Ruski predsednik je kritiziral ameriške sankcije proti ruskim podjetjem in ocenil, da ameriški načrt za Ukrajino lahko služi kot osnova za prihodnje dogovore o rešitvi ukrajinske krize. Hkrati je poudaril, da ameriške sankcije uničujejo dvostranske odnose med državama.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sporočil, da Srbija od Združenih držav Amerike ni prejela signala glede Naftne industrije Srbije (NIS), zato se bo rafinerija predvidoma zaprla v soboto ali nedeljo.

Hrvaška vlada je sprejela odločitev o finančni podpori projektom, ki so strateškega pomena za Hrvate zunaj Hrvaške. Za šest projektov, od tega enega za hrvaško manjšino v Srbiji in pet za Hrvate v Bosni in Hercegovini, je bilo dodeljenih 3,4 milijona evrov.

Švicarski poslanci so zahtevali preiskavo o tem, ali so darila, ki so jih švicarski poslovneži podarili ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, kršila švicarske zakone proti podkupovanju. Med darili naj bi bili ura Rolex in zlata palica. Preiskava sledi dogovoru med Švico in ZDA o znižanju carin na švicarsko blago, ki je bil dosežen kmalu po obisku švicarskih poslovnežev pri Trumpu.

Sergej Kuznecov, ukrajinski državljan, osumljen organizacije napadov na plinovode Severni tok leta 2022, je bil po izročitvi iz Italije aretiran v Nemčiji. Nemško zvezno sodišče je 28. novembra odredilo pripor za Kuznecova zaradi suma vpletenosti v sabotažo plinovodov Severni tok in Severni tok-2.

Vladimir Putin je potrdil, da so prejšnji teden v Abu Dabiju potekali tajni pogovori med ruskimi in ukrajinskimi uradniki. Ponovil je, da je Rusija pripravljena na resna mirovna pogajanja in da bi osnutek načrta, o katerem sta razpravljali ZDA in Ukrajina, lahko bil osnova za prihodnji dogovor. Hkrati je izjavil, da nima smisla podpisovati dokumentov z 'nelegitimnim' ukrajinskim vodstvom. Poudaril je tudi nujnost nadaljnjih razprav o ameriškem načrtu.

Generalni direktor Srbijagasa Dušan Bajatović je izjavil, da se pričakuje mnenje ameriškega OFAC o izdaji licence za Naftno industrijo Srbije (NIS), ki bo verjetno pozitivno. Bajatović je poudaril, da mora NIS delovati nemoteno, kar naj bi vedeli tako Rusi kot Američani.

Prihodnja Nasina misija na Luno bo vključevala nemškega astronavta, ki bo tako postal prvi Evropejec, ki bo stopil na Luno. Kasneje naj bi se mu pridružili še astronavti iz Francije in Italije.

Vladimir Putin je izjavil, da si Rusija želi dogovora z Ukrajino, tudi o teritorialnih vprašanjih, vendar je to trenutno pravno nemogoče s strani Kijeva. Ponovil je, da je podpisovanje dokumentov z ukrajinskim vodstvom nesmiselno, ter dodal, da je v Ukrajini dovolj ljudi, ki si želijo zdravih odnosov z Rusijo.

Kabinet madžarskega premierja Viktorja Orbana je potrdil, da madžarska naftna in plinska družba MOL pregovara o nakupu deleža v srbskem NIS-u. Gergelj Guljaš, šef Orbanovega kabineta, je izjavil, da bi se lahko težave NIS-a zaradi ameriških sankcij rešile s povečanjem deleža MOL-a.

Turčija je izrazila nasprotovanje sporazumu med Ciprom in Libanonom o določitvi izključne ekonomske cone (IEZ), pri čemer se sklicuje na interese turških Ciprčanov in sporazum označuje za enostransko dejanje. Ankara meni, da sporazum ne upošteva pravic turških Ciprčanov na območjih, ki so pod njihovim nadzorom od leta 1974.

Predsednik Vladimir Putin je predlagal dobavo ruskega orožja, preizkušenega v bojih, članicam CSTO. Prav tako je poudaril, da je skupna ruska vojaška baza v Kirgizistanu pomemben dejavnik za zagotavljanje stabilnosti v regiji. Putin je napovedal tudi program opremljanja sil CSTO s sodobnim ruskim orožjem ter načrte za skupne vojaške vaje in izboljšano vojaško sodelovanje.

