Združene države Amerike ocenjujejo, da bi lahko Venezueli v nekaj tednih zmanjkalo finančnih sredstev, če država ne bo dosegla dogovora z Washingtonom. Po poročanju časnika The Washington Post, ki se sklicuje na vire v ameriški administraciji, se država nahaja na robu popolnega bankrota. Finančni viri Venezuele naj bi bili po teh napovedih skoraj v celoti izčrpani, kar bi lahko privedlo do ustavitve osnovnih državnih funkcij. Ameriška administracija poudarja, da je izogibanje plačilni nesposobnosti neposredno povezano s pripravljenostjo Venezuele na sodelovanje z Washingtonom. Brez ustreznega dogovora ali sprememb v političnem in gospodarskem delovanju uradnega Caracasa finančni zlom velja za neizbežen. Situacija odraža dolgoletne napetosti med državama in poglabljanje humanitarne ter gospodarske krize v tej južnoameriški državi. Morebitni bankrot Venezuele bi lahko dodatno destabiliziral regijo in povečal migracijski pritisk na sosednje države. Analitiki opozarjajo, da bi finančna izpraznitev državne blagajne onemogočila uvoz nujnih življenjskih potrebščin, kar bi vplivalo na prebivalstvo, ki se že zdaj spopada s pomanjkanjem. Washington situacijo uporablja kot vzvod za doseganje političnih sprememb, medtem ko Caracas za finančne težave pogosto krivi ameriške sankcije.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko in gospodarsko sodelovanje s tujino ter vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF), je pozval države Evropske unije, naj razkrijejo podatke o svojih finančnih interesih in prihodkih v obrambni industriji. Dmitrijev je evropske politike, ki podpirajo nadaljevanje vojaških prihodkov, označil za tiste, ki bi morali javnosti pojasniti svoje koristi od vojne industrije. Ruska stran s temi izjavami poskuša preusmeriti pozornost na domnevne gospodarske motive zahodnih držav pri podpiranju Ukrajine. Dmitrijev poudarja, da bi preglednost prihodkov v obrambnem sektorju razkrila dejanske interese tistih, ki jih je označil za spodbujevalce vojne v Evropi. Izjave so bile podane v kontekstu zaostrovanja retorike med Moskvo in Brusljem glede oboroževanja. Ta poteza ruskega uradnika odraža širšo strategijo Kremlja, ki si prizadeva prikazati vojaško pomoč Zahoda kot sredstvo za ustvarjanje dobička velikih korporacij. Dmitrijev meni, da bi razkritje teh podatkov spremenilo dojemanje javnosti o vojni v Ukrajini in vlogi evropskih vlad v tem konfliktu. Gre za del informacijske vojne, kjer obe strani uporabljata gospodarske podatke za utemeljevanje svojih političnih stališč.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio naj bi se prihodnji teden sestal s predstavniki Danske, da bi razpravljali o Grenlandiji, kar je potrdila tudi ameriška vlada. Republikanski senatorji so izrazili zaskrbljenost zaradi "neodgovorne retorike" v zvezi s tem vprašanjem. V ZDA pa je bilo proti administraciji Donalda Trumpa vloženih že 71 tožb.

V Vientianu se je zaključil 12. kongres Laoške ljudske revolucionarne stranke (LPRP), na katerem so delegati ponovno izvolili Thonglouna Sisoulitha za generalnega sekretarja centralnega komiteja za mandatno obdobje 2026–2030. Prvo plenarno zasedanje novega komiteja je potrdilo ključne vodstvene položaje in začrtalo usmeritve za prihodnjih pet let, vključno s ciljem doseganja šestodstotne letne gospodarske rasti. Laos si s sprejetim petletnim načrtom prizadeva preseči status najmanj razvite države ter okrepiti nacionalno neodvisnost in blaginjo. Ob uspešnem zaključku kongresa je vietnamska delegacija pod vodstvom posebnega odposlanca Le Hoai Trunga obiskala sosednjo državo in prenesla čestitke generalnega sekretarja Komunistične partije Vietnama To Lama. Vietnam je dogodek označil za zgodovinski mejnik in zmago v dvostranskih odnosih, ki temeljijo na strateški koheziji in tesnem sodelovanju med partijama. Voditelji so poudarili pomen mirnega in enotnega Laosa za stabilnost v regiji. Načrti za obdobje do leta 2030 vključujejo šest glavnih razvojnih ciljev, ki se osredotočajo na modernizacijo države in poglabljanje teoretičnega sodelovanja s strateškimi partnerji. Uspešna izvedba kongresa po mnenju uradnega Hanoja potrjuje trdnost laoške revolucionarne poti in zagotavlja nadaljnji razvoj političnih ter ekonomskih vezi med državama v okviru jugovzhodne Azije.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl pobudo za uvedbo novega paketa sankcij proti Ruski federaciji, kar je v Washingtonu potrdil senator Lindsey Graham. Novi ukrepi so usmerjeni predvsem v omejevanje ruskih prihodkov iz prodaje nafte, pri čemer bodo pod udarom tudi tuji kupci ruskih energentov. Gre za stopnjevanje gospodarskega pritiska na Moskvo, s katerim želi ameriška administracija omejiti finančne vire za rusko vojaško dejavnost. Ta poteza sledi Trumpovim predhodnim opozorilom, da bodo države, ki trgujejo z Rusijo, občutile posledice v obliki sekundarnih sankcij. Posebna pozornost je namenjena kupcem ruske nafte, saj želi Washington prekiniti ključne poti za financiranje ruskega proračuna. Čeprav Moskva uradno trdi, da je njeno gospodarstvo postalo odporno na zahodne omejitve, ameriška stran verjame, da bodo novi ukrepi povzročili dodatne težave ruskemu energetskemu sektorju. Odločitev o sankcijah predstavlja del širše strategije Trumpove administracije, ki vključuje tudi grožnje s carinami za države, ki ne sledijo ameriški zunanji politiki. Vključitev Lindseyja Grahama v proces potrjuje, da znotraj republikanske stranke obstaja podpora za ostrejši pristop do Kremlja, kljub včasih nepredvidljivi retoriki predsednika Trumpa.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi ameriškega zajetja tankerja »Mariner« v severnem Atlantiku in ga označilo za nezakonito operacijo. Zahtevalo je, da ZDA nemudoma prekinejo z nezakonitimi dejanji in se vrnejo k spoštovanju mednarodnega prava. Poudarili so, da so ZDA imele podatke o pripadnosti plovila.

Bangladeška nacionalna letalska družba Biman Bangladesh Airlines je napovedala ponovno vzpostavitev neposrednih letov med Dako in Karačijem, ki se bodo začeli 29. januarja. Gre za prvo redno letalsko povezavo med državama po letu 2012, leti pa bodo sprva potekali dvakrat tedensko. Ta korak velja za pomemben diplomatski in gospodarski premik, saj so morali potniki doslej uporabljati povezovalne lete preko zalivskih vozlišč, kot sta Dubaj in Doha. Odločitev o obnovitvi letov sledi obdobju intenzivnega izboljševanja odnosov, ki so bili pod prejšnjo bangladeško premierko Sheikh Hasino precej zaostreni. Po njenem lanskem odstopu in odhodu v izgnanstvo se je diplomatska klima med državama hitro otoplila. Poleg letalskega potniškega prometa se krepi tudi pomorska trgovina; novembra 2024 so tovorne ladje iz Karačija po dolgem času spet začele pluti v ključno bangladeško pristanišče Chittagong. Predstavniki letalske družbe in diplomatski krogi poudarjajo, da bo ponovna vzpostavitev povezav olajšala poslovna potovanja, spodbudila turizem in omogočila lažja srečanja družin, ki so razpete med obema državama. Pakistan si je za ta korak aktivno prizadeval, kar je potrdil tudi pakistanski visoki komisar v Bangladešu Imran Haider na nedavnih srečanjih z začasno vlado v Daki.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o umiku Združenih držav iz 66 mednarodnih organizacij, med drugim tudi iz Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah. Ukrep je bil sprejet kot del obsežnega umika iz kolektivnega globalnega delovanja, pri čemer so med organizacijami, iz katerih se umikajo ZDA, tudi tiste, ki se osredotočajo na podnebne spremembe.

