Grški minister za nacionalno gospodarstvo in finance, Kyriakos Pierrakakis, je izjavil, da so grško-nemški dvostranski odnosi močnejši kot kdaj koli prej, po srečanju z nemškim kolegom in podkanclerjem Larsom Klingbeilom v Berlinu. Pierrakakis je dodal, da se Grčija in Nemčija lahko učita ena od druge.

Sirski organ za civilno letalstvo je podpisal koncesijske pogodbe z mednarodnim konzorcijem, ki ga vodi katarski UCC Holding, za razvoj, širitev in upravljanje mednarodnega letališča v Damasku. Pogodbe, vredne 4 milijarde dolarjev, vključujejo tudi sodelovanje turških podjetij Cengiz in Kalyon ter ameriškega podjetja Assets. Razširjeno letališče bo postalo ključno vozlišče, ki bo povezovalo Sirijo s svetom.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je obiskal Ankaro, kjer ga je s slovesno ceremonijo sprejel turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Predsednika sta vodila meddržavne pogovore med delegacijama obeh držav.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojasnil stališče Kitajske glede Tajvana. Xi je Trumpu povedal, da bi morali državi ohraniti dinamiko v svojih odnosih. O tem je poročala državna tiskovna agencija Xinhua.

Ukrajina naj bi se strinjala z mirovnim sporazumom, ki ga je posredovala ameriška administracija pod vodstvom Trumpa, vključno z omejitvijo velikosti ukrajinske vojske na 800.000 vojakov. Bela hiša je izrazila optimizem glede dogovora, medtem ko Rusija zavrača prekinitev ognja, ki ne bi izpolnjevala njenih zahtev po ozemlju in razorožitvi Ukrajine. O ozemlju in varnostnih jamstvih naj bi se odločalo na srečanju Trumpa in Zelenskega.

Rusija je zavrnila vložek Evrope v mirovne predloge za Ukrajino in izrazila podporo prvotnemu 28-točkovnemu načrtu Donalda Trumpa. Ukrajinski uradniki so potrdili, da ta načrt ne obstaja več, medtem ko je Rusija dejala, da so spremembe v načrtu zanjo nesprejemljive. Svetovalec nekdanjega direktorja Cie je dejal, da Trumpov načrt pomeni, da bo Vladimir Putin dobil "vse, kar si želi".

Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je udeležil sprejema Združenja ameriških državnih vladnih predstavništev (ASOA) v Tajpeju, kjer je poudaril vse tesnejše gospodarske odnose med Tajvanom in Združenimi državami, ki imajo v Tajvanu 26 predstavništev. Podkanclerka ameriškega inštituta na Tajvanu (AIT) Liang Kai-wen je izpostavila rekordne naložbe in poglobljeno trgovinsko sodelovanje med državama. Lin je dejal, da so tajvansko-ameriški odnosi šele na začetku.

Gospodarski trendi povzročajo skrbi tistim, ki so odgovorni za obvladovanje inflacije in ohranjanje trga dela, kar otežuje odločitve ameriške centralne banke (Fed) pri preprečevanju recesije. Poleg tega so pomembne novice še Trumpov predlog zdravstvene reforme, odstop Marjorie Taylor Greene (MTG), dokumenti v primeru Epsteina, situacija v Ukrajini ter izraelski napadi na Bejrut.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

Tajvanska opozicijska stranka Kuomintang zahteva od vlade, da pojasni morebitno investicijo Tajvana v Združene države Amerike v višini 400 milijard ameriških dolarjev. Stranka poudarja, da ni proti ameriški, ampak proti netransparentni politiki.

Kazahstan in Uzbekistan sta se dogovorila, da bosta Kirgizistanu pozimi dobavljala električno energijo, da bi državi omogočila kopičenje vode v jezu Toktogul. Ta voda bo nato spomladi in poleti uporabljena za namakanje kmetijskih zemljišč v Kazahstanu in Uzbekistanu. Države so se tudi dogovorile, da bodo skupaj zmanjšale porabo in okrepile ukrepe za varčevanje z energijo. Srečanje vodnih in energetskih ministrstev Kazahstana, Kirgizistana in Uzbekistana je potekalo v Almatiju pod vodstvom kazahstanskega ministra za energetiko Erlana Akkenženova.

