Venezuelske oblasti so v zgodnjih jutranjih urah izpustile najmanj 24 političnih zapornikov iz dveh zaporov, kar je potrdila nevladna organizacija Foro Penal. Med izpuščenimi osebami je devet žensk, ki so bile zaprte v zaporu Las Crisálidas, ter 15 moških iz zapora Rodeo I, med katerimi sta po dostopnih podatkih tudi dva državljana Italije. Predsednik omenjene nevladne organizacije Alfredo Romero je ob tem sporočil, da še vedno preverjajo morebitne dodatne izpustitve tako venezuelskih kot tujih državljanov, ki bi se lahko zgodile v istem obdobju. Izpustitev predstavlja delno zmanjšanje števila zaprtih oseb zaradi političnih motivov, ki je po zadnjih podatkih pred tem dogodkom znašalo več kot 850 ljudi. Kljub zadnji potezi režima pod vodstvom Nicolása Madura v zaporih ostaja približno 780 oseb, ki jih organizacije za človekove pravice opredeljujejo kot politične zapornike. Vlada v Caracasu je ob tem sicer napovedala, da je bilo izpuščenih več oseb, kot navajajo nevladni viri, hkrati pa je uradno dovolila obiske za tiste, ki ostajajo v pridržanju. Ta dogodek sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom, zlasti s strani Združenih držav Amerike, ki so Venezuelo večkrat pozvale k spoštovanju človekovih pravic in izpustitvi vseh samovoljno zaprtih oseb. Čeprav so se v preteklosti zvrstili nekateri premiki na diplomatskem področju, vključno z omilitvijo določenih sankcij v energetskem sektorju, politične razmere v državi ostajajo napete, represija nad opozicijo pa se po navedbah mednarodnih organizacij še naprej izvaja v različnih oblikah.

Specialne sile vojske Združenih držav Amerike so v odmevni polnočni operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v New York. Maduro se pred ameriškim zveznim sodiščem sooča s težkimi obtožbami narkoterorizma, zarote in nezakonitega trgovanja z orožjem, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo val mešanih odzivov, od odkritih obsodb do pozivov k nujnim sejam Varnostnega sveta Združenih narodov. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, velja za dramatičen prikaz ameriške moči v zahodni polobli, vendar hkrati odpira številna vprašanja o prihodnji stabilnosti regije. Kritiki operacijo označujejo za kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN, medtem ko zahodni mediji po mnenju nekaterih analitikov poročajo enostransko in se izogibajo uporabi izrazov, kot je ugrabitev. Ameriški senator Ruben Gallego je opozoril, da Bela hiša nima jasno izdelanega načrta za obdobje po padcu Madurovega režima, kar bi lahko povzročilo dolgotrajen kaos. V ameriškem kongresu se že krepijo prizadevanja za omejitev predsednikovih vojaških pooblastil, saj se pojavljajo bojazni pred morebitnimi novimi enostranskimi vojaškimi posegi drugod po svetu. Dogajanje v Venezueli ima širše geopolitične posledice, ki segajo vse do Korejskega polotoka, saj služi kot opomin na nepredvidljivost ameriške zunanje politike pod trenutno administracijo. Medtem ko Washington poudarja ponovno vzpostavitev dominance, politični teoretiki, med njimi Francis Fukuyama, opozarjajo, da zgolj odstranitev voditelja ne bo zadostovala za rešitev globoke sistemske krize v državi. Razkritja o povezavah med vojaškimi načrti in interesi naftnih podjetij pa še dodatno obremenjujejo legitimnost izvedene operacije v očeh svetovne javnosti.

Donald Trump, kljub dvema ustavnima obtožbama in 34 obsodbam za kazniva dejanja, še vedno uživa podporo volivcev. Aktivisti so izrazili zaskrbljenost glede njegovega kognitivnega zdravja, napovedujejo pa tudi, da se bo njegovo stanje poslabšalo. Poudarjeno je bilo, da republikanci v Kongresu pogosto kršijo svojo prisego.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ga iranski voditelji kontaktirali in izrazili željo po začetku pogajanj. Izjava prihaja v času zaostrenih razmer, ko so Združene države Amerike zagrozile z vojaškim posredovanjem zaradi nasilnega zatiranja množičnih protestov v Iranu. Ti nemiri so po trenutnih podatkih zahtevali že najmanj 200 smrtnih žrtev, kar je sprožilo oster mednarodni odziv in stopnjevanje napetosti med Teheranom in Washingtonom. Kljub pripravljenosti Irana na morebiten oborožen spopad je Trump poudaril, da bi se Teheran rad izognil nadaljnji eskalaciji. Predsednik je še pred dvema tednoma, ko se je konflikt v državi razplamtel, napovedal možnost predčasnega ukrepanja, če se razmere ne bodo umirile. Iranska stran se je na grožnje sprva odzvala z deklaracijo o vojaški pripravljenosti, vendar zadnja poročila nakazujejo premik k diplomatskim prizadevanjem. Situacija ostaja nepredvidljiva, saj se število žrtev med protestniki še naprej povečuje, medtem ko se ameriška administracija odloča o naslednjih korakih. Trumpove navedbe o telefonskem klicu iranskega vrha nakazujejo na morebitno spremembo v iranski zunanji politiki pod pritiskom sankcij in notranje nestabilnosti. Za zdaj uradni Teheran teh navedb še ni potrdil, mednarodna javnost pa pozorno spremlja morebiten začetek formalnih pogovorov.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je poudaril nujnost skupnega prizadevanja zaveznic za zagotavljanje varnosti Grenlandije in celotnega arktičnega območja. Po njegovih besedah se države članice, vključno z Združenimi državami Amerike, strinjajo, da je otok ključnega pomena za obrambo pred naraščajočimi strateškimi apetiti Rusije in Kitajske v tej regiji. Ruttejeva izjava prihaja v času, ko se v mednarodni javnosti znova pojavljajo vprašanja o prihodnjem statusu tega avtonomnega danskega ozemlja. Napetosti glede Grenlandije so se v preteklosti stopnjevale predvsem zaradi groženj Združenih držav Amerike, da bi otok prevzele od zaveznice Danske z namenom izboljšanja lastne in kolektivne varnosti. Rutte je s pozivom k usklajenemu delovanju poskušal pomiriti te napetosti in poudariti, da mora obramba otoka ostati v okviru skupnih prizadevanj zavezništva Nato. Arktika namreč postaja vse pomembnejše prizorišče geopolitičnih interesov zaradi taljenja ledu, ki odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov. Slovenija kot članica zveze Nato podpira celovitost zavezništva in stabilnost na njegovih obrobjih. Čeprav Grenlandija geografsko ne leži v bližini Jadrana, varnostni izzivi, ki jih predstavljata Rusija in Kitajska na severu, neposredno vplivajo na strateško ravnovesje celotne Evrope. Pozivi k enotnosti znotraj Nata so ključni za ohranjanje trdnosti kolektivne obrambe, ki vključuje tudi slovenske varnostne interese.