Namestnik ministra za nacionalno gospodarstvo in finance Nikos Papatanasis je v sodelovanju z ministrico za socialno kohezijo in družino Domno Mihailidu in državno sekretarko za socialno kohezijo in družino Eleno Rapti odobril 56 milijonov evrov iz sredstev ESPA 2021–2027 za izvajanje programa »Varuške v soseski«. Program bo upravičenim staršem omogočil vavčerje do 500 evrov mesečno.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić in madžarski premier Viktor Orban sta v Subotici obiskala grob Ištvana Pastorja, nekdanjega voditelja Zveze vojvodinskih Madžarov in predsednika Skupščine Vojvodine, preden sta prejela nagrado "Ištvan Pastor".

Madžarsko javno mnenje močno nasprotuje prepovedi uvoza ruske nafte in plina, saj bi to povzročilo znatne dodatne stroške za povprečno gospodinjstvo, ocenjene na več kot pol milijona forintov letno. To stališče je razvidno tudi znotraj levega političnega spektra.

Poljska namerava v prihodnjih letih povečati proizvodnjo 155-milimetrskih artilerijskih granat za 30-krat. Podpredsednik vlade in obrambni minister Vladislav Kosiniak-Kamiš je na forumu o lokalni samoupravi v Zakopanah dejal, da bo ta rast mogoča po sprejetju zakona o ustanovitvi novih tovarn. Za gradnjo treh tovarn je predvidenih 3 milijarde zlotov, kar bo Poljski zagotovilo neodvisnost pri oskrbi vojske s strelivom.

Evropska komisija naj bi januarja začela pripravljati predloge za nove sankcije proti Rusiji, pri čemer naj bi se osredotočila na zmanjšanje prihodkov od izvoza energentov in ukrepanje proti 'tuji floti', kot poroča Politico. Evropski diplomati so dejali, da se bo priprava novih ukrepov začela januarja, ko Evropska komisija načrtuje predložitev prvih predlogov. Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó je izjavil, da EU razpravlja o vključitvi v 20. paket sankcij.

Več držav Evropske unije je izrazilo sum, da Belgija zadržuje dobiček, ustvarjen iz zamrznjenih ruskih sredstev, namesto da bi ga prenesla v Ukrajino. Pojavljajo se očitki, da belgijska vlada ne razkriva v celoti, kam usmerja davčne prihodke od teh sredstev.

Cene nafte so padle, medtem ko investitorji ocenjujejo prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini in pričakujejo srečanje OPEC+ ta konec tedna. Gibanje cen odraža negotovost na trgu glede prihodnjih odločitev o proizvodnji nafte.

Nikaragvajski parlament je potrdil sporazume o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju z Doneckom in Sevastopolom. Sporazumi naj bi okrepili gospodarske vezi med Nikaragvo ter omenjenima regijama.

Predsednik Južne Afrike, Cyril Ramaphosa, je izrazil razočaranje nad izjavo Donalda Trumpa, da njegova država ne bo povabljena na srečanje G20 leta 2026, ki ga bodo organizirale Združene države Amerike na Floridi. Ramaphosove službe so še opozorile, da ob odsotnosti delegacije iz Washingtona na srečanju G20 v Južni Afriki prejšnji teden, je predsedstvo mednarodnega foruma prevzel uradnik »ameriškega veleposlaništva«.

ZDA so uradno podaljšale oprostitev carin na določene kitajske industrijske in medicinske izdelke za eno leto, do 10. novembra 2026. Oprostitev se nanaša na 178 izdelkov, ki so bili prvotno predmet carin zaradi preiskave po členu 301 v zvezi s prenosom tehnologije in intelektualno lastnino. Te dajatve so bile uvedene leta 2018 kot odgovor na kitajske prakse na področju tehnologije, intelektualne lastnine in inovacij.

Nemški časnik Handelsblatt je grškega ministra za nacionalno gospodarstvo in finance Kyriakosa Pierrakakisa označil za »iskanega svetovalca za reforme« in pohvalil Grčijo kot »državo vzornico v digitalizaciji javne uprave«. Časnik je poročal o nedavnem ministrovem obisku v Berlinu in izpostavil, da se lahko Nemčija uči od Grčije na tem področju.

Donald Trump je prepovedal Južni Afriki udeležbo na vrhu G20 v Miamiju in ustavil vsa plačila in subvencije tej državi. Trump je izjavil, da Južna Afrika ni vredna članstva nikjer. Prav tako ZDA ne bodo imele predstavnikov na vrhu G20 v Južni Afriki ta konec tedna.