V Rusiji se je količina gotovine v obtoku med julijem in septembrom 2025 povečala za 659 milijard rubljev, poročajo Izvestija, ki se sklicujejo na podatke Centralne banke.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da nekateri posamezniki z ukrajinskim potnim listom na Zahodu zagovarjajo stališča, ki so v nasprotju z uradno linijo Kijeva. Zelenski je to povedal v nedeljskem večernem nagovoru, v katerem je poročal o pogovorih o mirovnem načrtu z delegacijo ZDA v Ženevi.

Kolumbijsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da država ohranja politiko neudeležbe v ofenzivnih vojaških operacijah zunaj svojih meja.

Srbska vlada je po izredni seji glede energetske situacije v državi sporočila, da so zaloge naftnih derivatov zadostne in da ni razlogov za zaskrbljenost gospodinjstev in gospodarstva. Seja je bila posvečena tudi situaciji z NIS-om.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi povečane prisotnosti ameriške vojske v bližini Venezuele. Po vrhu G20 v Južni Afriki je napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten oborožen konflikt.

Saški premier Michael Kretschmer (CDU) je v intervjuju za RND posvaril pred gospodarsko spiralo navzdol v Nemčiji in Socialdemokratsko stranko (SPD) obtožil zaviranja nujnih reform. Pozval je tudi k več diplomacije z Rusijo in zagovarjal vrnitev k ruskim energentom v primeru prekinitve ognja.

Brazilski predsednik Lula da Silva je med udeležbo na srečanju G20 v Južni Afriki napovedal, da bo trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem podpisan 20. decembra v Braziliji. Sporazum naj bi ustvaril največjo cono proste trgovine na svetu. Podpis ne bo potekal v Paragvaju zaradi usklajevanja mednarodnih organizacij.

Portugalski premier Luís Montenegro je izjavil, da so pretoki med Angolo in Portugalsko dobro urejeni in zagotavljajo varnost državljanom obeh držav. Poudaril je, da v Angoli stalno deluje 250 portugalskih podjetij. Poleg tega je Portugalska z Angolo podpisala 23 instrumentov sodelovanja in od julija 2024 povečala kreditiranje za 62 odstotkov. Montenegro se je odzval tudi na pritožbe angolskih aktivistov, ki naj bi jim družba TAP preprečila potovanje v Zelenortske otoke, in dejal, da je angolska skupnost v Portugalski dobro integrirana.

Albanski premier Edi Rama se je v Dohi v Katarju srečal s premierjem in ministrom za zunanje zadeve Katarja, Sheikhom Mohammadom bin Abdulrahman bin Jassim Al Thanijem. Pogovarjali so se o poglobitvi sodelovanja med državama in projektih, ki so pomembni za Albanijo.

Evropska unija je zavrnila mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala "evrotrojka" (Nemčija, Francija, Velika Britanija), in ga označila za neaktualnega. Po mnenju strokovnjakov naj bi Evropa s tem poskušala pridobiti čas, zato so predstavniki EU in Britanije razvili nasprotni načrt za ukrajinsko rešitev, ki predlaga teritorialna pogajanja.

Avstralski poslovnež Twiggy Forrest poziva k odpravi vrzeli v predpisih, ki omogočajo uvoz ruske nafte v Avstralijo. Opozarja, da bi moral biti vsakemu avstralskemu vozniku zagotovljeno, da njegov denar ne financira vojne v Ukrajini.

Moussa Diop, predsednik gibanja AG/Jotna in nekdanji član koalicije Benno Bokk Yakar, se je uradno pridružil koaliciji Diomaye Président. Ta pridobitev je pomembna okrepitev za koalicijo v Senegalu in poudarja njeno privlačnost med izkušenimi političnimi osebnostmi. Aminata Touré je imela ključno vlogo pri prepričevanju Diopa, da se pridruži koaliciji, kar dodatno krepi njeno pozicijo pred prihajajočimi volitvami.