Islamska republika Iran je prek zunanjega ministra Abbasa Araghchija sporočila, da je država pripravljena na pogajanja z Združenimi državami Amerike, čeprav ostaja v stanju polne pripravljenosti na morebiten oborožen spopad. Izjava prihaja po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump ponovil grožnje z vojaškim posredovanjem proti iranskemu režimu zaradi stopnjevanja represije in jedrskih vprašanj. Trump je sicer navedel, da se pripravlja srečanje med predstavniki obeh držav, vendar je hkrati opozoril, da bi ZDA lahko ukrepale še pred samim začetkom pogovorov. Odnosi med Teheranom in Washingtonom so se dodatno zaostrili zaradi izjav iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, ki je Trumpa primerjal z zgodovinskimi tirani in napovedal njegov politični padec. Predsednik iranskega parlamenta je ob tem posvaril, da bo Iran v primeru napada Združenim državam Amerike zadal »nepozabno lekcijo«. Kljub agresivni retoriki obe strani puščata odprta vrata diplomaciji, kar nakazuje na poskus preprečitve širšega regionalnega konflikta. Araghchi je poudaril, da Iran ne išče vojne, vendar se bo odločno odzval na vsakršno agresijo na svoje ozemlje ali objekte. Trenutna situacija odraža kompleksno dinamiko med stopnjevanjem gospodarskega in vojaškega pritiska s strani Washingtona ter strateškim kljubovanjem Teherana, ki poskuša z napovedjo pogajanj ublažiti napetosti, ne da bi pri tem pokazal znake šibkosti.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek ostro zavrnilo prizadevanja Združenih držav Amerike za uveljavljanje lastnih strateških interesov na Grenlandiji. Peking je Washington opozoril, naj drugih držav ne uporablja kot pretvezo za doseganje svojih geopolitičnih ciljev v Arktični regiji. Odziv sledi ponovnim izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem nakupu tega avtonomnega danskega ozemlja. Kitajska stran je poudarila, da so vse njene dejavnosti na Arktiki v celoti skladne z mednarodnim pravom. Zunanje ministrstvo je izpostavilo, da Washington s svojo retoriko poskuša omejiti kitajski vpliv v regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi novih plovnih poti in naravnih virov. Peking trdi, da njihova prisotnost temelji na znanstvenem raziskovanju in gospodarskem sodelovanju, ne pa na ozemeljskih težnjah. Spor med velesilama glede Arktike se je poglobil po lanskih Trumpovih zamislih o odkupu otoka, kar so Danska in lokalne grenlandske oblasti odločno zavrnile. Grenlandija ohranja status polavtonomnega ozemlja pod dansko krono, vendar strateška lega otoka privablja vse več pozornosti globalnih akterjev, ki si želijo zagotoviti prednost v severnem polarnem krogu.

Mednarodni olimpijski komite (Mok) je uradno zavrnil možnost, da bi ameriškim športnikom in športnicam prepovedali nastop na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah, ki jih bosta gostili italijanski prizorišči Milano in Cortina d'Ampezzo. Tekmovanja bodo potekala med 6. in 22. februarjem 2026, krovna športna organizacija pa je s svojo odločitvijo končala ugibanja o morebitnih sankcijah proti delegaciji Združenih držav Amerike. Odločitev Moka zagotavlja udeležbo ene najštevilčnejših in najuspešnejših reprezentanc na svetu, kar je ključnega pomena za konkurenčnost in komercialni uspeh iger. S tem so bili zavrnjeni pritiski ali predlogi, ki bi zaradi morebitnih političnih ali administrativnih razlogov omejili nastop ameriških olimpijcev na italijanskih tleh. Italijanski organizatorji in mednarodna športna javnost so novico sprejeli kot potrditev stabilnosti olimpijskega gibanja. Priprave na igre se tako nadaljujejo brez večjih sprememb v načrtovani udeležbi ključnih svetovnih športnih velesil, kar zagotavlja visoko raven tekmovalnosti v vseh zimskih disciplinah.

Združeno kraljestvo, Nemčija in druge evropske članice zveze Nato so začele pogovore o morebitni namestitvi Natovih vojaških enot na Grenlandiji. Britansko obrambno ministrstvo je pogovore označilo za običajen proces zagotavljanja varnosti in odvračanja ruskih dejavnosti v arktični regiji, medtem ko so se v medijih pojavila poročila o načrtovanju posebne misije za zaščito otoka. Nemčija naj bi po poročanju Bloomberga predlagala ustanovitev skupne misije zavezništva za zaščito Arktike. Napetosti v regiji stopnjujejo tudi poročila o domnevnih interesih Združenih držav Amerike za priključitev otoka, kar naj bi spodbudilo evropske zaveznice k razmišljanju o stalni vojaški prisotnosti. Čeprav London poudarja, da gre za rutinsko sodelovanje, poročanje časnika The Telegraph nakazuje, da so načrti del širše strategije za zavarovanje strateško pomembnega ozemlja pred geopolitičnimi apetiti tako Rusije kot potencialno ZDA. Dogajanje odraža širše spremembe v varnostni arhitekturi severnega Atlantika, kjer se pomen Arktike zaradi taljenja ledu in dostopnosti surovin povečuje. Članice zveze Nato si prizadevajo za usklajen odziv, ki bi preprečil enostranske premike katere koli velesile in zagotovil stabilnost na severnem krilu zavezništva.

