APDEJT.si

Princ Mohammed bin Salman je prvič po letu 2018, ko je bil umorjen novinar Džamal Hašodži, obiskal Belo hišo. Med obiskom, kjer ga je sprejel Donald Trump s ceremonialno dobrodošlico, so razpravljali o varnosti, investicijah in morebitni prodaji ameriških letal F-35 Savdski Arabiji.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Južna Afrika in Kanada razpravljata o strateškem partnerstvu, ki bi lahko povečalo dvostransko trgovino in naložbe. Dogovor bi lahko omogočil večjo prisotnost južnoafriškega vina na kanadskih policah v zameno za izvoz plina. Premier Mark Carney se odpravlja v Johannesburg na vrh G20.

Kuvajtski mediji so obsežno poročali o uradnem obisku vietnamskega premierja Pham Minh China v Kuvajtu, ki je potekal od 16. do 18. novembra. Premierja sta se dogovorila o nadgradnji odnosov med državama v strateško partnerstvo. Kuvajtski premier Sheikh Ahmad Al-Abdullah Al-Ahmad Al-Sabah je gostil slovesni sprejem za vietnamskega premierja in njegovo delegacijo.

Donald Trump je pripravljen podpisati zakon o novih sankcijah proti Rusiji, če bo obdržal pravico do sprejemanja končnih odločitev glede omejitev. Poročali so, da se pripravlja nov sankcijski instrument proti Rusiji.

Kitajska je izdala opozorila svojim državljanom glede potovanj na Japonsko in študija v tej državi zaradi spora, ki je izbruhnil po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Japonska je v odziv na to poslala uradnika na Kitajsko z namenom umiritve napetosti. Tajvanska predsednica pa je izjavila, da Kitajska resno vpliva na mir in stabilnost v indo-pacifiški regiji.

Afganistan povečuje obseg trgovine preko Irana in držav Srednje Azije, da bi zmanjšal odvisnost od Pakistana. Odločitev je posledica poslabšanja odnosov med državama in zaprtja meje. Afganistan poziva iranska podjetja k večjim naložbam in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Država si prizadeva končati gospodarsko odvisnost od Pakistana s povečanjem trgovine s Srednjo Azijo.

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo svoje nasprotovanje izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana, ki jih ocenjujejo kot kršitev kitajsko-japonskih sporazumov. Japonska je zahtevala pojasnila od Kitajske glede pozivov k odpovedi potovanj in študijskih praks na Japonskem, češ da to nasprotuje dogovorom o spodbujanju medsebojnega sodelovanja. Kitajska je opozorila, da so izjave japonske premierke poslabšale vzdušje za izmenjave med državama in da je v zadnjem času prišlo do več kaznivih dejanj nad kitajskimi državljani na Japonskem. Japonski uradnik zunanjega ministrstva naj bi obiskal Kitajsko, da bi se pogajal o spornih izjavah premierke Takaichi.

Predsednik Lee Jae Myung je odpotoval na vrh skupine G20 v Johannesburgu, s čimer je začel štiridnevno turnejo po Bližnjem vzhodu in Afriki. Južna Koreja si prizadeva razširiti svoje diplomatske vezi v globalnem jugu. Prva postaja njegovega potovanja so Združeni arabski emirati, kjer se bo v Abu Dabiju srečal s predsednikom Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom. Pogovarjala se bosta o sodelovanju v obrambni industriji in umetni inteligenci.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

Švica naj bi si pri Donaldu Trumpu, takratnem predsedniku ZDA, prizadevala znižati uvozne dajatve z dragimi darili. Med drugim naj bi šlo za Rolexovo uro in zlato palico, ki naj bi jo Švica podarila 'ameriškemu narodu', saj Trump ni smel prejemati dragih daril. S tem naj bi se izognili visokim davkom.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile po izjavah japonske premierke o možnem vojaškem odzivu Japonske na kitajski napad na Tajvan. Kitajska je izrazila zaskrbljenost zaradi varnosti svojih državljanov na Japonskem in opozorila na naraščajoče nevarnosti. Kitajska obalna straža je bila aktivna tudi pred otoki Senkaku, kar je dodatno prispevalo k napetostim. Tajpej je poročal o incidentih z ladjami in letali.

Ukrajina in Rusija sta se v Turčiji in Združenih arabskih emiratih pogovarjali o ponovnem zagonu izmenjave ujetnikov. Zadnja izmenjava je bila 2. oktobra, ko je bilo izpuščenih 185 pripadnikov oboroženih sil in 20 civilistov. Rusija je zamudila tudi rok za zavzetje Pokrovska in Kupjanska, ki ga je postavil Putin.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je potrdila zaseg tankerja Talara, ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov, v Hormuški ožini. Tanker je bil zasežen zaradi domnevnih kršitev, vključno s prevozom nedovoljenih petrokemičnih izdelkov, namenjenih v Singapur. Zaseg se je zgodil ob obali Makrana na jugovzhodu Irana, tanker pa je bil na poti iz Združenih arabskih emiratov.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost ponovne uvedbe jedrskih poskusov, ki jih ZDA niso izvajale že 33 let. Prav tako razmišlja o prodaji lovcev F-35 Savdski Arabiji. Trump je že prejšnji mesec odredil obnovitev jedrskih testiranj in izrazil željo, da bi Savdska Arabija kupila veliko teh letal.