Kirill Dmitriev, ki deluje v senci oblasti, se je znašel v središču pozornosti kot eden od arhitektov Trumpovega načrta za Ukrajino. V ameriških diplomatskih krogih ima rojeni Rus vzdevek 'Putinov šepetalec Trumpu'.

Ameriška ministrica za finance je kritizirala Evropo zaradi njenih neuspešnih sankcij proti Rusiji. Izpostavila je, da sankcije niso dosegle želenega učinka pri omejevanju ruskega gospodarstva in financiranja vojne v Ukrajini. Pozvala je k učinkovitejšim ukrepom za pritisk na Kremelj.

Nemški kancler Friedrich Merz je kritiziral odločitev Združenih držav Amerike, da bojkotirajo vrh skupine G20 v Johannesburgu.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je v Johannesburgu opozoril, da uporaba izvoznih omejitev v dobavnih verigah kot "orožja" nasprotuje vsaki zahtevi po odprti in pošteni trgovini ter obrambi multilateralnega sistema. Poudaril je, da kritični minerali predstavljajo izjemno priložnost za afriške države.

Kremlj je sporočil, da ni prejel posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino po pogovorih med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki v Ženevi. Putin in Erdogan sta se po telefonu pogovarjala o vojni v Ukrajini in ameriških predlogih za mirno rešitev. Erdogan je izrazil željo po obnovitvi sporazuma o žitu in končanju konflikta.

Brazilski predsednik Lula je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval k okrepitvi sodelovanja med Brazilijo, Indijo in Južno Afriko. Sestal se je z indijskim premierjem Narendra Modijem in južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso v okviru Foruma Indija-Brazilija-Južna Afrika, s ciljem izboljšanja položaja držav globalnega juga.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Kanadski premier Mark Carney je izjavil, da lahko svet napreduje tudi brez sodelovanja Združenih držav Amerike, s čimer je nakazal na spremembo globalnega »težišča«.

Maksim Oraškin je povedal, da so države, ki jih Rusija šteje za "neprijateljske", na vrhu G20 v Johannesburgu ponudile Rusiji gospodarsko sodelovanje in skupne projekte. Oraškin ni razkril, za katere države in pobude gre.

Podpredsednik vlade Črne gore za infrastrukturo in regionalni razvoj, Milun Zogović, je v Dubaju predstavil Črno goro na enem največjih svetovnih investicijskih forumov, Investopiji. Poudaril je razvojne priložnosti v regiji in pozval investitorje, da obiščejo Črno goro in se prepričajo o njenih možnostih.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je objavil, da se je s kongresnikoma iz Ohaja in New Jerseyja pogovarjal o bilateralnih odnosih, evropski poti Srbije in drugih globalnih temah.

Ukrajinske sile so z droni napadle pomembno termoelektrarno v moskovski regiji, kar je povzročilo požar in preklop na rezervni sistem oskrbe z elektriko in toploto. Guverner moskovske regije je potrdil napad na elektrarno Šatura, pri čemer so bili poškodovani trije transformatorji.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je dejal, da Japonska prestopa rdečo črto s svojimi izjavami o Tajvanu. Kriza med državama se širi na trgovinske in kulturne odnose.

Afganistanski minister za industrijo in trgovino, Al-Haj Nooruddin Azizi, se je v New Delhiju srečal s člani indijskega odbora za začimbe. Razpravljali so o širitvi sodelovanja na področju začimb, povečanju izvoza in raziskovanju skupnih naložbenih priložnosti. Minister Azizi je pozval tudi k večji uporabi pristanišča Čabahar za trgovino.

Avstralski premier Albanese se je pridružil drugim svetovnim voditeljem pri podpori Pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah. Podprl je tudi cilj neto ničelnih emisij do sredine stoletja in pohvalil prosto trgovino.

Podpredsednik tajvanskega zakonodajnega dvora Jiang Qichen je z delegacijo obiskal Združene države Amerike in Paragvaj. V Teksasu je Jiang sprejel teksaške politične predstavnike in obiskal tajvanska podjetja, ki investirajo v ZDA. Izrazil je podporo tajvanskemu parlamenta tem podjetjem.