Reza Pahlavi, sin leta 1979 strmoglavljenega iranskega šaha, je v nedeljo ponovno izrazil svojo pripravljenost na vrnitev v Iran, kjer bi po njegovem prepričanju prevzel vlogo pri vodenju države proti demokratični ureditvi. Pahlavi, ki trenutno prebiva v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, se v svojih javnih nastopih pogosto zavzema za končanje trenutnega teokratskega režima in vzpostavitev sekularne demokracije. Napovedi o morebitni vrnitvi nekdanjega prestolonaslednika sovpadajo z razširjenimi protivladnimi protesti, ki pretresajo Iran. V podporo protestnikom, ki se borijo za večje državljanske svoboščine in politične spremembe, so konec tedna potekale številne demonstracije v večjih svetovnih prestolnicah, vključno z Londonom, Parizom in Istanbulom. Demonstranti v tujini so zahtevali mednarodni pritisk na Teheran in izrazili solidarnost z ljudmi na iranskih ulicah. Kljub Pahlavijevim prizadevanjem, da bi se uveljavil kot osrednja osebnost opozicije v izgnanstvu, ostaja vprašanje dejanske ravni podpore, ki jo uživa znotraj same države, nejasno. Iranske oblasti njegove izjave in aktivnosti opozicije v tujini označujejo za nepomembne, medtem ko mednarodni opazovalci poudarjajo zapletenost politične dinamike v regiji in tveganja, ki jih prinaša morebitna sprememba oblasti.

Ameriško tožilstvo je izdalo poziv predsedniku Federal Reserve Jerome Powellu zaradi spora glede prenove sedeža Fed. Powell je to označil za politično maščevanje, ker ni sledil zahtevam predsednika Trumpa glede znižanja obrestnih mer. Poleg tega je vladajoča stranka v Južni Koreji enostransko obravnavala "drugi zakon o posebnem tožilstvu", kar je opozicija označila za "hujskanje k notranjemu konfliktu za lokalne volitve". Policija je preiskovala tudi Kim Kyunga zaradi suma "donacije za nominacijo v višini 100 milijonov vonov" in mu prepovedala izstop iz države, medtem ko je bil Kang Seon-woo že prej izdan prepoved izstopa iz države.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je izdalo sodni poziv Federal Reserve (Fed) in grozi s kazensko obtožnico. Jerome Powell to razume kot nadaljevanje pritiska Donalda Trumpa na neodvisno agencijo, ki jo je Trump že večkrat napadel, ker ni znižala ključne obrestne mere tako, kot bi si želel.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejen posnetek zaslona, ki ga prikazuje kot začasnega predsednika Venezuele že od januarja.

Združene države Amerike so v začetku januarja 2026 povzročile kratkotrajno zaprtje zračnega prostora nad Karibi, kar je povzročilo obsežno gospodarsko škodo v celotni regiji. Čeprav končni podatki o finančnih posledicah še niso v celoti zbrani, prvi kazalniki kažejo na znatne izgube za letalske družbe, logistična podjetja in turistični sektor. Prekinitev zračnih poti je neposredno vplivala na gospodarstva, ki so močno odvisna od turizma, saj so številni potniki ostali ujeti, leti pa so bili odpovedani ali preusmerjeni. Poleg neposrednega izpada prihodkov v turizmu so težave zaznali tudi v tovornem prometu, kar je upočasnilo oskrbovalne verige po vsem Karibskem otočju. Regionalni analitiki opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko dolgoročno škodovali zaupanju v varnost in zanesljivost regionalnih potovalnih vozlišč. Dogodek je izpostavil ranljivost karibskih držav glede na odločitve ameriških letalskih oblasti, ki imajo nadzor nad ključnimi koridorji. Ameriški uradniki so ukrep označili za nujen, vendar podrobnosti o razlogih za nenadno zaprtje ostajajo omejene. Medtem ko se regija trudi sanirati nastalo škodo, se krepijo pozivi k boljši koordinaciji med ameriškimi institucijami in karibskimi vladami, da bi v prihodnje preprečili podobne enostranske prekinitve prometa, ki ogrožajo lokalno stabilnost.

Ameriško osrednje poveljstvo (CENTCOM) je sporočilo, da so sile Združenih držav Amerike skupaj s partnerskimi silami 10. januarja 2024 izvedle vrsto povračilnih letalskih napadov na tarče teroristične skupine Islamska država po celotni Siriji. Operacija, ki se je začela ob 12.30 po vzhodnoameriškem času, je bila usmerjena v uničenje infrastrukturnih objektov in onemogočanje prihodnjih terorističnih napadov na pripadnike koalicijskih sil. V napadih so sodelovala bojna letala tipa F-15 in A-10, ki so vzletela z neimenovanih lokacij v regiji. Akcija predstavlja neposreden odziv na decembrski napad iz zasede v sirski Palmiri, v katerem so bili ubiti trije Američani – dva vojaka in civilni tolmač, trije vojaki pa so bili ranjeni. Odgovornost za ta napad je prevzela Islamska država. CENTCOM je v uradni izjavi poudaril, da ostajajo sile pod vodstvom ZDA neomajne v prizadevanjih za izkoreninjenje islamskega terorizma in zaščito svojih pripadnikov na Bližnjem vzhodu. Čeprav vojaško poveljstvo ni natančno opredelilo, katere partnerske države so sodelovale v tokratni operaciji, se napadi umeščajo v širši okvir stalnih operacij za preprečevanje ponovnega vzpona omenjene teroristične mreže. Razmere v Siriji ostajajo napete, saj koalicija nadaljuje s sistematičnim iskanjem in nevtralizacijo celic Islamske države, ki po navedbah vojaških virov še vedno ogrožajo varnost v regiji in širše.

Na podelitvi Zlatih globusov so zvezdniki nosili priponke proti agenciji ICE v spomin na Renee Good, ki jo je ta teden v Minneapolisu ustrelil uslužbenec ICE. Protest se je razširil po vsej državi.