Nekdanji zaposleni »Guan Zhangu« (陳之漢), med drugim »大師兄« 李慶元 in visoki voditelj 小偉, so ga obtožili spolnega nadlegovanja, prejemanja sredstev iz Kitajske in nenavadne zahteve, da bi zaposleni spal z njegovo ženo. Obtožbe vključujejo tudi finančne nepravilnosti in vprašanja o njegovem ravnanju z zaposlenimi. Zaradi teh obtožb je bil »Guan Zhang« prijavljen na kitajskih platformah kot »pokvarjen« vplivnež. Sam se je na obtožbe odzval v prenosu v živo.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Jordanskega kralja Abdulaha II. je v petek v Džakarti sprejel indonezijski predsednik Prabowo Subianto. Kralj Abdulah II. je prispel na letališče Halim Perdana Kusuma, kjer ga je sprejel Prabowo s tesnim objemom. Državnika sta se nato odpravila v palačo Merdeka, kjer je potekala uradna slovesnost ob sprejemu. Namen obiska je poglobitev strateškega dialoga in širitev sodelovanja med državama. Kralj Abdulah II. bo v Indoneziji ostal do sobote.

Uganda je izkoristila svojo prisotnost v mestu, kjer je sedež Afriške unije, da bi pritegnila mednarodne naložbe. V četrtek je v hotelu Hilton v Adis Abebi potekala velika razstava, katere namen je bil pritegniti kapital v ključne gospodarske sektorje, s poudarkom na 63. obletnici neodvisnosti države. Dogodek je gostilo ugandsko veleposlaništvo, udeležili pa so se ga številni diplomati, dostojanstveniki in člani ugandske skupnosti. Gostje so uživali v kulturni predstavi in si ogledali razstavo o turističnih in naložbenih priložnostih Ugande.

Zapakirana gotovina ameriške centralne banke, ljubezenske afere med ministri in tajni nakupi hiš v tujini so le del korupcijske zgodbe v Ukrajini, ki se odvija v ruskem jeziku. Dogajanje ponuja material za napet triler.

Združene države Amerike so uradno podprle načrt Južne Koreje o izgradnji jedrskih podmornic in izrazile podporo prizadevanjem Seula za pridobitev pravic do bogatenja urana in predelave izrabljenega jedrskega goriva. Državi sta tudi sklenili dogovore o trgovini in varnosti, ki vključujejo sodelovanje na področjih ladjedelništva, umetne inteligence in jedrske industrije.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Kanadski minister za trgovino je med obiskom v Indiji izrazil željo Kanade po obnovitvi trgovinskih odnosov z Indijo in privabljanju več investicij iz New Delhija. Kanada si prizadeva okrepiti vezi z Indijo, ki je pomemben trgovinski partner.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je dejal, da začasna blokada SIM kartic v Rusiji ne povzroča težav državljanom in da je bil ta ukrep sprejet za zagotavljanje varnosti ruskih državljanov. Razpravo o tako imenovani 'periodi ohlajanja', med katero se SIM kartice blokirajo po vrnitvi Rusov iz tujine, je označil za neutemeljeno.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Diplomatski spor med Kitajsko in Japonsko se je zaostril zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o obrambi Tajvana. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo umik njenih izjav in opozorilo na posledice. Japonska vlada je podelila odlikovanje Hsieh Chang-tingu, nekdanjemu vodji "Taipei Economic and Cultural Representative Office", kar je dodatno razjezilo Kitajsko.

Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je med 10. in 12. novembrom organiziralo investicijsko delegacijo za tajvanske podjetnike v Esvatini, afriški državi, s katero ima Tajvan diplomatske odnose. Ta poteza sledi obisku ministra za zunanje zadeve Lin Chia-longa aprila, ko je s predstavniki tajvanske industrije obiskal Esvatini kot posebni odposlanec predsednika.

Po poročanju Bloomberga, Financial Timesa in ruskih medijev se kitajski predsednik Xi Jinping ni udeležil vrha G20 v Južni Afriki. Namesto njega je Kitajsko zastopal premier Li Qiang.

Nizozemska vlada bo v začetku naslednjega tedna poslala delegacijo na Kitajsko, da bi našli rešitev za spor okoli proizvajalca čipov Nexperia. Minister za gospodarske zadeve Vincent Karremans je sporočil, da bo delegacija visokih uradnikov poskušala rešiti konflikt v zvezi s tem podjetjem iz Nijmegena.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi ponovno poudarili pomembnost miru v Tajvanski ožini in podprli smiselno udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Tajvanski zunanji minister Lin Džja-long je dejal, da to že četrtič letos G7 potrjuje svojo zavezanost stabilnosti v regiji.