Tajvanska civilnodružbena organizacija Economic Democracy Union (EDU) je izrazila oster protest proti predlaganim dopolnilom zakona o razvoju oddaljenih otokov, ki jih je vložila poslanka opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Chen Yuzhen. Predlog predvideva vzpostavitev posebnih prostotrgovinskih con na otokih Kinmen, Matsu in Penghu, kar bi po mnenju strokovnjakov omogočilo kitajskim podjetjem izogibanje mednarodnim trgovinskim omejitvam. Opozorila se nanašajo predvsem na nevarnost, da bi otoki postali odskočna deska za pranje izvora kitajskega blaga, ki bi se nato pod oznako 'izdelano na Tajvanu' izvažalo na tuje trge. Kritiki trdijo, da bi takšna zakonodaja resno ogrozila verodostojnost Tajvana v mednarodni trgovini in neposredno škodovala tekočim pogajanjem o carinskih tarifah z Združenimi državami Amerike. Po navedbah predstavnikov EDU bi uvedba teh con oslabila nadzor nad poreklom blaga, kar bi ZDA lahko spodbudilo k uvedbi povračilnih ukrepov ali dodatnih carin na celoten tajvanski izvoz. Zakonski predlog, ki je že prestal obdobje parlamentarnega usklajevanja, bi lahko bil v zakonodajnem dvoru potrjen že v tem tednu, kar stopnjuje pritiske na vlado v Tajpeju, da zaščiti ekonomske interese države pred vplivi Pekinga.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno stopnjeval napetosti v mednarodni trgovini z napovedjo možnega povišanja carin na indijsko blago. Razlog za morebitne nove omejitve je indijsko vztrajanje pri nakupih ruske nafte, kar Washington vidi kot neskladje s svojo zunanjo politiko in prizadevanji za mir v Ukrajini. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike zaradi njegove carinske politike postale močnejše in bolj spoštovane, hkrati pa je Indijo pozval k omejitvi nakupov energentov iz Rusije. Predsednik je v ponedeljek objavil, da bodo skupni prihodki iz naslova carin presegli 600 milijard dolarjev. Po njegovih besedah ta sredstva krepijo ameriško gospodarstvo, ki po nekaterih kazalnikih presega ostale države skupine G7. Kljub optimizmu administracije pa kritiki in nekateri kmetijski sektorji opozarjajo na negativne posledice trgovinskih vojn, zlasti na povračilne ukrepe drugih držav, ki bi lahko prizadeli ameriški izvoz in povečali stroške za domače potrošnike.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je v sredo začel svojo tradicionalno novoletno turnejo po Afriki, v okviru katere bo obiskal Etiopijo in Somalijo. Osrednji cilj obiska je krepitev strateškega dostopa do trgovinskih poti v vzhodni in južni Afriki, s čimer želi Peking zavarovati ključne pomorske poti in oskrbovalne linije z viri. Turneja poudarja naraščajoči gospodarski pomen Etiopije, ki velja za eno najhitreje rastočih velikih gospodarstev na celini. Diplomatska prizadevanja Kitajske so usmerjena predvsem v države Afriškega roga, kjer ima Somalija zaradi svoje lege ob pomembnih plovnih poteh ključno vlogo za kitajske logistične interese. Obisk predstavlja nadaljevanje dolgoletne prakse kitajske diplomacije, ki začetek leta posveti utrjevanju odnosov z afriškimi partnericami, kar Kitajski omogoča širjenje vpliva v regiji, ki je bogata z naravnimi viri in ponuja nove tržne priložnosti. Sodelovanje med Kitajsko in afriškimi državami se v zadnjem obdobju ne osredotoča več zgolj na neposredne investicije v infrastrukturo, temveč vse bolj na dolgoročno varnost dobavnih verig. S krepitvijo vezi z Adis Abebo in Mogadišem poskuša Peking stabilizirati svojo prisotnost v geostrateško nestabilnem, a ključnem delu sveta, kjer tekmuje za vpliv z drugimi svetovnimi velesilami.

Indija je 1. januarja 2024 uradno uvedla novo kategorijo elektronskih poslovnih vizumov, imenovano e-B-4, ki je specifično namenjena kitajskim poslovnežem in strokovnjakom. Nova uredba omogoča lažji prihod kitajskih državljanov v državo za namene namestitve in zagona industrijske opreme, nadzora kakovosti, vzdrževanja, oblikovanja obratov ter usposabljanja kadrov. Postopek pridobitve vizuma se po novem v celoti izvaja prek spleta, kar pomeni, da vlagateljem ni več treba obiskovati veleposlaništva ali posrednikov. Po navedbah indijskega veleposlaništva v Pekingu bo postopek izdaje vizuma trajal od 45 do 50 dni, dovoljeno obdobje bivanja v Indiji pa znaša do šest mesecev. Ukrep je bil sprejet zaradi naraščajočega povpraševanja po poslovnih vizumih, hkrati pa indijskim podjetjem omogoča, da lažje povabijo kitajske strokovnjake za ključne tehnične in vodstvene naloge. Indijska podjetja, ki želijo povabiti kitajske državljane, se morajo predhodno registrirati v sistemu, kar dodatno formalizira in nadzoruje pretok strokovnega kadra med državama.

Švicarski zvezni svet je po ameriški operaciji v Caracasu zamrznil vse premoženje odstavljenega venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovega kroga.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je na srečanju z veleposlanikom Belorusije v Rusiji Aleksandrom Rogožnikom podal oceno gospodarskega sodelovanja med državama v letu 2025. Lukašenko je razvoj trgovinskih odnosov z Rusko federacijo ocenil kot pozitiven, vendar je hkrati opozoril, da zastavljeni načrti niso bili v celoti izpolnjeni. Po poročanju tiskovne agencije BelTA je predsednik poudaril pomen ruskega trga za belorusko gospodarstvo, a izpostavil potrebo po dodatnem prirastu in okrepitvi medsebojnih odnosov v prihodnje. Kljub splošnemu zadovoljstvu z doseženimi rezultati je Lukašenko izrazil določeno mero nezadovoljstva nad trenutno ravnjo odnosov, saj meni, da obstaja še neizkoriščen potencial za poglobitev integracije. Srečanje je služilo kot pregled strateških usmeritev za leto 2025, pri čemer ostaja Rusija ključna zunanjetrgovinska partnerica Belorusije, vendar si Minsk prizadeva za učinkovitejšo realizacijo dogovorjenih ekonomskih ciljev in odpravo ovir, ki so preprečile popolno uresničitev lanskega načrta.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedal vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli. Trump je pojasnil, da bodo Združene države upravljale državo vse do dosežene ustrezne tranzicije oblasti, hkrati pa je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja prevzela nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte. Operacija, ki je bila uradno izvedena pod pretvezo boja proti trgovini z drogami, po Trumpovih besedah predstavlja oživitev Monrojeve doktrine. Predsednik Trump je izpostavil, da so Združene države odločene popraviti stanje v venezuelskem naftnem sektorju, ki ga je označil za neuspešnega. V okviru nove politike bodo največje ameriške naftne družbe v obnovo dotrajane energetske infrastrukture vložile več milijard dolarjev. Ta poteza sledi obdobju zaostrovanja sankcij in blokad, ki so ohromile venezuelsko gospodarstvo, zdaj pa ZDA z neposrednim nadzorom nad viri načrtujejo stabilizacijo proizvodnje črnega zlata v svoj prid.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriški vojaški operaciji, je Donald Trump dejal, da imajo ZDA nadzor nad Venezuelo in zagrozil Kolumbiji. Medtem ko se Maduro pripravlja na sojenje v New Yorku, prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj Trump ni razkril načrtov za tranzicijo v državi. Aretacija Madura bi lahko imela velik vpliv na svetovno trgovino in gospodarstvo.