Svetovni prvak Ilia Malinin ter plesni par Madison Chock in Evan Bates bodo vodili močno ameriško reprezentanco v umetnostnem drsanju na olimpijskih igrah v Milanu in Cortini d'Ampezzo. Malinin, ki je nedavno osvojil svoj četrti naslov državnega prvaka, si prizadeva slediti Nathanu Chenu.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je v nedeljo pozval države članice Evropske unije, naj razmislijo o ustanovitvi skupne stalne vojaške sile, ki bi štela 100.000 vojakov. Po njegovih besedah bi taka enota lahko sčasoma nadomestila ameriške enote v Evropi, kar postaja vse bolj aktualno vprašanje zaradi negotovosti glede prihodnjih ameriških varnostnih zavez na celini. Kubilius je ob tem predlagal tudi ustanovitev Evropskega varnostnega sveta, ki bi koordiniral obrambne politike držav članic. Nekdanji litovski premier, ki zdaj zaseda novo funkcijo obrambnega komisarja, poudarja, da mora Evropa prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost. Predlog predvideva stalno pripravljenost vojaških sil pod okriljem Unije, kar bi omogočilo hitrejši in učinkovitejši odziv na morebitne grožnje brez neposredne odvisnosti od logistične in kadrovske pomoči Združenih držav Amerike. Ideja o evropski vojski sicer v preteklosti ni naletela na enotno podporo med članicami, vendar trenutne geopolitične razmere krepijo težnje po večji obrambni avtonomiji. Kubilius meni, da bi bila taka sila ključna za zaščito evropskih interesov in utrditev stabilnosti v regiji. Poudaril je, da razprave o skupni obrambi ne smejo biti razumljene kot spodkopavanje zveze NATO, temveč kot krepitev evropskega stebra znotraj širšega zavezništva. Predlog bo verjetno sprožil burne razprave v Bruslju, zlasti glede financiranja in vprašanja nacionalne suverenosti nad oboroženimi silami.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene Indiji dovoliti nakup venezuelske surove nafte pod novim, ameriško nadzorovanim okvirom. Trump je promoviral načrt za zagotovitev najmanj 100 milijard dolarjev naložb za obnovo venezuelske naftne industrije in se o tem srečal z ameriškimi naftnimi družbami. Izdal je tudi izvršni ukaz za zaščito prihodkov od venezuelske nafte pred sodnimi postopki. Povedal je, da bodo ZDA odločale, kdo bo izkoriščal nafto iz Venezuele.

V Beverly Hillsu se je odvila 83. podelitev Zlatih globusov, ki jo je drugič vodila Nikki Glaser. Jennifer Garner se je po 13 letih spet pojavila na podelitvi, Julia Roberts pa je blestela v črni obleki. Variety je pred podelitvijo organiziral dogodek "Actors on Actors". Podelitev je prenašala televizija CBS, na voljo pa so bili tudi spletni prenosi v živo.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil posnetek zaslona, na katerem je bil naveden kot vršilec dolžnosti predsednika Venezuele od leta 2026. Trumpova administracija je Kubo označila za naslednjo prednostno tarčo po zaključku aktivne faze delovanja v Venezueli.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Nemški kancler Friedrich Merz je v ponedeljek pričel dvodnevni uradni obisk v Indiji, kjer se bo srečal s premierjem Narendro Modijem. Osrednji cilj obiska je poglobitev strateških odnosov med največjim gospodarstvom Evropske unije in najštevilčnejšo državo na svetu, predvsem v luči naraščajočih gospodarskih in geopolitičnih pritiskov s strani Združenih držav Amerike in Kitajske. Berlin si prizadeva za diverzifikacijo svojih trgovinskih poti in zmanjšanje odvisnosti od posameznih svetovnih sil. Delegacija, ki jo vodi Merz, se bo osredotočila na vprašanja varnosti, obrambe in delovne sile. Indija predstavlja ključno partnerico za Nemčijo pri iskanju novih trgov in usposobljenih strokovnjakov, obenem pa obe državi iščeta skupne točke pri reševanju varnostnih izzivov v indopacifiški regiji. Obisk prihaja v času, ko se globalne oskrbovalne verige prestrukturirajo, kar sili evropske države k intenzivnejšemu iskanju zavezništev zunaj tradicionalnih okvirov. Pogovori bodo vključevali tudi razprave o prostotrgovinskem sporazumu in obrambnih pogodbah, saj si Indija želi posodobiti svoje vojaške zmogljivosti z evropsko tehnologijo. Za Nemčijo je Indija ne le strateški trg, temveč tudi pomemben vir delovne sile, ki bi lahko pomagala ublažiti demografske težave v nemškem gospodarstvu. Obisk poudarja premik nemške zunanje politike k večji prisotnosti v Aziji.