Venezelska vlada je izpolnila svojo grožnjo in preklicala dovoljenja za letenje več mednarodnim letalskim družbam, ker naj bi se pridružile "terorističnim dejanjem", ki jih spodbuja Združene države Amerike. Odločitev je bila sprejeta po izteku 48-urnega roka, ki ga je Venezuela postavila letalskim prevoznikom za ponovno vzpostavitev letov, pod grožnjo preklica dovoljenj. Ta ukrep je del prizadevanj Venezuele za obrambo svoje suverenosti pred agresijo Združenih držav.

Ruski veleposlanik v Veliki Britaniji, Andrej Kelin, je izjavil, da britanske oblasti živijo v iluzijah in nameravajo povečati pritisk na Moskvo z nadaljnjo dobavo orožja Kijevu. Kljub temu, da so zahodni voditelji seznanjeni s potekom pogajanj med Moskvo in Kijevom, ostajajo pri svojem prejšnjem stališču in strategiji pritiska na Rusijo.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki predlaga uvedbo minimalne starosti 16 let za uporabo družbenih omrežij. Cilj te pobude je zagotoviti ustrezno spletno okolje za mladoletnike in okrepiti njihovo zaščito na internetu.

Prepoved izdelkov iz Madžarske, ki jo je predlagal Helez, in pozivi k bojkotu madžarskih izdelkov so sprožili burne odzive. Član predsedstva BiH je dejal, da je to nedoraslo vedenje, ki bo škodilo le njim samim. Političari v Republiki Srbski so izrazili nezadovoljstvo nad bojkotom.

Avstrijski prispevek k triletnemu proračunu Evropske vesoljske agencije (ESA) se bo povečal z 260 milijonov evrov v obdobju 2023–2025 na 340 milijonov evrov za prihodnja leta (2026–2028). To je v sredo sporočilo Ministrstvo za infrastrukturo, pristojno za vesoljske zadeve. Ministrstvo poudarja, da je ta obseg financiranja s približno 30-odstotno rastjo "glede na proračunske izzive" izjemen dosežek.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je izjavil, da je sodelovanje med Srbijo in Madžarsko na področju energetike strateškega pomena. Poudaril je potrebo po pospešitvi izgradnje naftovoda in izrazil stališče, da Amerika logično razmišlja o energetski oskrbi, medtem ko Bruselj ne upošteva razuma.

Administrativa je parlamentu predložila predlog zakona o reviziji finančnega zakona in osnutek posebnega zakona o nabavi v vrednosti 1,25 bilijona NTD za krepitev obrambne odpornosti in asimetričnih bojnih zmogljivosti. 吳怡農, ustanovitelj Združenja za močno Tajvansko zvezo in kandidat za župana Tajpeja iz vrst 民進黨, je izjavil, da so vladne priprave na obrambnem področju namenjene preprečitvi, da bi Ljudska osvobodilna vojska dosegla sposobnost napada na Tajvan, s čimer bi kitajski predsednik 習近平 ostal brez možnosti za vojaški napad.

Uradna predstavnica ruskega Ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, je izjavila, da so države Evropske unije dejansko zasegle ruska sredstva, ki jih sedaj imenujejo zamrznjena. Zaharova je obsodila izjavo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki naj bi nakazovala, da ima Evropa pravico upravljati z rusko imovino.

V Evropski uniji naraščajo napetosti zaradi želje po zasegu zamrznjenega ruskega premoženja. Posebno razdraženost naj bi povzročala ostra stališča Kaje Kallas, vodje evropske diplomacije. Kallasova je dejala, da so pomisleki Belgije glede možne zaplembe ruskega premoženja upravičeni.

Iranski predsednik parlamenta, Ali Larijani, je izjavil, da bo iranski svet za nacionalno varnost na ukaz predsednika države odpravil vse omejitve in ekonomske ovire med Iranom in Pakistanom, s čimer se bo okrepilo gospodarsko sodelovanje med državama.

Ciper in Libanon sta podpisala dolgo pričakovani sporazum o pomorski demarkaciji, ki odpira pot potencialnemu raziskovanju plinskih polj na morju in energetskemu sodelovanju v Sredozemlju. Sporazum sta v libanonski predsedniški palači podpisala ciprski predsednik Nikos Christodoulides in libanonski predsednik Joseph Aoun, ki sta dejala, da bo sporazum pomenil globlje sodelovanje med Libanonom, Ciprom, ki je članica Evropske unije, in širšo EU.

Friedrich Merz se sooča s pritiski glede različnih vprašanj, vključno z izzivi, ki jih postavljajo ZDA in Rusija Evropi, ter internimi nesoglasji glede pokojninske reforme. Nemška koalicija mora do konca leta doseči konkretne rezultate, sicer se lahko sooči s težavami na volitvah leta 2026.