Nicolása Madura so ameriške sile zajele in ga prepeljale v zapor v New Yorku, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki Venezuele, kot sta Iran in Rusija. Objavljene so bile fotografije Madura v lisicah in sandalih ob prihodu v New York. Predsednik Trump naj bi Maduru 23. decembra ponudil možnost, da zapusti oblast in se preseli v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Nekdanji voditelj ESPN Keith Olbermann je bil kritiziran zaradi izjave, da bi moral biti Trump odstavljen zaradi zajetja Madura.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je le nekaj dni po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura prevzela nadzor nad naftno industrijo Venezuele. Po doseženem dogovoru bo država Združenim državam Amerike dobavila od 30 do 50 milijonov sodčkov surove nafte, kar predstavlja ključen korak pri stabilizaciji ameriškega energetskega trga in neposreden poseg v gospodarstvo te južnoameriške države. Nadzor nad prodajo nafte ZDA omogoča upravljanje z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki so bila prej pod neposrednim nadzorom Madurovega režima. Poteza sledi obdobju intenzivnih političnih napetosti in neposrednih pogajanj med Washingtonom in Caracasom. ZDA so s tem dejanjem utrdile svojo vlogo glavnega arbitra v venezuelski naftni prihodnosti, hkrati pa si zagotovile energetske surovine po ugodnih pogojih. Ta razvoj dogodkov pomeni korenit zasuk v regionalni geopolitiki, saj so ZDA s finančnim in fizičnim nadzorom nad izvozom nafte dejansko prevzele vodenje najpomembnejšega venezuelskega gospodarskega sektorja, medtem ko se država še vedno spopada z notranjo politično nestabilnostjo.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Ameriške oborožene sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, imenovane "Operation Absolute Resolve" (Operacija popolna odločenost), in poudaril, da je bila akcija izvedena brez ameriških žrtev. Trump je operacijo utemeljil kot ključno za uresničevanje strategije "Amerika na prvem mestu" (America First) ter kot nujno zaustavitev pretoka nezakonitih drog v Združene države Amerike. Pravosodno ministrstvo ZDA je hkrati objavilo obtožnico proti Maduru zaradi sodelovanja v narko-teroristični zaroti. Predsednik Trump je v pogovoru za medije napovedal, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj država razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu. Ob sklicevanju na Monroejevo doktrino je Trump poudaril ponovno uveljavitev ameriške moči v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških blokad, ki jih je Washington stopnjeval proti režimu v Caracasu. Medtem ko Bela hiša dejanje označuje za osvobodilno, mednarodna javnost odpira vprašanja o pravni podlagi in legitimnosti takšnega vojaškega posredovanja na ozemlju suverene države.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je bil primarni cilj nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli vzpostavitev popolnega nadzora nad obsežnimi naftnimi viri te južnoameriške države. Puškov je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram poudaril, da si Washington prizadeva za prevzem oblasti nad državo z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Te trditve sledijo stopnjevanju napetosti po neposrednem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike. Po besedah ruskega senatorja vojaška akcija ni bila motivirana zgolj s političnimi spremembami, temveč s strateškimi gospodarskimi interesi. Puškov meni, da je odstranitev prejšnjega vodstva služila kot sredstvo za zagotovitev dostopa do energetskih surovin, kar bi Združenim državam Amerike omogočilo prevladujoč položaj na svetovnem energetskem trgu. Ruska stran s temi izjavami kritizira ameriško zunanjo politiko in jo označuje za imperialistično poseganje v suverenost tujih držav.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročilih o zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje Venezuele in obnovile njeno naftno industrijo. Trump je na tiskovni konferenci po napadu v Caracasu poudaril, da so ZDA prišle po "ukradeno nafto" in da bodo ameriška naftna podjetja ponovno začela delovati v državi ter ustvarjala dobiček. Po njegovih besedah bo Washington v Caracasu prisoten do nadaljnjega, pri čemer bo državo upravljal skupaj z določeno skupino zaveznikov. Ta poteza sledi dolgotrajnim prizadevanjem Trumpove administracije za odstranitev Madura z oblasti, ki jih je predsednik utemeljil z obtožbami o kraji ameriških sredstev in nafte. Trump je dejal, da je bil prejšnji režim v Caracasu odgovoren za uničenje infrastrukture, ZDA pa bodo zdaj poskrbele za ponovni zagon proizvodnje v državi z največjimi zalogami nafte na svetu. Napoved je sprožila odzive po vsem svetu, saj gre za neposreden poseg v suverenost južnoameriške države pod pretvezo gospodarske obnove.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Trump je dejal, da je bila operacija nujna zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z mamili, obenem pa je izpostavil, da Mehike ne vodi izvoljena vlada, temveč narkokarteli. Po njegovih besedah bo zajetje Madura omogočilo stabilizacijo regije in vrnitev ameriških podjetij na venezuelski trg. Predsednik je napovedal oživitev Monroejeve doktrine in poudaril, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo uničene infrastrukture. Kljub vojaškemu posredovanju Trump ostaja prepričan, da dogodki ne bodo ovirali prihodnjih dogovorov z Moskvo, saj meni, da bo operacija dolgoročno prinesla gospodarske koristi celotni regiji. Ameriška mornarica ostaja v pripravljenosti ob venezuelski obali, dokler vse zahteve Združenih držav Amerike ne bodo v celoti izpolnjene, ameriški embargo na nafto pa za zdaj ostaja v veljavi.

Po napadu na Venezuelo je Donald Trump nakazal, da bi lahko sledile še druge vojaške intervencije. Demokrati so hitro obsodili Trumpovo operacijo zajetja Nicolása Madura in jo označili za odvračanje pozornosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odlok, s katerim je uveljavil odločitev Sveta za nacionalno varnost in obrambo o uvedbi novih sankcij proti ruskim subjektom. Ukrepi so uperjeni predvsem proti proizvajalcem in dobaviteljem komunikacijske opreme, sistemov za elektronsko vojskovanje ter mikroelektronike, ki so ključni za delovanje ruskega obrambno-industrijskega sektorja. Dokument, ki je bil javno objavljen 4. januarja, vključuje seznam posameznikov in podjetij, ki so neposredno povezani z izvajanjem in servisiranjem ruskih državnih obrambnih naročil. Nove omejitve so del širših prizadevanj Kijeva, da bi onemogočil oskrbovalne verige, ki ruski vojski omogočajo nadaljevanje agresije. Sankcionirana podjetja in posamezniki so po navedbah ukrajinskih oblasti vpleteni v razvoj naprednih tehnologij, ki jih ruske sile uporabljajo na bojišču. S tem korakom želi Ukrajina dodatno mednarodno izolirati rusko vojaško industrijo in spodbuditi zaveznice k podobnim ukrepom za zmanjšanje tehnološke zmogljivosti agresorja.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Aretacija venezuelskega predsednika Nicolasa Madura s strani ZDA je sprožila kritike med ameriškimi kongresniki, ki menijo, da je Bela hiša nezakonito obšla kongres. Japonska vlada je javno izrazila svoje stališče glede ameriškega napada na Venezuelo. Kitajska, kot največja upnica in kupec venezuelske nafte, pa se lahko sooča s pomanjkanjem nafte, saj je Venezuela peta največja izvoznica nafte na svetu.