Venezuelska državna naftna družba PDVSA je po poročanju tiskovne agencije Reuters in spremljevalnih spletnih strani uspešno izvedla prevoz nafte z dvanajstimi tankerji, s čimer so se plovila izognila strogi pomorski blokadi, ki so jo uvedle Združene države Amerike. Najmanj šest izmed teh tankerjev se je po izključitvi transponderjev in skrivnem odhodu že vrnilo v venezuelske vode, kar kaže na operativno sposobnost venezuelskega naftnega sektorja kljub naraščajočemu pritisku Washingtona. Tehnika izklapljanja sledilnih naprav je postala ključna strategija za prikrivanje poti in končnih ciljev pošiljk. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je v zadnjem obdobju močno poostrila sankcije proti Venezueli, da bi prekinila dotok prihodkov režimu Nicolása Madura. Blokada venezuelskih voda je bila zasnovana z namenom popolne osamitve države na svetovnem naftnem trgu, vendar najnovejši premiki ladij potrjujejo, da Caracas še vedno najde poti do mednarodnih kupcev. Incident poudarja neuspeh popolne izolacije in zapletenost nadzora nad pomorskimi potmi v karibski regiji. Operacije, ki jih vodi PDVSA, povzročajo dodatne napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko ZDA trdijo, da so sankcije nujne za vzpostavitev demokracije, venezuelska stran ukrepe označuje za nezakonito ekonomsko obleganje. Uspešna plovba dvanajstih tankerjev predstavlja pomembno simbolno in finančno zmago za venezuelsko vlado, saj ji omogoča nujno potreben priliv sredstev v času hude gospodarske krize.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer in tveganj, ki vključujejo samovoljne aretacije ter delovanje oboroženih milic. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti po ameriškem vojaškem posegu, usmerjenem proti predsedniku Nicolasu Maduru. Varnostna situacija v državi ostaja kritična, saj poročila navajajo, da oborožene skupine postavljajo cestne blokade in iščejo osebe z ameriškim državljanstvom ali tiste, ki podpirajo politiko Washingtona. Istočasno v Mjanmaru potekajo splošne volitve, ki jih organizira vojaška hunta, vendar jih spremljajo številne nepravilnosti in ustrahovanje volivcev. V zvezni državi Shan, natančneje v mestih Laikha in Mong Kung, trenutni delni rezultati kažejo na vodstvo stranke SNLD (stranka 'belega tigra'), medtem ko v mestu Tangyan vodi pro-vojaška stranka USDP ('stranka leva'). Poročila s terena v občini Ywangan razkrivajo, da podporniki vojaškega režima grozijo lokalnemu prebivalstvu z aretacijami s strani mjanmarske vojske, če se ne bodo udeležili glasovanja ali če ne bodo podprli vladajoče stranke. Politična kriza v Mjanmaru se poglablja, saj večina opozicijskih voditeljev, vključno s člani stranke NLD, ostaja v zaporih ali v izgnanstvu, kjer so oblikovali vlado narodne enotnosti (NUG). Kritiki poudarjajo, da so te volitve zgolj poskus legitimizacije vojaškega udara iz leta 2021 in ne bodo prinesle trajne politične rešitve. Mednarodna skupnost, vključno z nekaterimi ameriškimi politiki in ekonomisti, kritizira tudi zunanjo politiko ZDA, ki z agresivnimi posegi v tujini, kot je primer Venezuele, po njihovem mnenju dodatno destabilizira svetovni red.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores, ki sta bila prejšnjo soboto aretirana in prepeljana v pripor v New Yorku, sta prek svojih pravnih zastopnikov sporočila, da sta v dobrem stanju. V svoji prvi izjavi iz zapora sta se opisala kot borca, kar je prek tiskovne agencije AFP prenesla mednarodna javnost. Par se v ameriškem priporu nahaja po večletnih napetostih in obtožbah o trgovini z drogami ter korupciji. Ameriške oblasti so neposredno po njuni aretaciji stopnjevale varnostne ukrepe in izdale nujno opozorilo svojim državljanom v Venezueli. Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je Američane pozvalo, naj zaradi morebitnih povračilnih ukrepov ali stopnjevanja nemirov v državi Venezuelo nemudoma zapustijo. Razmere v Caracasu ostajajo napete, saj je pripor Madura povzročil politični vakuum in negotovost. Pravni zastopniki nekdanjega predsedniškega para so poudarili, da bosta njuna klienta uporabila vsa pravna sredstva za obrambo pred obtožbami. Ameriško tožilstvo sicer že dlje časa pripravlja obsežno obtožnico, ki Madura bremeni vodenja narko-teroristične organizacije. Dogodek pomeni zgodovinski preobrat v odnosih med Washingtonom in Caracasom, ki bi lahko vplival na celotno latinskoameriško regijo.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social odgovoril na objavo, ki je predlagala Marca Rubia za prihodnjega predsednika Kube, z besedami "Zveni mi dobro". Trump je Kubi zagrozil s sankcijami po padcu Madura in nakazal na možnost, da bi Rubio postal predsednik države.

Ameriška družba tveganega kapitala Andreessen Horowitz, znana tudi kot a16z, je uspešno zaključila zbiranje sredstev v višini več kot 15 milijard ameriških dolarjev. Ta kapital bo razdeljen med pet specializiranih skladov, ki se osredotočajo na ključna področja prihodnosti, vključno z umetno inteligenco, infrastrukturo, biotehnologijo in zdravstvom. Po besedah soustanovitelja Bena Horowitza zbrana sredstva predstavljajo kar 18 odstotkov vsega tveganega kapitala, ki je bil v Združenih državah Amerike zbran v preteklem letu, kar potrjuje prevladujoč položaj podjetja na trgu. Strategija podjetja, poimenovana "ameriški dinamizem", je usmerjena v zagotavljanje tehnološke prevlade ZDA v prihodnjem stoletju. Sredstva so razporejena tako, da 6,75 milijarde dolarjev odpade na naložbe v rast, po 1,7 milijarde dolarjev na aplikacijske in infrastrukturne sklade, dobrih 1,1 milijarde dolarjev pa na pobudo za krepitev ameriške nacionalne moči in obrambe. Družba prav tako ostaja močno vpeta v sektor kriptovalut, kjer je od leta 2018 zbrala že več kot 7 milijard dolarjev za razvoj protokolov in podjetij. Širši gospodarski obeti za leto 2026 napovedujejo, da bodo naložbe v umetno inteligenco do leta 2028 presegle tisoč milijard dolarjev. Medtem ko razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, beležijo zmerno rast, podjetja tveganega kapitala krepijo svoje pozicije v pričakovanju nižjih obrestnih mer, ki jih napovedujejo osrednje banke zaradi umirjanja inflacije. To bo dodatno spodbudilo podjetniške investicije in tehnološko inovativnost v globalnem merilu.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Smithsonian je odstranil omembo Trumpove ustavne obtožbe iz njegove biografije, kar je povzročilo nezadovoljstvo Bele hiše. Predlagal je tudi omejitev obrestnih mer na kreditnih karticah, vendar je naletel na takojšnje nasprotovanje. Poleg tega je Trump izgubljal podporo na Floridi, njegovo posredovanje v Venezueli pa se je izkazalo za neuspešno. Guvernerka Maine je razkrila, kako je premagala Trumpovo administracijo na sodišču.