Ameriški senator iz Maina je izrazil zaskrbljenost zaradi poslabšanja odnosov med ZDA in Kanado na osebni ravni, ki so posledica carin, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Poudaril je, da imajo sosedje vedno težave, vendar so zaskrbljujoči odzivi Kanadčanov na trgovinske ukrepe.

Številne mednarodne letalske družbe so po opozorilu ameriške Zvezne uprave za letalstvo (FAA) o poslabšanju varnostnih razmer in povečani vojaški aktivnosti, odpovedale lete v Venezuelo.

Litovske oblasti razmišljajo o zaostritvi ukrepov proti Belorusiji in Rusiji, vključno z morebitno prekinitvijo tranzita v Kaliningrad. Vodja litovske Socialdemokratske stranke (SDPL) Mindaugas Sinkevičius je izjavil, da bi Vilnius lahko preučil omejitev tranzita kot sredstvo pritiska na obe državi.

Ministrica za Evropo in zunanje zadeve, Elisa Spiropali, se je sestala s prvo misijo Japonske organizacije za zunanjo trgovino (JETRO), japonske državne agencije za mednarodno trgovinsko sodelovanje. Poudarek srečanja je bil na možnostih za povečanje japonskih investicij v Albaniji in krepitvi gospodarskih odnosov med državama.

Nemčija bo ruski plin prejemala do leta 2028, saj dolgoročne pogodbe, ki jih ni mogoče enostransko prekiniti, to onemogočajo. Kljub prizadevanjem za prekinitev uvoza ruskih energentov bo plin v državo še naprej dobavljalo podjetje SEFE. Vodja nemške agencije za omrežja, Klaus Müller, je poudaril, da morajo upoštevati tako odločitve EU kot tržno logiko.

Nemški kancler Merz je na vrhu G20 v Johannesburgu pozval Rusijo, naj konča agresijo v Ukrajini in zaustavi negativne vplive na svetovno gospodarstvo. Kljub temu pa končna izjava vrha ne omenja Rusije neposredno, temveč le posredno obsoja vojno v Ukrajini. Udeleženci vrha so pozvali k pravičnemu in trajnemu miru.

Predsednik Južne Koreje, Lee Jae-myung, je na vrhu G20 v Južni Afriki pozval k zmanjšanju svetovne neenakosti in poudaril podporo mednarodni svobodni trgovini. Predlagal je tri rešitve za spodbujanje vključujoče rasti, med drugim izboljšanje gospodarske strukture, spodbujanje trgovine in naložb ter krepitev razvojnega sodelovanja. Prav tako je vodil srečanje držav MIKTA, kjer so potrdili zavezanost demokraciji in mednarodnemu sodelovanju.

Voditelji držav in vlad skupine G20, ki združuje največja svetovna gospodarstva, so na vrhu v Johannesburgu soglasno sprejeli skupno izjavo. To se je zgodilo kljub odsotnosti Združenih držav Amerike v razpravah.

V Johannesburgu se je zaključil vrh G20, ki ga je zasenčila odsotnost Združenih držav, ki so bojkotirale srečanje. Kljub temu so voditelji sprejeli deklaracijo o globalnih izzivih. Kitajska in njeni zavezniki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju agende, dosežen pa je bil napredek pri vprašanjih dolga, podnebja in predelave kritičnih mineralov, kar je pomembno za afriške države. ZDA so bojkotirale vrh zaradi trditev predsednika Trumpa o nasilnem preganjanju belih Afrikanerjev v Južni Afriki.

Na vrhu G20 v Južni Afriki so svetovni voditelji sprejeli deklaracijo, ki obravnava globalne izzive, kljub nasprotovanju Združenih držav. Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da deklaracija odraža obnovljeno zavezanost multilateralnemu sodelovanju in da skupni cilji presegajo razlike.

Ameriški senatorji so ostro kritizirali mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino, češ da nagrajuje rusko agresijo in popušča ruskim zahtevam. Člani senatnega odbora za zunanje odnose in kongresnega ukrajinskega odbora so izrazili zaskrbljenost, da načrt podpira stališča Moskve.