Vojaki v Gvineji Bissau so se pojavili na državni televiziji in sporočili, da so prevzeli oblast v državi. Do tega je prišlo po poročilih o streljanju v bližini predsedniške palače. Vojska je sporočila, da je predsednik odstavljen po spornih volitvah, kjer sta obe strani trdili zmago.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izjavil, da je pritisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Venezuelo povezan predvsem z dostopom do velikih naftnih rezerv te države, ne pa z bojem proti trgovini z drogami. Petro meni, da Trumpa ne zanima demokratizacija Venezuele, in kritizira uporabo ameriške vojaške moči. Trump je sicer izrazil pripravljenost na pogovore z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, s ciljem reševanja življenj.

Nicolás Maduro je pred tisočimi privrženci v Caracasu izjavil, da je Venezuela v odločilnem obdobju za obstoj republike. Privrženci so se zbrali v podporo vladi in izrazili nasprotovanje vojaški prisotnosti ZDA v Karibskem morju. Maduro je poudaril, da si ne smejo privoščiti neuspeha pri obrambi države.

Azerbajdžan, Iran in Rusija so v Bakuju podpisali memorandum o soglasju, ki naj bi bil pomemben korak pri razvoju dolgoročnega tristranskega sodelovanja in povečanju učinkovitosti zahodne smeri poti "Sever-Jug".

Nemški kancler Friedrich Merz je poudaril, da trenutne globalne razmere predstavljajo prelomnico in konec neke dobe. Pozval je Nemčijo in Evropo, da prevzameta politično in vojaško vodstvo. Poudaril je, da morata Nemčija in Evropa prevzeti politično in vojaško vlogo, ki sta jo opustili.

Japonska premierka, Koichi Sanae, je med parlamentarno razpravo z opozicijo izjavila, da ima Japonska odgovornost vzpostaviti obojestransko koristne odnose s Kitajsko. Izrazila je pripravljenost Japonske na dialog s Kitajsko, vendar se je izognila razpravi o "Tajvanskem vprašanju".

Evropska unija pripravlja rezervni načrt za pomoč Ukrajini v primeru zamud pri dogovoru o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. Po poročanju Politica EU preučuje možnost začasnega posojila, ki bi Ukrajini omogočilo preživetje. Dolgoročno pa EU računa na ruska sredstva za financiranje Ukrajine. Belgija nasprotuje zaplembi ruskih sredstev, kar otežuje dogovor o reparacijskem posojilu v višini 140 milijard evrov.

Rusija je z napadi z droni in raketami močno poškodovala ukrajinske plinske objekte, kar je Kijev prisililo k povečanju uvoza plina. Uničeno je bilo skladišče utekočinjenega propan butana, kar kaže na resnost napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da je kitajskega predsednika Xi Jinpinga pozval k pospešitvi in povečanju nakupov ameriškega blaga. Xi Jinping naj bi se s tem "načeloma strinjal". Kitajski predsednik je med telefonskim pogovorom s Trumpom opozoril tudi glede Tajvana.

Podjetje Eclipse Metals je najelo ameriško svetovalno in vladno agencijo BGR Group, da bi okrepilo svojo komunikacijo z ameriškimi oblikovalci politik, obrambnimi agencijami in finančnimi institucijami glede projekta redkih zemelj na Grenlandiji.

Globalno povpraševanje po redkih zemeljskih mineralih povzroča toksično onesnaženje nekaterih najpomembnejših azijskih rek, kar ogroža zdravje in preživetje več deset milijonov ljudi. Redke zemlje so v središču geopolitičnega tekmovanja, zlasti med Združenimi državami in Kitajsko.

Donald Trump je branil svojega odposlanca za Rusijo, Stiva Vitkofa, po poročilih, da naj bi svetoval Kremlju o predlogu mirovnega sporazuma z Ukrajino. Vladimir Putin je med pogovorom opozoril Trumpa, da bi dobava raket Ukrajini povzročila eskalacijo konflikta. ZDA so sprožile nove diplomatske napore za končanje vojne v Ukrajini, medtem ko je EU razdeljena glede usode zamrznjenega ruskega premoženja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je za CNN dejal, da Kolumbija ni zaznala, da bi bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro vodja trgovine z mamili, kot trdijo ZDA. Petro meni, da je Madurov glavni problem pomanjkanje demokracije.

Belgija je uspela prepričati Italijo glede obstoja resnih skritih tveganj, povezanih z načrti o zasegu zamrznjenega ruskega premoženja. Belgijski minister Theo Franken je izjavil, da Italija razume, da obstaja veliko pasti pri vprašanju konfiskacije zamrznjenega premoženja.