Obnovljeni poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridobitev Grenlandije so sprožili zaskrbljenost po Evropi in odprli vprašanja o prihodnosti NATA. Marco Rubio je napovedal srečanje z danskimi uradniki prihodnji teden, kjer bodo razpravljali o interesih ZDA glede Grenlandije.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila gospodarska kriza, se je po podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Donald Trump je zagrozil podpredsednici Venezuele, Delsi Rodrigez, ki jo je vojska priznala za začasno predsednico, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala pravilno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

V Iranu so se močno razširili množični protesti, ki jih sproža vse slabše stanje gospodarstva in padajoči standard prebivalstva, kar stopnjuje pritisk na tamkajšnjo teokracijo. Iransko gospodarstvo se spopada z izjemno inflacijo, saj je valuta rial dosegla rekordno nizko vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar. Razmere so se dodatno zaostrile septembra po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov zaradi iranskega jedrskega programa, država pa si še vedno ni opomogla od dvanajstdnevne vojne z Izraelom v juniju, med katero so Združene države Amerike bombardirale iranske jedrske objekte. Zunanji pritisk na državo se stopnjuje tudi zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal posredovanje ZDA v primeru nasilnega zatrtja mirnih protestov. Napetosti so se povečale po nedavnem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, saj je bil Maduro ključen zaveznik Teherana. Regionalni vpliv Irana slabi, saj je bila njegova mreža zavezništev, znana kot os odpora, v letih po začetku vojne med Izraelom in Hamasom leta 2023 precej oslabljena. Protestniki v državi zdaj neposredno izzivajo oblast, medtem ko se Teheran spopada z mednarodno izolacijo in posledicami uničenih vojaških zmogljivosti.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Donald Trump je opozoril Indijo, da bi lahko ZDA še dodatno zvišale carine, če bo država nadaljevala z uvozom ruske nafte. Izjavil je, da se je premier Narendra Modi zavedal njegovega nezadovoljstva glede tega vprašanja. Trump je poudaril, da ZDA obvladujejo trgovinska orodja in lahko hitro zaostrijo carine, če države ne bodo sledile njihovim stališčem.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med srečanjem z irskim premierjem Michealom Martinom ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Xi je dejanje označil za spodkopavanje mednarodnega reda in suverenosti držav, pri čemer je poudaril, da bi morale velesile spoštovati razvojne poti drugih narodov namesto izvajanja enostranskih dejanj. Kitajska diplomacija je operacijo označila za vir nestabilnosti, hkrati pa je Peking Washington pozval k takojšnji izpustitvi Madura in njegove soproge. Kitajsko zunanje ministrstvo je prek tiskovnega predstavnika Lin Jiana sporočilo, da Peking kljub političnemu pretresu ostaja zavezan tesnemu sodelovanju z Venezuelo, zlasti na področju izvoza nafte. Analitiki ocenjujejo, da je trenutna prioriteta Kitajske zaščita njenih obsežnih gospodarskih naložb v tej latinskoameriški državi. Dogajanje v Venezueli Kitajska izkorišča tudi za utrjevanje lastne podobe kot globalne sile, ki zagovarja stabilnost in dialog, medtem ko kritiki opozarjajo, da Peking Latinsko Ameriko uporablja kot strateško platformo za zmanjševanje vpliva Združenih držav Amerike.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu vodstvu, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo teheranski režim uporabil smrtonosno silo proti miroljubnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna moči" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi prišlo do pobojev. To je prvič, da je aktualni ameriški predsednik tako neposredno napovedal intervencijo zaradi notranjih nemirov v Iranu. Iran se trenutno spopada z obsežnimi protesti, ki jih poganja gospodarska kriza, visoka inflacija in razvrednotenje nacionalne valute rial. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je do sobote umrlo najmanj deset ljudi, največ v zahodnih provincah Lorestan ter Chaharmahal in Bakhtiari. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih "postavijo na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za brutalno zatrtje demonstracij. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po nedavnih ameriških in izraelskih zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Medtem ko nekateri Trumpovi zavezniki, kot je Steve Bannon, kritizirajo predsednikovo retoriko in jo primerjajo s politiko prejšnjih administracij, iranski uradniki opozarjajo, da bi ameriško vmešavanje povzročilo destabilizacijo celotne regije in ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

Izvoz nafte iz Venezuele se je po navedbah virov tiskovne agencije Reuters v celoti ustavil. Do prekinitve je prišlo po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump ukazal popolno blokado vseh sankcioniranih tankerjev, ki vstopajo v venezuelske teritorialne vode ali jih zapuščajo. Ta ukrep je zadnji v vrsti zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so se dodatno zaostrili po nedavni aretaciji predsednika Nicolása Madura. Izvozni tokovi so bili že pred popolno zaustavitvijo na kritično nizki ravni zaradi predhodnih gospodarskih sankcij in zasegov plovil. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Trumpa in zunanjega ministra Marca Rubia s temi ukrepi stopnjuje pritisk na venezuelski režim, kar je povzročilo popolno paralizo naftne industrije, ki predstavlja ključni steber venezuelskega gospodarstva. Zaradi blokade tankerji ne morejo več varno prevažati surovine do mednarodnih trgov, vključno z glavnimi uvozniki, kot je Kitajska.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v začetku leta 2026 sprožila niz potez, ki korenito posegajo v ameriški socialni in institucionalni sistem. Med najbolj odmevnimi ukrepi sta načrtovana rušitev zvezne stavbe Wilbur J. Cohen v Washingtonu, ki velja za simbol socialne varnosti, in zamrznitev zveznih plačil za otroško varstvo vsem zveznim državam. Slednji ukrep Bela hiša utemeljuje s preprečevanjem domnevnih goljufij, kritiki pa v njem vidijo ogrožanje socialne mreže milijonov Američan. Hkrati se Trumpova ekipa na vrhovnem sodišču bori za razširitev predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami, kar bi mu omogočilo neposreden nadzor nad institucijami, kot je Zvezna komisija za trgovino (FTC). Politično napetost stopnjujejo tudi notranji razkoli; nekdanji svetovalec Steve Bannon je predsednika obtožil prevzemanja zunanjepolitične doktrine demokratov glede Irana, medtem ko se znotraj republikanske stranke krepijo skrbi, da agresivno zbiranje sredstev za Trumpove super PAC-e izčrpava finance za prihajajoče vmesne volitve. Napetosti se širijo tudi na mednarodno raven, saj Trumpovi zavezniki stopnjujejo retorične napade na londonskega župana Sadiqa Khana.

