav Amerike. Ideja o evropski vojski sicer v preteklosti ni naletela na enotno podporo med članicami, vendar trenutne geopolitične razmere krepijo težnje po večji obrambni avtonomiji. Kubilius meni, da bi bila taka sila ključna za zaščito evropskih interesov in utrditev stabilnosti v regiji. Poudaril je, da razprave o skupni obrambi ne smejo biti razumljene kot spodkopavanje zveze NATO, temveč kot krepitev evropskega stebra znotraj širšega zavezništva. Predlog bo verjetno sprožil burne razprave v Bruslju, zlasti glede financiranja in vprašanja nacionalne suverenosti nad oboroženimi silami.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Beverly Hillsu se je odvila 83. podelitev Zlatih globusov, ki jo je drugič vodila Nikki Glaser. Jennifer Garner se je po 13 letih spet pojavila na podelitvi, Julia Roberts pa je blestela v črni obleki. Variety je pred podelitvijo organiziral dogodek "Actors on Actors". Podelitev je prenašala televizija CBS, na voljo pa so bili tudi spletni prenosi v živo.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil posnetek zaslona, na katerem je bil naveden kot vršilec dolžnosti predsednika Venezuele od leta 2026. Trumpova administracija je Kubo označila za naslednjo prednostno tarčo po zaključku aktivne faze delovanja v Venezueli.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Nemški kancler Friedrich Merz je v ponedeljek pričel dvodnevni uradni obisk v Indiji, kjer se bo srečal s premierjem Narendro Modijem. Osrednji cilj obiska je poglobitev strateških odnosov med največjim gospodarstvom Evropske unije in najštevilčnejšo državo na svetu, predvsem v luči naraščajočih gospodarskih in geopolitičnih pritiskov s strani Združenih držav Amerike in Kitajske. Berlin si prizadeva za diverzifikacijo svojih trgovinskih poti in zmanjšanje odvisnosti od posameznih svetovnih sil. Delegacija, ki jo vodi Merz, se bo osredotočila na vprašanja varnosti, obrambe in delovne sile. Indija predstavlja ključno partnerico za Nemčijo pri iskanju novih trgov in usposobljenih strokovnjakov, obenem pa obe državi iščeta skupne točke pri reševanju varnostnih izzivov v indopacifiški regiji. Obisk prihaja v času, ko se globalne oskrbovalne verige prestrukturirajo, kar sili evropske države k intenzivnejšemu iskanju zavezništev zunaj tradicionalnih okvirov. Pogovori bodo vključevali tudi razprave o prostotrgovinskem sporazumu in obrambnih pogodbah, saj si Indija želi posodobiti svoje vojaške zmogljivosti z evropsko tehnologijo. Za Nemčijo je Indija ne le strateški trg, temveč tudi pomemben vir delovne sile, ki bi lahko pomagala ublažiti demografske težave v nemškem gospodarstvu. Obisk poudarja premik nemške zunanje politike k večji prisotnosti v Aziji.

Venezuelska državna naftna družba PDVSA je po poročanju tiskovne agencije Reuters in spremljevalnih spletnih strani uspešno izvedla prevoz nafte z dvanajstimi tankerji, s čimer so se plovila izognila strogi pomorski blokadi, ki so jo uvedle Združene države Amerike. Najmanj šest izmed teh tankerjev se je po izključitvi transponderjev in skrivnem odhodu že vrnilo v venezuelske vode, kar kaže na operativno sposobnost venezuelskega naftnega sektorja kljub naraščajočemu pritisku Washingtona. Tehnika izklapljanja sledilnih naprav je postala ključna strategija za prikrivanje poti in končnih ciljev pošiljk. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju močno poostrila sankcije proti Venezueli, da bi prekinila dotok prihodkov režimu Nicolása Madura. Blokada venezuelskih voda je bila zasnovana z namenom popolne osamitve države na svetovnem naftnem trgu, vendar najnovejši premiki ladij potrjujejo, da Caracas še vedno najde poti do mednarodnih kupcev. Incident poudarja neuspeh popolne izolacije in zapletenost nadzora nad pomorskimi potmi v karibski regiji. Operacije, ki jih vodi PDVSA, povzročajo dodatne napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko ZDA trdijo, da so sankcije nujne za vzpostavitev demokracije, venezuelska stran ukrepe označuje za nezakonito ekonomsko obleganje. Uspešna plovba dvanajstih tankerjev predstavlja pomembno simbolno in finančno zmago za venezuelsko vlado, saj ji omogoča nujno potreben priliv sredstev v času hude gospodarske krize.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer in tveganj, ki vključujejo samovoljne aretacije ter delovanje oboroženih milic. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti po ameriškem vojaškem posegu, usmerjenem proti predsedniku Nicolasu Maduru. Varnostna situacija v državi ostaja kritična, saj poročila navajajo, da oborožene skupine postavljajo cestne blokade in iščejo osebe z ameriškim državljanstvom ali tiste, ki podpirajo politiko Washingtona. Istočasno v Mjanmaru potekajo splošne volitve, ki jih organizira vojaška hunta, vendar jih spremljajo številne nepravilnosti in ustrahovanje volivcev. V zvezni državi Shan, natančneje v mestih Laikha in Mong Kung, trenutni delni rezultati kažejo na vodstvo stranke SNLD (stranka 'belega tigra'), medtem ko v mestu Tangyan vodi pro-vojaška stranka USDP ('stranka leva'). Poročila s terena v občini Ywangan razkrivajo, da podporniki vojaškega režima grozijo lokalnemu prebivalstvu z aretacijami s strani mjanmarske vojske, če se ne bodo udeležili glasovanja ali če ne bodo podprli vladajoče stranke. Politična kriza v Mjanmaru se poglablja, saj večina opozicijskih voditeljev, vključno s člani stranke NLD, ostaja v zaporih ali v izgnanstvu, kjer so oblikovali vlado narodne enotnosti (NUG). Kritiki poudarjajo, da so te volitve zgolj poskus legitimizacije vojaškega udara iz leta 2021 in ne bodo prinesle trajne politične rešitve. Mednarodna skupnost, vključno z nekaterimi ameriškimi politiki in ekonomisti, kritizira tudi zunanjo politiko ZDA, ki z agresivnimi posegi v tujini, kot je primer Venezuele, po njihovem mnenju dodatno destabilizira svetovni red.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores, ki sta bila prejšnjo soboto aretirana in prepeljana v pripor v New Yorku, sta prek svojih pravnih zastopnikov sporočila, da sta v dobrem stanju. V svoji prvi izjavi iz zapora sta se opisala kot borca, kar je prek tiskovne agencije AFP prenesla mednarodna javnost. Par se v ameriškem priporu nahaja po večletnih napetostih in obtožbah o trgovini z drogami ter korupciji. Ameriške oblasti so neposredno po njuni aretaciji stopnjevale varnostne ukrepe in izdale nujno opozorilo svojim državljanom v Venezueli. Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je Američane pozvalo, naj zaradi morebitnih povračilnih ukrepov ali stopnjevanja nemirov v državi Venezuelo nemudoma zapustijo. Razmere v Caracasu ostajajo napete, saj je pripor Madura povzročil politični vakuum in negotovost. Pravni zastopniki nekdanjega predsedniškega para so poudarili, da bosta njuna klienta uporabila vsa pravna sredstva za obrambo pred obtožbami. Ameriško tožilstvo sicer že dlje časa pripravlja obsežno obtožnico, ki Madura bremeni vodenja narko-teroristične organizacije. Dogodek pomeni zgodovinski preobrat v odnosih med Washingtonom in Caracasom, ki bi lahko vplival na celotno latinskoameriško regijo.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social odgovoril na objavo, ki je predlagala Marca Rubia za prihodnjega predsednika Kube, z besedami "Zveni mi dobro". Trump je Kubi zagrozil s sankcijami po padcu Madura in nakazal na možnost, da bi Rubio postal predsednik države.

