Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social sporočil, da je za posebnega odposlanca ZDA v Belorusiji imenoval odvetnika Johna Coula, ki ga je označil za »najvidnejšega pravnika« v ZDA.

Elizabeth Wick iz Teksasa je prejela obvestilo, da se ji bo močno zvišala mesečna premija za zdravstveno zavarovanje v okviru Zakona o dostopni oskrbi (ACA), znanega kot Obamacare. Zaradi naraščajočih stroškov si številni Američani težko privoščijo zavarovanje, kar jih sili v težke odločitve o izbiri polic in kritju.

Kitajska je potrdila, da delno odpravlja izvozno prepoved za proizvajalca čipov Nexperia. Čipi, namenjeni civilni uporabi, se bodo lahko ponovno izvažali iz kitajske tovarne nizozemskega proizvajalca polprevodnikov, je sporočilo kitajsko ministrstvo za trgovino. O tej sprostitvi je že poročal evropski komisar Maroš Šefčovič.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovno nakazal možnost izplačila stimulacijskih čekov v letu 2025, če bo ponovno izvoljen. Med kampanjo je omenjal 'tarifno dividendo', kar nakazuje na morebitno obliko finančne pomoči prebivalstvu.

Ekološki ustanak je opozoril, da zaposleni v Apoteki Beograd že mesece niso prejeli plač, medtem ko je mestna oblast v Beogradu junija 2025 "režimskim" medijem izplačala najmanj 25 milijonov dinarjev, kljub temu da naj bi se Beograd "utapljal v dolgovih".

Vodja iranske organizacije za varstvo okolja je zavrnila obtožbe poslanca iz Teherana, da je za službeno potovanje v Brazilijo zahtevala 50 milijard rialov. Pozvala ga je, naj v organizacijo prinese dokaze o tem potovanju, da bi preverili resničnost obtožb.

Nekdanja predsednica Tajvana, Cai Ing-wen, je prispela v Berlin, kjer je začela svoje tretje potovanje v Evropo po koncu mandata. Ob prihodu v hotel so jo pričakali s cvetjem. Na vprašanje, ali bo s podpredsednikom nadaljevala s poglabljanjem odnosov med Tajvanom in Evropo, je odgovorila, da si bodo še naprej prizadevali. Predvidoma bo nastopila na otvoritveni slovesnosti »Berlinskega demokratičnega foruma«.

Vladimir Putin se je v Kremlju srečal z Germanom Greffom, vodjo Sberbanke. Govorila sta o sistemih za brezkontaktno plačevanje, ki jih Sberbank uvaja po vsej Rusiji kot nadomestilo za Apple Pay.

Nova Demokratska stranka Srbije (Novi DSS) je ocenila, da predlog proračuna za leto 2026 nadaljuje z napačno ekonomsko politiko, ki temelji na zadolževanju, tujih investicijah in predragih projektih. Stranka zato poziva k takojšnji zamenjavi, po njihovem mnenju, škodljivega režima.

Madžarski premier Viktor Orban je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom sporočil, da sta dosegla dogovor o finančnem zaščitnem ščitu. Podrobnosti dogovora niso bile razkrite.

Ministrica za promet Maja Vukićević je izjavila, da so črnogorska letališča »ujeta« v razvoju infrastrukture, ker čakajo na odločitev o koncesiji. Vlada Črne gore je leta 2024 sprejela odločitev o nadaljevanju razpisa, da bi postopek zaključili. Končno odločitev bo sprejela vlada, tenderska komisija pa bo svoje delo zaključila v teh dneh.

Po tem, ko je osem demokratov popustilo in se pridružilo republikancem, je senat napredoval pri dogovoru za končanje najdaljše blokade vlade v zgodovini ZDA. Skupina centrističnih demokratov je izpogajala dogovor, s katerim so si zagotovili glasovanje o subvencijah za zdravstveno oskrbo. Zaradi nestrinjanja glede prepovedi prodaje konoplje bi lahko prišlo do proceduralnih zamud.