Ameriški predsednik Donald Trump je po uspešno izvedeni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta Force zajele predsednika Nicolása Madura, napovedal možnost podobnega posredovanja v Kolumbiji. Trump je v javnem nagovoru neposredno opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra in poudaril, da vojaška opcija v sosednji državi ostaja odprta. Po predsednikovih besedah je med operacijo v Caracasu prišlo do silovitega upora, v katerem je umrlo večje število varuhov režima, med katerimi naj bi bili tudi številni kubanski državljani, ki so varovali Madura pred aretacijo zaradi obtožb o narkoterorizmu. ZDA so po zajetju Madura, ki se trenutno nahaja v zveznem priporu v New Yorku, napovedale neposredno upravljanje z venezuelskimi državnimi viri, kar je takoj vplivalo na svetovne energetske trge. Cene surove nafte so se na azijskih borzah znižale za več kot odstotek, saj Washington načrtuje aktivacijo ogromnih venezuelskih naftnih rezerv, ki so bile prej pod embargom. Začasno vodenje države je po navodilih ameriške administracije prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, medtem ko ameriška podjetja že pričakujejo dostop do tamkajšnje infrastrukture.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Skupina Opec+, ki jo vodita Savdska Arabija in Rusija, je na nedeljski videokonferenci sprejela odločitev o ohranitvi trenutnih omejitev proizvodnje nafte vsaj do aprila. Osem ključnih članic, med katerimi so poleg vodilnih še Irak, Združeni arabski emirati, Kazahstan, Alžirija, Oman in Kuvajt, je potrdilo, da bodo proizvodne kvote za februar in marec ostale nespremenjene. Odločitev o začasni prekinitvi načrtovanega povečanja črpanja v prvem četrtletju leta 2026 ostaja v veljavi, s čimer si organizacija prizadeva stabilizirati svetovne naftne trge. Srečanje ministrov za energijo v naftnem kartelu s sedežem na Dunaju je bilo osredotočeno na vzdrževanje ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Ta poteza je neposredno nadaljevanje strateških odločitev iz konca leta 2025, ko so se države članice prvič odzvale na nestanovitnost cen. Z ohranitvijo trenutne ravni ponudbe želi Opec+ preprečiti presežke na trgu, ki bi lahko povzročili dodaten padec cen surove nafte v luči negotovih globalnih gospodarskih razmer.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so neposreden odziv na drastično slabšanje gospodarskih razmer v državi. Protestno gibanje se je okrepilo po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu z Izraelom, med katerim so Združene države Amerike izvedle zračne napade na ključna iranska jedrska najdišča. Teokratski režim v Teheranu se trenutno spopada z dvojnim pritiskom: notranjim nezadovoljstvom prebivalstva in zunanjim pritiskom mednarodne skupnosti. Gospodarski položaj Irana se je septembra še dodatno poslabšal s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov, kar je povzročilo strmo padanje vrednosti iranskega riala in visoko inflacijo. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti proteste z represivnimi ukrepi, se v mednarodnih krogih pojavljajo ugibanja o morebitni tuji vlogi pri spodbujanju nemirov. Združene države Amerike in Izrael namreč v luči iranskega jedrskega programa opozarjajo na možnost novih vojaških posredovanj, kar še dodatno destabilizira regijo.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán je javno izrazil zaskrbljenost glede politične nestabilnosti v Venezueli, ki bi po njegovih ocenah lahko povzročila znaten skok cen nafte na svetovnih trgih. Orbán je poudaril, da zaostrovanje razmer v tej južnoameriški državi neposredno ogroža stabilnost energetskih trgov. Po njegovem prepričanju bi morebitni vojaški posegi ali stopnjevanje pritiska s strani Združenih držav Amerike na Venezuelo služili kot katalizator za destabilizacijo ponudbe energentov. Madžarski premier meni, da bi takšen razvoj dogodkov negativno vplival na globalno gospodarstvo. Njegove izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih napetosti, kjer energetska varnost ostaja ena ključnih prioritet madžarske zunanje politike. Orbán je s tem ponovno izpostavil svojo držo, ki temelji na predvidevanju tveganj, ki jih prinašajo zunanjepolitični pretresi v državah z bogatimi naravnimi viri.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v javnem nastopu poudaril, da bi morebitno zagotavljanje finančne pomoči Ukrajini v višini 800 milijard evrov resno škodovalo evropskim narodom. Po Orbanovih besedah Evropa, ki se trenutno spopada z gospodarsko recesijo, ne more prevzeti takšnega finančnega bremena, ne da bi pri tem ogrozila lastno stabilnost in blaginjo svojih državljanov. Orban je izrazil prepričanje, da bodo prebivalci držav članic Evropske unije začeli aktivno nasprotovati takšni politiki, če bodo evropski voditelji vztrajali pri izpolnjevanju finančnih zahtev Kijeva. Madžarski premier je opozoril na morebitne nepopravljive napake v evropski politiki do Ukrajine in dodal, da bi takšna sredstva le še poglobila krizo znotraj same Unije. Njegove izjave sledijo napovedim ukrajinskih oblasti, ki so v začetku januarja izpostavile potrebo po obsežni finančni injekciji za obnovo države in nadaljevanje obrambe. Orban ostaja eden najglasnejših kritikov neomejene finančne in vojaške podpore Ukrajini znotraj evropskega bloka, pri čemer se zavzema za prednostno reševanje notranjih gospodarskih vprašanj Evropske unije.

Ameriški predsednik Donald Trump se je med torkovim govorom v Washingtonu javno norčeval iz francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Trump je pred republikanskim občinstvom uprizoril oponašanje francoskega voditelja in opisal njun domnevni pogovor o uvedbi carin na zdravila. Po navedbah ameriškega predsednika naj bi ga Macron prosil, naj ohrani vsebino njunega dogovora v tajnosti pred francosko javnostjo, pri čemer naj bi se francoski voditelj strinjal s Trumpovimi pogoji pod pogojem, da to ne bo javno objavljeno. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med voditeljema, ki so se v preteklosti že kazale v njunih različnih pogledih na trgovinsko politiko in diplomatska vprašanja. Trumpova uporaba satire in oponašanja v uradnih nagovorih poudarja njegov nekonvencionalen pristop k mednarodni diplomaciji, medtem ko francoska stran dogodka za zdaj uradno ni komentirala. Sporna vsebina govora se nanaša predvsem na vprašanje cen zdravil in trgovinskih omejitev, ki so ključna točka Trumpove gospodarske agende.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je ukazal varnostnim silam, naj se vzdržijo nasilja nad protestniki, pri čemer je poudaril razliko med mirnimi demonstranti in oboroženimi izgredniki. Hkrati je vrhovni sodnik opozoril, da ne bo milosti za protestnike, ki 'pomagajo sovražnikom, kot sta ZDA in Izrael'. Medtem se je število smrtnih žrtev protestov povečalo, Iran pa obtožuje tuje vmešavanje v notranje zadeve.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Iranski vrhovni voditelj Ali Khamenei je zatrdil, da se Iran ne bo uklonil pritiskom ZDA in protestnikom ukazal, naj jih varnostne sile "postavijo na svoje mesto", kar nakazuje na zaostritev represije. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z intervencijo, če bo Iran nasilen nad protestniki, kar je sprožilo ostre odzive iranskih uradnikov, ki so to označili za vmešavanje v notranje zadeve.

Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo dovolile, da bi Rusija, Kitajska in Iran izkoriščali Venezuelo ter da želijo preprečiti, da bi ta država postala oporišče za njihove aktivnosti na zahodni polobli. Poudaril je, da ZDA ne vodijo vojne z Venezuelo, temveč s karteli in da je bil cilj operacije v državi preprečevanje nezakonite trgovine z drogami.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se konec decembra 2025 začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, sprevrgli v vsesplošne nasilne nemire, v katerih je do 2. januarja 2026 umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile v več kot 30 mest po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki, med katerimi so poleg trgovcev zdaj tudi študenti, zahtevajo politične spremembe in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Do zaostritve razmer je prišlo zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, ki je presegla 42 odstotkov. Ameriški predsednik Donald Trump je na dogajanje odgovoril z ostro retoriko in opozoril teheranske oblasti, naj ne izvajajo nasilja nad mirnimi protestniki. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na morebitno posredovanje, če se bo nasilje stopnjevalo. Iranski uradniki so obtožbe zavrnili in Washington ter Izrael obtožili spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in državljane pozval k množični zasedbi ulic v Teheranu, da bi strmoglavili trenutni režim. Iranske varnostne sile so na proteste odgovorile s povečano represijo, zlasti v zahodnih provincah, kjer so poročali o novih smrtnih žrtvah.

Ameriške letalske družbe so po vojaškem napadu Združenih držav Amerike na Venezuelo odpovedale na stotine letov v karibski regiji. Zvezna uprava za letalstvo (FAA) je po izvedenih zračnih napadih zaprla zračni prostor nad deli Karibov, kar je povzročilo takojšnjo zaustavitev prometa proti destinacijam, kot so Portoriko, Deviški otoki in Aruba. Ukrep neposredno vpliva na potovalne načrte številnih potnikov, saj regijo letno obišče skoraj 17 milijonov ameriških državljanov. Letalski prevozniki so se na nastale razmere odzvali z izdajo dobropisov in opozorili, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov. Vojaška operacija, ki jo je ukazala administracija predsednika Donalda Trumpa, je bila usmerjena proti strateškim ciljem v Caracasu in je privedla do zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Zaradi nestabilnih varnostnih razmer in omejitev FAA ostaja letalski promet v regiji močno oviran, neposredne povezave z Venezuelo pa so bile že predhodno prekinjene.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Na iranskem prostem trgu so se cene plemenitih kovin in tujih valut ponovno zvišale, kar odraža stopnjevanje inflacijskih pritiskov v državi. Vrednost ameriškega dolarja je narasla na 136.870 tomanov, medtem ko je cena 18-karatnega zlata dosegla približno 14,4 milijona tomanov za gram. Še posebej izrazit skok je zabeležil zlatnik Emami, katerega cena se je povzpela na 153.050.000 tomanov, kar potrjuje trend močne devalvacije lokalne valute v primerjavi s prejšnjimi meseci. Trgovanje na teheranskem trgu je 4. januarja 2026 potekalo v znamenju visoke volatilnosti. Kljub nekaterim poročilom o manjših dnevnih nihanjih navzdol pri posameznih vrstah 18-karatnega zlata, je splošni trend cen kovancev ostal negativen za kupno moč prebivalstva. Razmere so neposredna posledica gospodarske nestabilnosti in rastočih inflacijskih pričakovanj, ki vlagatelje silijo v nakupe zlata kot varnega zatočišča. Razkorak med uradnim in tržnim tečajem valute se še naprej poglablja, kar povzroča dodatne motnje v iranskem finančnem sistemu.

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo pojasnil stališče Združenih držav Amerike glede prihodnosti Venezuele, pri čemer je poudaril, da Washington nima namena prevzeti neposrednega upravljanja države po morebitnem odhodu Nicolása Madura. Rubiove izjave pomenijo določen odmik od prejšnjih ostrejših napovedi predsednika Donalda Trumpa o neposrednem nadzoru nad to južnoameriško državo. Namesto neposredne uprave bodo ZDA pritisk na venezuelsko oblast izvajale prek stroge naftne karantene oziroma blokade, ki naj bi onemogočila finančne vire sedanjemu režimu. Kljub temu je zunanji minister nakazal pripravljenost na sodelovanje s trenutnimi voditelji Venezuele, v kolikor bi se ti odločili za sodelovanje in sprejeli, po mnenju Washingtona, pravilne odločitve za prehod države v novo politično obdobje. Glavni cilj ameriške politike ostaja sprememba režima, vendar Rubio poudarja, da bodo ZDA delovale kot zunanji dejavnik pritiska in ne kot okupacijska sila, ki bi vsakodnevno vodila državne institucije.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med množičnimi protesti, ki so jih sprožile vse slabše gospodarske razmere, povzpelo na najmanj deset oseb. Po poročanju lokalnih oblasti in tujih tiskovnih agencij sta bili zadnji žrtvi zabeleženi v soboto, ko so se demonstracije kljub poskusom zatiranja nadaljevale po vsej državi. Nasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, pri čemer so poročali o eksploziji granate v mestu Kom, ki je zahtevala eno življenje. Demonstracije predstavljajo največji val nezadovoljstva v državi po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini v policijskem pridržanju sprožila vsesplošne nemire. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ostro opozoril teheranske oblasti pred nasilnim obračunavanjem z miroljubnimi protestniki in napovedal, da bodo Združene države Amerike v takšnem primeru posredovale. Njegove izjave so v iranskem političnem vrhu sprožile buren odziv, vključno z grožnjami o napadih na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Čeprav obseg trenutnih protestov še ni dosegel ravni iz leta 2022, gospodarska kriza in visoka inflacija še naprej poganjata napetosti med prebivalstvom in islamsko teokracijo.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem odzivu na nemire v državi sporočil, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku, in ukazal odločno zatrtje protestov. Demonstracije, ki so jih sprva sprožili rekordno nizka vrednost iranskega riala, naraščajoča inflacija in visoki življenjski stroški, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi. Protestniki so svoje zahteve razširili in zdaj neposredno pozivajo k padcu režima ter vzklikajo gesla proti diktaturi. Vasilje se je v zadnjih dneh stopnjevalo, saj so po poročilih aktivistov za človekove pravice varnostne sile ubile najmanj 15 ljudi, število aretacij pa se strmo povečuje. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij podprl protestnike in zagrozil s posredovanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med Teheranom in Washingtonom. Medtem ko nekateri mediji dogajanje še vedno opisujejo predvsem kot gospodarske nemire, poročila s terena kažejo na obsežnejši civilni upor proti političnemu vodstvu države.