Ameriška družba tveganega kapitala Andreessen Horowitz, znana tudi kot a16z, je uspešno zaključila zbiranje sredstev v višini več kot 15 milijard ameriških dolarjev. Ta kapital bo razdeljen med pet specializiranih skladov, ki se osredotočajo na ključna področja prihodnosti, vključno z umetno inteligenco, infrastrukturo, biotehnologijo in zdravstvom. Po besedah soustanovitelja Bena Horowitza zbrana sredstva predstavljajo kar 18 odstotkov vsega tveganega kapitala, ki je bil v Združenih državah Amerike zbran v preteklem letu, kar potrjuje prevladujoč položaj podjetja na trgu. Strategija podjetja, poimenovana "ameriški dinamizem", je usmerjena v zagotavljanje tehnološke prevlade ZDA v prihodnjem stoletju. Sredstva so razporejena tako, da 6,75 milijarde dolarjev odpade na naložbe v rast, po 1,7 milijarde dolarjev na aplikacijske in infrastrukturne sklade, dobrih 1,1 milijarde dolarjev pa na pobudo za krepitev ameriške nacionalne moči in obrambe. Družba prav tako ostaja močno vpeta v sektor kriptovalut, kjer je od leta 2018 zbrala že več kot 7 milijard dolarjev za razvoj protokolov in podjetij. Širši gospodarski obeti za leto 2026 napovedujejo, da bodo naložbe v umetno inteligenco do leta 2028 presegle tisoč milijard dolarjev. Medtem ko razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, beležijo zmerno rast, podjetja tveganega kapitala krepijo svoje pozicije v pričakovanju nižjih obrestnih mer, ki jih napovedujejo osrednje banke zaradi umirjanja inflacije. To bo dodatno spodbudilo podjetniške investicije in tehnološko inovativnost v globalnem merilu.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Smithsonian je odstranil omembo Trumpove ustavne obtožbe iz njegove biografije, kar je povzročilo nezadovoljstvo Bele hiše. Predlagal je tudi omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah, vendar je naletel na takojšnje nasprotovanje. Poleg tega je Trump izgubljal podporo na Floridi, njegovo posredovanje v Venezueli pa se je izkazalo za neuspešno. Guvernerka Maine je razkrila, kako je premagala Trumpovo administracijo na sodišču.

Ameriške vojaške sile so med specialno operacijo, v kateri so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, uporabile doslej neznano visokotehnološko zvočno orožje. Po poročanju medijev in pričevanjih očividcev je bila ta tehnologija ključna za onesposobitev varnostnih sil in tehnične opreme, ki je varovala predsedniško rezidenco. Člani Madurove varnostne službe so po dogodku opisali intenzivne fizične učinke naprave, vključno z neznosnimi bolečinami v glavi, ki so povzročile takojšnjo dezorientacijo in nezmožnost upora. Operacija je bila izvedena hitro, z uporabo sredstev, ki so bila predhodno označena za tajna, kar nakazuje na novo stopnjo tehnološkega vojskovanja v mednarodnih konfliktih. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v odnosih med Washingtonom in Caracasom, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega voditelja. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da bo uporaba takšnih metod sprožila številne razprave o kršitvah suverenosti in uporabi nekonvencionalnega orožja v mirnodobnih operacijah.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v uradnem obvestilu pozvalo vse ameriške državljane, ki se nahajajo v Venezueli, naj državo zapustijo nemudoma. Poziv k odhodu temelji na resnih varnostnih tveganjih in nestabilnih razmerah v državi, ki bi lahko ogrozile varnost tujih državljanov. Ministrstvo je opozorilo, da so se varnostne razmere v zadnjem obdobju močno poslabšale, kar onemogoča zagotavljanje ustrezne konzularne pomoči. Ameriška administracija poudarja, da morajo državljani sami poskrbeti za varen odhod, dokler so na voljo komercialne možnosti potovanja. Opozorilo prihaja v času povečanih političnih napetosti in poročil o morebitnih nasilnih incidentih, ki bi lahko dodatno destabilizirali državo. Stejt department je ob tem izdal najvišjo stopnjo opozorila pred potovanji v to južnoameriško državo. Takšni ukrepi običajno nakazujejo na pričakovano stopnjevanje diplomatske krize ali pričakovane nemire. Venezuela se že dlje časa spopada z notranjepolitično krizo, ki neposredno vpliva na varnostno situacijo na tleh. Ameriške oblasti so v preteklosti že sprejele podobne ukrepe v državah z visoko stopnjo tveganja za ugrabitve, samovoljne aretacije in pomanjkanje osnovne infrastrukture.