Kitajsko zunanje ministrstvo ni želelo komentirati izjav generalnega konzula Kitajske v Osaki, Šuea Džjana, ki je na družbenih omrežjih zagrozil japonski premierki Sanae Takaiči z obglavljenjem zaradi njenih izjav o Tajvanu.

Donald Trump je ponovno predlagal izplačilo 2.000 dolarjev ameriškim državljanom iz prihodkov od carin, s čimer naj bi reševal naraščajoče težave z dostopnostjo. Medtem so poročila razkrila, da je Trump v preteklem tednu večkrat lagal o inflaciji, vključno s cenami hrane, plina in zdravil.

Trumpova administracija je ponovno zaprosila Vrhovno sodišče za blokado polnih izplačil programa SNAP. Vrhovno sodišče je ustavilo zvezna izplačila SNAP, Trumpova administracija pa je ukazala državam, da vrnejo ta izplačila.

Portugalska zveza CGTP je po nacionalnem pohodu v Lizboni napovedala splošno stavko za 11. december, ki je namenjena nasprotovanju delovnemu paketu. Generalni sekretar CGTP je pozval vlado k ponovnemu dialogu, medtem ko je predsednik dejal, da je bila stavka napovedana prezgodaj.

Škotska finančna ministrica Shona Robison je izjavila, da bo škotska vlada morda morala ponovno preučiti svojo obljubo, da ne bo zvišala davkov na dohodek, saj ima vlada zelo omejene možnosti odziva na proračun Združenega kraljestva.

Podjetja za oskrbo z električno energijo opozarjajo, da mora zvezno politiko spremljati nujna reforma, ki bo zagotovila, da ne bodo obremenjena z visokimi stroški, ki jih ne morejo prenesti na potrošnike. Trgovci na drobno želijo olajšave pri stroških, da bi lahko vsem ponudili tri ure brezplačne električne energije.

Nekdanji grški minister za finance, Janis Varufakis, trdi, da je kapitalizem dosegel svoj konec. Po njegovem mnenju tehnološka podjetja, ki jih imenuje "cloudalisti", prevzemajo vlogo fevdalnih gospodov, saj naj bi njihove rente nadomeščale dobiček kot glavni motor gospodarstva. Tako naj bi se vzpostavil nov sistem, ki ga Varufakis imenuje tehnofeudalizem.

Deželni glavar Zgornje Avstrije, Thomas Stelzer (ÖVP), se zavzema za prerazporeditev prihodkov od države k deželam in občinam v razpravi o stabilnostnem paktu. Poudarja, da je denarja dovolj, potrebna je le boljša organizacija. Prav tako zahteva preusmeritev politike javnih naročil, pri čemer bi morali biti javni razpisi, financirani z davkoplačevalskim denarjem, namenjeni predvsem izdelkom, katerih ključne komponente prihajajo iz Evrope.

V Črni gori bo odbor za varnost in obrambo zaslišal ministra za notranje zadeve Danila Šaranovića, vršilca dolžnosti direktorja policije Lazarja Šćepanovića in direktorja Agencije za nacionalno varnost Ivico Janovića glede incidenta na Zabjelu. Poslanci so zahtevali zaslišanje zaradi dezinformacij glede incidenta, ki je privedel do ukinitve brezviznega režima s Turčijo. Medtem pa Šahman opozarja, da uvedba viz za turške državljane ogroža gospodarstvo in bilateralne odnose med državama.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da si Rusija želi čimprejšnje končanje konflikta v Ukrajini. Poudaril je, da je Moskva pripravljena na pogovore, vendar Kijev ni.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa se je v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pred obiskom so sirske varnostne sile izvedle racije po vsej državi proti osumljencem, povezanim z Islamsko državo, in aretirale več deset ljudi. To je bil prvi uradni obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih.