Ameriške vojaške sile so med specialno operacijo, v kateri so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, uporabile doslej neznano visokotehnološko zvočno orožje. Po poročanju medijev in pričevanjih očividcev je bila ta tehnologija ključna za onesposobitev varnostnih sil in tehnične opreme, ki je varovala predsedniško rezidenco. Člani Madurove varnostne službe so po dogodku opisali intenzivne fizične učinke naprave, vključno z neznosnimi bolečinami v glavi, ki so povzročile takojšnjo dezorientacijo in nezmožnost upora. Operacija je bila izvedena hitro, z uporabo sredstev, ki so bila predhodno označena za tajna, kar nakazuje na novo stopnjo tehnološkega vojskovanja v mednarodnih konfliktih. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v odnosih med Washingtonom in Caracasom, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega voditelja. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da bo uporaba takšnih metod sprožila številne razprave o kršitvah suverenosti in uporabi nekonvencionalnega orožja v mirnodobnih operacijah.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v uradnem obvestilu pozvalo vse ameriške državljane, ki se nahajajo v Venezueli, naj državo zapustijo nemudoma. Poziv k odhodu temelji na resnih varnostnih tveganjih in nestabilnih razmerah v državi, ki bi lahko ogrozile varnost tujih državljanov. Ministrstvo je opozorilo, da so se varnostne razmere v zadnjem obdobju močno poslabšale, kar onemogoča zagotavljanje ustrezne konzularne pomoči. Ameriška administracija poudarja, da morajo državljani sami poskrbeti za varen odhod, dokler so na voljo komercialne možnosti potovanja. Opozorilo prihaja v času povečanih političnih napetosti in poročil o morebitnih nasilnih incidentih, ki bi lahko dodatno destabilizirali državo. Stejt department je ob tem izdal najvišjo stopnjo opozorila pred potovanji v to južnoameriško državo. Takšni ukrepi običajno nakazujejo na pričakovano stopnjevanje diplomatske krize ali pričakovane nemire. Venezuela se že dlje časa spopada z notranjepolitično krizo, ki neposredno vpliva na varnostno situacijo na tleh. Ameriške oblasti so v preteklosti že sprejele podobne ukrepe v državah z visoko stopnjo tveganja za ugrabitve, samovoljne aretacije in pomanjkanje osnovne infrastrukture.

Indija je sprožila diplomatsko in gospodarsko ofenzivo za iskanje novih izvoznih trgov, saj se pogajanja o trgovinskem sporazumu z Združenimi državami Amerike kljub dolgotrajnim prizadevanjem niso premaknila z mrtve točke. Indijska vlada pod vodstvom premierja Narendre Modija se želi z iskanjem alternativnih partnerstev izogniti negativnim vplivom visokih carin, ki jih je uvedla ameriška administracija, in hkrati zmanjšati pretirano odvisnost od ameriškega trga. Strategija vključuje pospešitev pogajanj z Evropsko unijo, Mehiko in drugimi ključnimi gospodarstvi. Preusmeritev indijske zunanje trgovinske politike je neposredna posledica neuspešnih prizadevanj za ublažitev trgovinskih trenj z Washingtonom, ki so se stopnjevala že v času prejšnjih ameriških administracij. Ker dogovor z ZDA ostaja nedosegljiv, New Delhi stavi na diverzifikacijo, ki bi indijskim izvoznikom zagotovila dolgoročno stabilnost in konkurenčnost na svetovnem trgu. Pri tem so ključni predvsem sektorji tehnologije, kmetijstva in tekstilne industrije. Nedavno sklenjeni sporazumi, kot je tisti z Združenim kraljestvom iz julija 2024, služijo kot model za prihodnja sodelovanja. Indija upa, da bo z novimi pogodbami o prosti trgovini nadomestila izpad prihodkov zaradi ameriških carinskih omejitev in hkrati okrepila svojo vlogo kot globalno proizvodno središče, ki ni odvisno zgolj od enega zahodnega zaveznika.

Nemški podpredsednik vlade in finančni minister Lars Klingbeil je v izjavi za javnost poudaril, da načela mednarodnega prava zavezujejo vse države, vključno z Združenimi državami Amerike. Njegov odziv je neposredna posledica nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem zavzetju oziroma priključitvi Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Klingbeil je izpostavil, da suverenost držav in uveljavljeni mednarodni pravni red ne dopuščajo enostranskih teženj po ozemeljskih spremembah brez pravne podlage. Dogodek odraža naraščajočo napetost v diplomatskih odnosih med Berlinom in Washingtonom, saj nemška vlada vse pogosteje zavzema kritično držo do zunanjepolitičnih potez trenutne ameriške administracije. Po mnenju nemškega finančnega ministra morajo tudi najvplivnejše svetovne sile delovati znotraj okvirov, ki jih določajo globalne pogodbe in diplomatski protokoli. Nemčija s tem sporočilom utrjuje svojo vlogo zagovornice multilateralizma in spoštovanja suverenosti manjših narodov. Izjave so v mednarodni skupnosti sprožile val razprav o stabilnosti čezatlantskih zavezništev. Medtem ko Washington vztraja pri svoji specifični zunanjepolitični agendi, evropske zaveznice z Nemčijo na čelu opozarjajo na nevarnost spodkopavanja temeljev mednarodne varnostne arhitekture. Razplet dogodkov bo vplival na prihodnje sodelovanje znotraj zveze NATO in na gospodarske odnose med Evropsko unijo in ZDA.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Združene države Amerike so zaradi zaostrenih varnostnih razmer in naraščajoče nestabilnosti v Venezueli pozvale vse svoje državljane, naj nemudoma zapustijo državo. Ameriško zunanje ministrstvo je obenem izdalo najstrožje opozorilo pred potovanji v to južnoameriško državo, saj razmere ocenjujejo kot izjemno nepredvidljive in nevarne za tuje državljane. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP in bolgarske agencije BTA so ameriške oblasti prejele informacije o delovanju oboroženih lokalnih milic, znanih kot "colectivos". Te skupine naj bi na cestah postavljale barikade in sistematično preiskovale vozila, pri čemer naj bi iskale dokaze o ameriškem državljanstvu potnikov, kar predstavlja neposredno grožnjo za osebno varnost tujcev. Ameriška diplomacija poudarja, da je odločitev o evakuaciji nujna zaradi zaščite življenj, saj lokalne oblasti morda ne bodo mogle ali želele zagotoviti varnosti tujim državljanom v primeru stopnjevanja nasilja. Državljanom, ki ostajajo v državi, svetujejo skrajno previdnost in spremljanje uradnih kanalov za morebitna nadaljnja navodila glede varnih poti za odhod.