Indija je sprožila diplomatsko in gospodarsko ofenzivo za iskanje novih izvoznih trgov, saj se pogajanja o trgovinskem sporazumu z Združenimi državami Amerike kljub dolgotrajnim prizadevanjem niso premaknila z mrtve točke. Indijska vlada pod vodstvom premierja Narendre Modija se želi z iskanjem alternativnih partnerstev izogniti negativnim vplivom visokih carin, ki jih je uvedla ameriška administracija, in hkrati zmanjšati pretirano odvisnost od ameriškega trga. Strategija vključuje pospešitev pogajanj z Evropsko unijo, Mehiko in drugimi ključnimi gospodarstvi. Preusmeritev indijske zunanje trgovinske politike je neposredna posledica neuspešnih prizadevanj za ublažitev trgovinskih trenj z Washingtonom, ki so se stopnjevala že v času prejšnjih ameriških administracij. Ker dogovor z ZDA ostaja nedosegljiv, New Delhi stavi na diverzifikacijo, ki bi indijskim izvoznikom zagotovila dolgoročno stabilnost in konkurenčnost na svetovnem trgu. Pri tem so ključni predvsem sektorji tehnologije, kmetijstva in tekstilne industrije. Nedavno sklenjeni sporazumi, kot je tisti z Združenim kraljestvom iz julija 2024, služijo kot model za prihodnja sodelovanja. Indija upa, da bo z novimi pogodbami o prosti trgovini nadomestila izpad prihodkov zaradi ameriških carinskih omejitev in hkrati okrepila svojo vlogo kot globalno proizvodno središče, ki ni odvisno zgolj od enega zahodnega zaveznika.

Nemški podpredsednik vlade in finančni minister Lars Klingbeil je v izjavi za javnost poudaril, da načela mednarodnega prava zavezujejo vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je neposredna posledica nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem zavzetju oziroma priključitvi Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Klingbeil je izpostavil, da suverenost držav in uveljavljeni mednarodni pravni red ne dopuščajo enostranskih teženj po ozemeljskih spremembah brez pravne podlage. Dogodek odraža naraščajočo napetost v diplomatskih odnosih med Berlinom in Washingtonom, saj nemška vlada vse pogosteje zavzema kritično držo do zunanjepolitičnih potez trenutne ameriške administracije. Po mnenju nemškega finančnega ministra morajo tudi najvplivnejše svetovne sile delovati znotraj okvirov, ki jih določajo globalne pogodbe in diplomatski protokoli. Nemčija s tem sporočilom utrjuje svojo vlogo zagovornice multilateralizma in spoštovanja suverenosti manjših narodov. Izjave so v mednarodni skupnosti sprožile val razprav o stabilnosti čezatlantskih zavezništev. Medtem ko Washington vztraja pri svoji specifični zunanjepolitični agendi, evropske zaveznice z Nemčijo na čelu opozarjajo na nevarnost spodkopavanja temeljev mednarodne varnostne arhitekture. Razplet dogodkov bo vplival na prihodnje sodelovanje znotraj zveze NATO in na gospodarske odnose med Evropsko unijo in ZDA.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Združene države Amerike so zaradi zaostrenih varnostnih razmer in naraščajoče nestabilnosti v Venezueli pozvale vse svoje državljane, naj nemudoma zapustijo državo. Ameriško zunanje ministrstvo je obenem izdalo najstrožje opozorilo pred potovanji v to južnoameriško državo, saj razmere ocenjujejo kot izjemno nepredvidljive in nevarne za tuje državljane. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP in bolgarske agencije BTA so ameriške oblasti prejele informacije o delovanju oboroženih lokalnih milic, znanih kot "colectivos". Te skupine naj bi na cestah postavljale barikade in sistematično preiskovale vozila, pri čemer naj bi iskale dokaze o ameriškem državljanstvu potnikov, kar predstavlja neposredno grožnjo za osebno varnost tujcev. Ameriška diplomacija poudarja, da je odločitev o evakuaciji nujna zaradi zaščite življenj, saj lokalne oblasti morda ne bodo mogle ali želele zagotoviti varnosti tujim državljanom v primeru stopnjevanja nasilja. Državljanom, ki ostajajo v državi, svetujejo skrajno previdnost in spremljanje uradnih kanalov za morebitna nadaljnja navodila glede varnih poti za odhod.