Britanski premier Keir Starmer pripravlja novo zakonodajo, ki bi Združenemu kraljestvu omogočila t. i. dinamično usklajevanje s predpisi Evropske unije. Predlog zakona, ki ga kritiki v konservativnih krogih označujejo za 'zakon o izdaji brexita', bi ministrom podelil pooblastila za prevzemanje bruseljskih standardov na področjih, kot so trgovina, kmetijstvo, dobrobit živali in standardi hrane, ne da bi bilo za vsako spremembo potrebno ločeno glasovanje v parlamentu. Cilj vlade je zmanjšati trgovinske ovire in znižati stroške za podjetja, ki izvažajo na evropski trg. Strategija vključuje tudi morebitno vrnitev pod okrilje evropske sheme za trgovanje z emisijami (ETS) in ponovno pridružitev programu izmenjave študentov Erasmus+. Laburistična vlada trdi, da so takšni ukrepi nujni za gospodarsko okrevanje in popravo poškodovanih odnosov z najpomembnejšo trgovinsko partnerico, medtem ko nasprotniki opozarjajo na izgubo suverenosti in demokratičnega nadzora. Čeprav Bruselj pozdravlja spremembo tona v Londonu, ostaja vprašljivo, ali bo poglobljeno gospodarsko sodelovanje prednostna naloga EU v letu 2026. Kritiki pod vodstvom Jacoba Rees-Mogga in Priti Patel vladi očitajo, da poskuša 'po tihem' razveljaviti odločitev o brexitu iz leta 2016, medtem ko javnomnenjske raziskave kažejo, da večina britanskih volivcev zdaj meni, da je odhod iz EU negativno vplival na državo.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Latvijski preiskovalci preiskujejo sumljivo plovilo v povezavi s poškodbo podmorskega kabla pri obalnem mestu Liepāja. To je že drugi incident te vrste v enem tednu. Podoben incident se je zgodil ob prelomu leta, ko je bil poškodovan podatkovni kabel med Estonijo in Finsko, pri čemer je bil osumljen ladja s spuščeno sidrno verigo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja začela delovati v Venezueli z namenom izkoriščanja tamkajšnjih obsežnih zalog surove nafte. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer Trumpova administracija Venezuelo obtožuje kraje ameriškega premoženja in virov. Odločitev o gospodarskem prodoru na venezuelska naftna polja, ki so ocenjena na visoke vrednosti, je sprožila ostre odzive v ameriški politiki. Senator Bernie Sanders je takšno zunanjo politiko označil za »čisti imperializem« in opozoril, da ukrepi spominjajo na najtemnejša poglavja ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Združene države Amerike obenem ohranjajo stike z določenimi predstavniki trenutnega vodstva v Venezueli, vključno s podpredsednico Delsy Rodríguez, kar nakazuje na kompleksno strategijo pritiska in iskanja novih gospodarskih priložnosti. Morebitna zamenjava oblasti v Caracasu pod vplivom ZDA bi lahko korenito spremenila razmere na svetovnem naftnem trgu, saj si naftni giganti obetajo dostop do 18 bilijonov dolarjev vrednih virov. Kljub ostrim napovedim o blokadi tankerjev in obtožbam o terorizmu, se zdi, da je primarni cilj ameriške administracije vzpostavitev nadzora nad ključnimi energetskimi surovinami v regiji.

Predsednik nadzornega odbora Srbijagasa, Aleksandar Vulin, je napovedal, da Srbija pričakuje podpis dolgoročnega plinskega sporazuma z Rusijo in da bo kmalu rešeno tudi vprašanje Naftne industrije Srbije (NIS). Vulin je izjavil, da Rusi niso nič krivi v celotni zgodbi.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v smeri vzhodnih voda, le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika v Kitajsko. Kim Jong Un je opazoval testne polete hipersoničnih raket in poudaril potrebo po krepitvi jedrskega odvračanja države. Južnokorejski Urad za nacionalno varnost je pozval Severno Korejo, naj ustavi provokacije po izstrelitvi raket v Vzhodno morje.

V Iranu so se v začetku januarja 2026 stopnjevali množični protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki so prerasli v oster diplomatski spor med Teheranom in Washingtonom. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil vrsto opozoril iranskim oblastem, kar je sprožilo buren odziv uradnega Teherana. Iranski uradniki so na Trgu Palestine v Teheranu postavili nov stenski napis z opozorilom ameriškim vojakom, s čimer so dodatno zaostrili retoriko v regiji. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpova opozorila Iranu sprožila notranjepolitične razprave. Republikanski kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo osredotočenost na Iran in poudaril, da bi se morale ZDA prednostno ukvarjati z domačimi težavami namesto z vmešavanjem v tuje krize. Napetosti so neposredna posledica decembrskih dogodkov, ko je Trump podprl možnost napadov na iranske jedrske objekte, kar je iranski predsednik Masud Pezeškian označil za nesprejemljivo agresijo, na katero bo Iran odgovoril s silo.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, a so prerasli v širše politično nezadovoljstvo. V nasilnih spopadih na ulicah je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj deset oseb. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile na univerze in v številna druga mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Glavni razlog za začetni val nezadovoljstva je bil drastičen padec vrednosti iranskega riala ter visoka inflacija, ki je presegla 42 odstotkov. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru ločil med legitimnimi zahtevami državljanov in dejanji tistih, ki jih je označil za izgrednike. Medtem ko je priznal pravico do mirnih protestov, je hkrati napovedal oster odziv varnostnih sil proti povzročiteljem nasilja. Predsednik Masoud Pezeshkian je prav tako potrdil, da so nekatere zahteve protestnikov upravičene, vendar so se na ulicah kljub temu stopnjevali spopadi, v katerih so varnostne sile uporabile solzivec in ponekod tudi pravo strelivo. Analitiki opozarjajo, da bi lahko tuja podpora protestom dodatno zaostrila razmere v regiji.

V Iranu so se nadaljevali množični protesti zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, pri čemer je število smrtnih žrtev po navedbah aktivistov za človekove pravice naraslo na najmanj petnajst. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v soboto prvič odzval na nemire in v televizijskem nagovoru poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku. Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč varnostnim silam za agresivno zatrtje demonstracij. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom, če bo Teheran uporabil nasilje. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorili o morebitnih napadih na ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Gre za najobsežnejše proteste v državi po letu 2022, sprožil pa jih je strm padec vrednosti nacionalne valute in drastično poslabšanje življenjskega standarda, kar je na ulice pognalo tako študente kot trgovce.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo uradno izrazilo globoko zaskrbljenost nad najnovejšim razvojem dogodkov v Venezueli. Odziv New Delhija je sledil vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri sta bila ujeta venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova soproga. Indija, ki razmere pozorno spremlja, je vse vpletene strani pozvala k mirnemu reševanju sporov prek dialoga, ob tem pa poudarila nujnost zagotavljanja regionalnega miru in stabilnosti. Indijske oblasti so izpostavile, da pozorno analizirajo morebitne posledice ameriške poteze na svetovni naftni trg in lastne gospodarske interese. ZDA so z vojaškim posredovanjem v tej z nafto bogati južnoameriški državi močno spremenile geopolitična razmerja, kar bi Indiji lahko omogočilo poplačilo dolgov za nafto v višini skoraj milijarde ameriških dolarjev. Kljub gospodarskim priložnostim indijska diplomacija v ospredje postavlja dobrobit venezuelskega ljudstva in stabilnost mednarodnega reda.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, kjer se bo srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk je Leejev prvi uradni obisk na Kitajskem po prevzemu položaja. Prvi Leejev dogodek je bilo srečanje s korejsko diasporo. Kitajska naj bi pred srečanjem "Xi-Lee" postavila štiri zahteve in štiri obljube, s ciljem preprečiti Južni Koreji aktivnejšo vlogo v Indo-Pacifiku. Med obiskom je Severna Koreja izstrelila več balističnih raket proti Japonskemu morju. Lee je pred obiskom izjavil, da Južna Koreja spoštuje načelo ene Kitajske.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Pekingu srečal s Xi Jinpingom, kjer je kitajska stran zahtevala jasno izjavo o nasprotovanju neodvisnosti Tajvana, na kar naj bi se Južna Koreja izognila hitremu odzivu. Lee Jae-myung je obiskal tudi Šanghaj in poudaril skupno zgodovino odpora proti japonski agresiji. Medtem pa naj bi ZDA širile obseg delovanja ameriških sil v Južni Koreji, da bi se pripravile na morebitne izredne razmere v zvezi s Tajvanom.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil zamisel o nakupu Grenlandije, kar je po poročanju ameriških medijev potrdil državni sekretar Marco Rubio. Rubio je skupini zakonodajalcev pojasnil, da predsednikovi svetovalci že pripravljajo posodobljen načrt za iskanje poti do pridobitve tega strateško pomembnega ozemlja. Čeprav podrobnosti o samem načrtu pred senatorji niso bile razkrite, poteza nakazuje na vnovično oživitev diplomatske in gospodarske pobude, ki je v mednarodni javnosti prvič odmevala že pred leti. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje pod suverenostjo Kraljevine Danske, ostaja v središču ameriških interesov predvsem zaradi svoje geostrateške lege na Arktiki in bogatih naravnih virov. Strokovnjaki ocenjujejo, da so prizadevanja ameriške administracije povezana z naraščajočo prisotnostjo Rusije in Kitajske v regiji. Kljub temu, da so danske oblasti v preteklosti takšne predloge zavrnile, Bela hiša vztraja pri preučevanju možnosti za morebitno transakcijo ali tesnejše povezovanje z otokom.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v torek prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk, kar predstavlja prvi tovrstni obisk kakega južnokorejskega voditelja na Kitajskem po devetih letih. Ob prihodu na letališče Capital International ga je sprejel kitajski minister za znanost in tehnologijo Yin Hejun, kar v diplomatskih krogih velja za izjemno visoko stopnjo protokolarne časti v primerjavi s prejšnjimi obiski. Glavni namen srečanja s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom je obnova dvostranskih odnosov, ki so bili od leta 2016 napeti zaradi namestitve ameriškega obrambnega sistema THAAD. Na petkovem vrhu bosta voditelja razpravljala o perečih vprašanjih, vključno z denuklearizacijo Korejskega polotoka, spornimi kitajskimi strukturami v Rumenem morju in postopno odpravo kitajskih omejitev na korejske kulturne vsebine (t.i. 'Hallyu ban'). Ob obisku je predviden podpis več kot desetih memorandumov o soglasju na področjih gospodarstva, industrije, podnebja in prometa. Predsednik Lee bo svojo pot zaključil v Šanghaju, kjer bo obeležil zgodovinske obletnice korejskega gibanja za neodvisnost, kar poudarja simbolni pomen obiska v luči regionalne stabilnosti.