Zdravniki poročajo o naraščajočem skepticizmu glede cepljenja, ki ga še dodatno spodbujajo nove, zapletene spremembe zveznih priporočil. Opozorili so, da so zvezna priporočila za otroška cepiva spremenjena brez javne razprave in znanstvene utemeljitve, kar sproža dvome pri več kot 200 organizacijah. Največja sprememba je ukinitev splošnih priporočil za zaščito pred šestimi boleznimi, pri čemer se ta cepiva zdaj priporočajo le za otroke, ki so izpostavljeni tveganju, ali na podlagi 'skupnega kliničnega odločanja'.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Britanski premier Keir Starmer je začel pogovore z evropskimi zaveznicami o morebitni napotitvi vojaških sil na Grenlandijo. Namen te poteze je okrepiti varnostno prisotnost v regiji in s tem ublažiti pomisleke novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Po navedbah virov iz britanske vlade bi takšna odločitev služila kot neposreden odgovor na naraščajoč vojaški vpliv Rusije in Kitajske na Arktiki. Načrti, ki nastajajo v sodelovanju s severnoatlantskim zavezništvom, predvidevajo vzpostavitev močnejše obrambne linije na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija postaja ključna točka v geopolitičnem merjenju moči, saj taljenje ledu odpira nove plovne poti in dostop do naravnih virov, kar povečuje apetite velesil. Evropske države s temi ukrepi hkrati poskušajo stabilizirati čezatlantske odnose še pred uradnim prevzemom oblasti nove ameriške administracije. Britanski diplomatski krogi poudarjajo, da je sodelovanje z evropskimi partnerji nujno za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti na severu Evrope. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, so priprave na morebitne logistične izzive že stekle. S tem se želi preprečiti kakršen koli varnostni vakuum, ki bi ga lahko izkoristile nasprotne države v času političnih sprememb v Združenih državah Amerike.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki so ga ameriške posebne enote pred enim tednom zajele v njegovem domu v Caracasu, se je oglasil iz zapora v New Yorku. V videoposnetku je Maduro sporočil, da se s soprogo Silio Flores počutita dobro, obenem pa je Američane označil za borce, ki se ne bodo predali. Njegovo sporočilo prihaja v času, ko so Združene države Amerike po vojaškem napadu na Venezuelo aretirale vrh takratne oblasti in ju prepeljale na ameriško ozemlje. Ameriška vlada je v luči izredno nestabilnih varnostnih razmer v Venezueli pozvala vse svoje državljane, naj državo zapustijo takoj. Situacija v Caracasu in drugod po državi ostaja napeta, saj je ameriško vojaško posredovanje povzročilo globoko politično in družbeno krizo. Maduro se je na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za vojnega ujetnika in zanikal vse obtožbe, ki mu jih pripisuje ameriško pravosodje. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale vse od ponovne uvedbe sankcij in preklica dovoljenj za delovanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron, v letu 2025. Kljub nizki javnomnenjski podpori vojaškemu posredovanju znotraj samih ZDA, se je administracija odločila za agresivno odstranitev Madura, kar je povzročilo mednarodni pretres in nepredvidljive posledice za celotno regijo Južne Amerike.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump posvaril Kubo in ji svetoval, naj sklene dogovor z ZDA, 'preden bo prepozno'. V ZDA so potekali protesti proti ICE zaradi smrti Renee Nicole Good. V Trumpovi domači državi Floridi se je zaradi 'nesramne korupcije' zmanjšala podpora predsedniku, medtem ko nekdanji Trumpov svetovalec opozarja, da se naftna igra v Venezueli ne izide po načrtih.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je prek svojih odvetnikov poslal prvo sporočilo iz zapora v Združenih državah Amerike, v katerem je zagotovil, da sta z ženo v dobrem stanju in da ostajata borca. Maduro, ki so ga po dramatični aretaciji v Caracasu prepeljali v New York, se v ameriškem priporu nahaja zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Sporočilo prihaja v času globoke politične krize v Venezueli, kjer so razmere po njegovem strmoglavljenju ostale izjemno napete. Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi nestabilnih političnih razmer v Venezueli pozvalo vse državljane Združenih držav Amerike, naj nemudoma zapustijo državo. Poziv odraža visoko stopnjo tveganja za tujce in negotovost glede prihodnjega političnega razvoja v tej južnoameriški državi. Washington, ki je dolga leta stopnjeval pritisk na Madurov režim, zdaj pozorno spremlja prehodno obdobje in morebitne povračilne ukrepe njegovih privržencev. Dogajanje predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za odstranitev Madura z oblasti, kar vključuje razpisane denarne nagrade in tesno sodelovanje z venezuelsko opozicijo. Medtem ko se Maduro pripravlja na sodni proces pred zveznim sodiščem v New Yorku, se v domovini njegovi zavezniki še naprej spopadajo z obtožbami o avtoritarnem vladanju in vpletenosti v mednarodni organiziran kriminal, kar je državo pripeljalo na rob gospodarskega in družbenega kolapsa.