Ruska regija Uljanovsk je prva v državi, ki bo omejila mobilni internet do konca vojne v Ukrajini. Poleg tega je blokiran dostop do ruskih iskalnikov in družbenih omrežij. To je eden od številnih internetnih ukrepov Kremlja, na katere se morajo Rusi navaditi.

Oblasti so sporočile, da se na strani Rusije v Ukrajini bori okoli 200 Kenijcev. Med njimi so tudi nekdanji pripadniki kenijskih varnostnih sil, obstaja pa bojazen, da bi lahko v konflikt rekrutirali še več ljudi.

Po odpovedanem obisku zunanjega ministra Wadephula, je podkancler in finančni minister Klingbeil pričakovan na Kitajskem kot prvi visoki predstavnik nemške vlade. Peking naj bi poskušal izkoristiti morebitne razprtije.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Nemčija bo leta 2026 povečala finančno pomoč Ukrajini za 3 milijarde evrov, je potrdil nemški podkancler Lars Klingbeil. Povečanje pomoči je namenjeno podpori Kijevu.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je odgovoril na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bojkotira vrh G20 v Johannesburgu, in dejal, da 'politika bojkota ne deluje'. Poudaril je, da bi ZDA morale ponovno premisliti o učinkovitosti takšne politike.

Predsednik Gabona, Brice Clotaire Oligui Nguema, se je sestal z guvernerji vseh devetih provinc, da bi pregledal napredek tekočih projektov. Poudarek srečanja je bil na razvoju ozemelj, dobri upravi in reševanju ključnih vprašanj, povezanih z upravljanjem provinc in izvajanjem javnih politik. Guvernerji so predstavili poročila o svojih dejavnostih.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Tunizijski veleposlanik v Tokiu, Ahmed Chafra, se je sestal s Takuya Hiraijem, članom Liberalno-demokratske stranke (LDP) in nekdanjim ministrom za digitalizacijo, da bi razpravljali o krepitvi sodelovanja med Tunizijo in Japonsko na področjih digitalizacije in oljčnega olja. Srečanje je potekalo v japonskem parlamentu v pričakovanju 70. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama.

Vladimir Putin in Kasim-Žomart Tokajev sta v Moskvi podpisala deklaracijo o strateškem partnerstvu in zavezništvu med Rusijo in Kazahstanom ter 14 drugih dokumentov o sodelovanju. Tokajev je izjavil, da je Kazahstan iskreno zainteresiran za blaginjo Rusije. Voditelja sta skupaj obiskala tudi Bolšoj teater, kjer sta si ogledala gala koncert kazahstanskih umetnikov.

Kitajska je razpisala mednarodno tiralico za tajvanskima vplivnežema 八炯 in 閩南狼 zaradi obtožb o "spodbujanju separatizma", ponudila pa je tudi denarno nagrado za informacije. Svet za celinsko Kitajsko (陸委會) je potezo obsodil kot poskus destabilizacije. Poslanec KMT 徐欣瑩 je predlagal, da bi moral vodja Sveta za celinsko Kitajsko, 邱垂正, skupaj s poslancem 沈伯洋 obiskati Kitajsko in razjasniti "nesporazume". Ustanovitelj UMC 曹興誠 je predlagal, da bi moral 沈伯洋 kandidirati za župana Taipeja, medtem ko je 吳怡農 izrazil željo po kandidaturi. Predsednik parlamenta 韓國瑜 je bil kritičen do poziva predsednika 賴清德 za podporo 沈伯洋u.

Tunizijski minister za zunanje zadeve, migracije in Tunizijce v tujini, Mohamed Ali Nafti, je v parlamentu poudaril vlogo tunizijske diplomacije pri izvajanju zunanje politike države, ki si prizadeva za raznolike odnose sodelovanja in partnerstva. Digitalizacija konzularnih storitev je prioriteta, saj se Tunizija osredotoča na modernizacijo storitev za svoje državljane, ki živijo v tujini.

Rusko ministrstvo za gospodarski razvoj je ponovilo, da obstaja možnost, da bo Evropska unija popolnoma ukinila izdajanje schengenskih vizumov ruskim državljanom, kar bi sledilo že uvedenim omejitvam pri izdajanju večkratnih vizumov.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je zavezal povečati uvoz iz Španije in poglobiti trgovinsko sodelovanje z Madridom v Latinski Ameriki. To se je zgodilo v času naraščajočih napetosti z Evropo.

Po poročanju Financial Timesa je Jonathan Powell, svetovalec za nacionalno varnost britanskega premierja, v začetku leta poskušal vzpostaviti neposreden stik z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Razlog za to naj bi bila zaskrbljenost, da ameriški predsednik Trump ne bo upošteval interesov Evrope v pogovorih.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.