Predsednik Južne Koreje Lee Jae-myung je začel tridnevni državniški obisk na Kitajskem, prvi po osmih letih. V Pekingu se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta se pogovarjala o odnosih med državama. Med obiskom je Lee Jae-myung prejel najvišje državne časti. Njegova soproga, Kim Hye-kyung, se je srečala s soprogo kitajskega predsednika, Peng Liyuan, s katero sta izmenjali prijateljske besede.

Ameriški minister za promet Sean Duffy je prek družbenega omrežja X sporočil, da so Združene države Amerike uradno preklicale omejitve za polete ameriških letalskih družb v zračnem prostoru nad Karibskim morjem. Ukrep, ki je neposredno vplival na letalske povezave z Venezuelo, je nehal veljati danes ob 6. uri po srednjeevropskem času (08:00 po moskovskem času). S tem se po navedbah ameriškega ministrstva za promet v celoti vzpostavlja normalen zračni promet na tem območju. Odločitev o sprostitvi zračnega prostora sledi obdobju strogih omejitev, ki so bile uvedene zaradi varnostnih in političnih razlogov. Preklic prepovedi bo letalskim prevoznikom omogočil optimizacijo poti in ponovno vzpostavitev rednih linij, kar je ključnega pomena za regionalno mobilnost. Ameriška administracija je s tem korakom nakazala spremembo v izvajanju nadzora nad civilnim letalstvom v regiji, kar bi lahko vplivalo tudi na širše diplomatske odnose v latinskoameriškem prostoru.

Španske oblasti so v sodelovanju s kanadsko policijo aretirale Juana Pabla Serrana, ki je veljal za enega najbolj iskanih ubežnikov v provinci Quebec. Serrano je osumljen vpletenosti v obsežno krajo podatkov in večmilijonsko prevaro, ki je leta 2019 prizadela finančno skupino Desjardins. Po navedbah quebeške provincialne policije (Sûreté du Québec) so osumljenca pridržali 6. novembra 2025, trenutno pa ostaja v španskem priporu, kjer čaka na nadaljnje postopke. Preiskava primera se je začela že pred leti, ko je prišlo do vdora v zasebnost skoraj desetih milijonov strank omenjene finančne institucije. Serrano je bil na begu od junija 2024, ko je bil za njim izdan kanadski nalog za aretacijo. Kanadske oblasti so poudarile, da aretacija predstavlja pomemben korak v dolgotrajnem pravnem postopku glede ene največjih kraj podatkov v zgodovini države, ki je povzročila znatno finančno in materialno škodo.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te se je udeležil 74. slovesne zaprisege vodstva Mednarodne mladinske zbornice (JCI) Tajvana v mestu Zhubei. V svojem nagovoru je izpostavil pomen mladih kot ključne sile za prihodnost države in pohvalil organizacijo kot valilnico talentov, ki pomembno prispevajo k družbenemu napredku. Predsednik je ob tej priložnosti napovedal nove gospodarske ukrepe, vključno z obljubo o ponovnem zvišanju minimalne plače v letošnjem letu, ki naj bi presegla prag 30.000 tajvanskih dolarjev. Poleg finančnih spodbud je Lai poudaril, da vlada namenja znatna sredstva za digitalno in zeleno preobrazbo malih ter srednjih podjetij, kar bo mladim podjetnikom olajšalo prehod v sodobno gospodarstvo. Dogodka se je udeležila tudi Zheng Liwen, vidna predstavnica opozicijske stranke Kuomintang (KMT), ki je v svojem govoru izpostavila potrebo po miru med Tajvanom in Kitajsko. Njen poziv h krepitvi dialoga in ohranjanju stabilnosti v regiji odraža dolgotrajna politična razhajanja med vladajočo stranko in opozicijo glede vprašanja nacionalne varnosti in zunanje politike.

Sirski predsednik Ahmed Šara in savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman sta v telefonskem pogovoru razpravljala o krepitvi gospodarskih vezi in naložbah med državama. Voditelja sta poudarila pomen medsebojnega sodelovanja pri stabilizaciji regije in naslovila ključna vprašanja dvostranskih odnosov, ki so se v zadnjem obdobju začeli normalizirati. Sogovornika sta se v pogovoru osredotočila na konkretne možnosti za investicije v sirsko gospodarstvo, ki po dolgotrajnih konfliktih potrebuje tuji kapital. Poleg gospodarskih tem sta Šara in bin Salman izmenjala mnenja o širšem regionalnem razvoju, pri čemer sta izpostavila nujnost usklajenega delovanja za zagotavljanje miru na Bližnjem vzhodu. Gre za enega pomembnejših stikov na visoki ravni med Damaskom in Rijadom, ki potrjuje ponovno vključevanje Sirije v arabsko diplomacijo.

Malezijski premier Enver Ibrahim bo med 6. in 8. januarjem 2026 opravil uradni obisk v Turčiji na povabilo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Kot je sporočil vodja urada za komuniciranje Burhanettin Duran, bo obisk namenjen krepitvi bilateralnih odnosov in strateškega sodelovanja med državama. Osrednji dogodek obiska bo zasedanje Sveta za strateško sodelovanje na visoki ravni med Turčijo in Malezijo, ki bo potekalo v sredo. Delegaciji bosta pod vodstvom obeh državnikov obravnavali ključna vprašanja na področju gospodarstva, obrambne industrije in tehnološkega razvoja. Srečanje poudarja vse večji pomen Malezije kot strateške partnerice Turčije v jugovzhodni Aziji. Diplomatski viri navajajo, da bodo pogovori vključevali tudi regionalna vprašanja na Bližnjem vzhodu in v Aziji, s čimer želita državi uskladiti svoja stališča v mednarodnih organizacijah.