Zadnji pripadniki Sirskih demokratičnih sil (SDF) pod kurdskim vodstvom so se umaknili iz sirske prestolnice Alep, kar pomeni konec njihove prisotnosti v tem mestu, ki je trajala od začetka državljanske vojne leta 2011. Umik je sledil dogovoru o prekinitvi ognja, ki je bil sklenjen z vladnimi silami po večdnevnih silovitih spopadih v mestnih četrtih Ašrafija in Šejk Maksun. Slednji sta bili zadnji kurdski trdnjavi v drugem največjem sirskem mestu, nad katerima so sedaj popoln nadzor prevzele sirske državne sile. Vodja sil SDF Mazlum Abdi je pojasnil, da sporazum omogoča varno evakuacijo ranjencev, ujetih civilistov in borcev iz obleganih predelov mesta. Sirska državna televizija je potrdila, da so avtobusi s pripadniki kurdskih enot že zapustili območje in se usmerili proti polavtonomni coni na severovzhodu države, ki ostaja pod kurdskim nadzorom. Spopadi, ki so izbruhnili v torek, so veljali za najhujše v zadnjem obdobju med kurdsko manjšino in trenutnimi oblastmi v državi. Ta dogodek predstavlja pomemben premik v razdelitvi moči znotraj Sirije, saj sirske vladne sile utrjujejo svoj položaj v ključnih urbanih središčih. Čeprav so Kurdi izgubili strateške točke v Alepu, še vedno ohranjajo nadzor nad obsežnimi območji na severovzhodu, kjer nadaljujejo z vzdrževanjem lastne administracije, medtem ko se širša geopolitična slika v državi po nedavnih prekinitvah ognja s sosednjimi državami ponovno spreminja.

Nicolás Maduro Guerra, sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je sporočil javnosti, da se njegov oče v ameriškem priporu počuti dobro in da »dobro drži«. Izjava prihaja v obdobju izjemnih napetosti po tem, ko so ameriške sile izvedle operacijo zajetja venezuelskega voditelja, ki ga Združene države Amerike obtožujejo vrste kaznivih dejanj. Maduro Guerra je v svojem nastopu poudaril odpornost svojega očeta, hkrati pa je razmere opisal kot ugrabitev. Venezuelska stran dogodek interpretira kot nezakonito dejanje ameriških oblasti, medtem ko Washington vztraja pri legitimnosti postopkov zaradi obtožb o trgovini z mami in korupciji na najvišji ravni. Dogodek je povzročil nov val politične negotovosti v Venezueli in širši regiji Latinske Amerike. Medtem ko podporniki Madura v Caracasu protestirajo proti njegovi aretaciji, mednarodna skupnost pozorno spremlja nadaljnje pravne postopke, ki se bodo zoper nekdanjega predsednika odvijali na ameriških tleh.

Vremenske razmere v Chicagu in širši regiji ameriškega srednjega zahoda so se po preteklih nihanjih ustalile v suho in mirno obdobje, ki bo po napovedih meteorologov trajalo večino prihodnjega tedna. Potem ko so v soboto regijo še prekrivali oblaki, se v nedeljo pričakuje vrnitev sončnega vremena, pri čemer se bodo najvišje dnevne temperature povzpele nad povprečje za ta letni čas in dosegle med 7 in 11 stopinj Celzija. Izboljšanje vremena sledi krajšemu obdobju nižjih temperatur, ki so se v soboto zvečer spustile pod ledišče. Kljub manjši verjetnosti za lokalne plohe v večernih urah večina območij ostaja suha. Stabilna zračna masa bo v ponedeljek prinesla še toplejši zrak, kar bo prebivalcem omogočilo predah po prejšnjih vremenskih nevšečnostih. Napovedi kažejo na nadaljevanje sončnega vremena z zmernimi temperaturami, kar je v nasprotju s preteklimi ekstremnimi pojavi v Združenih državah Amerike. Ta stabilizacija vremena je ključna za lokalno prebivalstvo in logistične poti v osrednjem delu države, saj ne prinaša nevarnosti neviht ali nepredvidenih temperaturnih šokov.

Združene države Amerike so konec decembra izvedle raketni napad na položaje teroristične skupine Islamska država v Nigeriji, pri čemer del izstrelkov ni dosegel želenega učinka. Po poročanju ameriškega časnika The Washington Post, ki se sklicuje na nigerijske uradnike, štiri izmed skupno 16 izstreljenih raket tomahawk niso detonirale. Te rakete so padle na kmetijska zemljišča in v bližino stanovanjskih objektov, kar predstavlja resno varnostno tveganje za lokalno prebivalstvo. Incident odpira vprašanja o tehnični brezhibnosti in učinkovitosti ameriškega arzenala v specifičnih podnebnih ali operativnih pogojih zahodne Afrike. Nigerijski organi so izrazili zaskrbljenost zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so ostala na terenu po neuspešnem delu operacije. Kljub temu da je bil cilj napada oslabiti teroristične zmogljivosti v regiji, bi lahko tehnične napake vplivale na prihodnje vojaško sodelovanje med državama. Ameriško obrambno ministrstvo uradnih podrobnosti o vzrokih za neuspeh detonacij še ni podalo, vendar viri blizu preiskave nakazujejo na morebitne napake v vžigalnih mehanizmih. Dogodek je pritegnil pozornost mednarodne javnosti, saj rakete tomahawk veljajo za eno najzanesljivejših orožij v ameriški mornarici. Nigerijska vojska je območja padcev zavarovala, da bi preprečila morebitne civilne žrtve pred nadzorovanim uničenjem sredstev.

Francoski minister za zunanje zadeve Jean-Noël Barrot je v pogovoru za več evropskih medijev ostro obsodil prizadevanja Združenih držav Amerike za pridobitev nadzora nad Grenlandijo. Barrot je ravnanje Washingtona označil za izsiljevanje, ki se mora nemudoma končati, saj takšni pritiski spodkopavajo stabilnost v arktični regiji in kršijo načela suverenosti. Minister je poudaril, da so ozemeljske ambicije ZDA glede Grenlandije nesprejemljive v sodobni diplomaciji. Po njegovih besedah mora Evropa zavzeti enotno stališče proti poskusom spreminjanja meja ali politične pripadnosti strateško pomembnih ozemelj brez privolitve vpletenih strani. Barrotove izjave odražajo naraščajočo napetost med Parizom in Washingtonom glede vprašanj arktične varnosti. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje v okviru Kraljevine Danske, ostaja v središču geopolitičnih interesov zaradi svojih naravnih virov in strateške lege. Francija s tem pozivom krepi svojo vlogo zagovornice evropskih interesov in mednarodnega prava, hkrati pa opozarja na nevarnost enostranskih potez velesil, ki bi lahko destabilizirale severni pol.