Zaradi nadaljevanja zaustavitve ameriške vlade so ZDA začasno ustavile dobavo orožja svojim zaveznikom v Natu, ki bi ga nato posredovali Ukrajini. Med zadržanimi pošiljkami so tudi rakete AMRAAM.

Prometni sekretar Sean Duffy je opozoril, da se lahko zračni promet v ZDA znatno upočasni in zmanjša na minimum, če se bo zaprtje zvezne vlade nadaljevalo tudi v času praznikov ob zahvalnem dnevu. Zanikal je, da so odpovedi letov politična taktika.

Andrej Babiš, predsednik stranke ANO, trdi, da v predlogu državnega proračuna, ki ga je pripravila vlada Petra Fiale, manjka več kot 85 milijard čeških kron na izdatkih, dodatnih 15 milijard kron pa naj bi predstavljale "napihnjene" prihodke. Babiš obtožuje Fialovo vlado tudi manipuliranja z uradniki pri pripravi proračuna, medtem ko minister za finance v odstopu, Zbyněk Stanjura, te obtožbe zavrača in meni, da ANO pripravlja teren za razrahljanje proračunske discipline.

Poslancu SNS Uglješi Mrdiću, ki je pred Narodno skupščino nadaljeval z gladovno stavko, je bila nudena nujna medicinska pomoč. Kljub temu je Mrdić infuzijo odklonil in se vrnil v šotor, kjer nadaljuje s stavko do izpolnitve zahtev. Predsednik Vučić ga je pozval, naj prekine s stavko.

Stranke so predložile 2.176 predlogov sprememb državnega proračuna za leto 2026, kar je nov rekord. Največ predlogov, kar 614, je prispevala stranka Chega. Podatki so razvidni s spletne strani državnega zbora.

V avstrijski gospodarski zbornici (WK) je prišlo do napetosti zaradi različnih pogledov na politiko plač. Predsednik WK Harald Mahrer se je v nedeljo v Dunaju sestal s predstavniki deželnih gospodarskih zbornic, da bi umirili strasti. Sestanek je bil sklican zaradi kritik na račun Mahrerjeve komunikacije v zvezi z zadevami plač, ki so prišle iz deželnih zbornic.

Italijanski minister za gospodarstvo, Giancarlo Giorgetti, je zavrnil kritike na račun državnega proračuna. Poudaril je, da proračun ne pomaga bogatim, saj po njegovem mnenju oseba, ki zasluži 45.000 evrov bruto na leto (približno 2.000 evrov neto na mesec), ne more biti obravnavana kot bogata. Odzval se je na kritike, ki so jih izrazili različni organi, kot so Corte dei Conti, Istat in Bankitalia.

Slovaški premier Robert Fico je sporočil, da Slovaška ne bo podprla pobude Evropske unije, da bi se zamrznjeno rusko premoženje uporabilo za financiranje vojaških izdatkov Ukrajine.

Podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo Adrijana Mesarović se je v Fudžouju srečala s partijskim sekretarjem Komunistične partije Kitajske province Fuđijen, Džou Zujijem. Mesarovićeva se mu je zahvalila za podporo province razvoju Srbije. Srečanje je poudarilo krepitev "jeklenega prijateljstva" med Srbijo in Kitajsko, ki se bo nadaljevala z novimi naložbami.

V Boliviji je s prevzemom predsedniškega položaja Rodriga Paza, ki je naklonjen gospodarstvu, končana 20-letna era levičarskih vlad. Paz je v soboto v parlamentu v La Pazu prisegel kot novi predsednik. Kmalu zatem sta Bolivija in ZDA napovedali ponovno vzpostavitev diplomatskih odnosov na ravni veleposlanikov, ki so bili omejeni zadnjih 17 let. Bolivija se sooča z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih 40 letih.

Nacionalno podjetje za distribucijo naftnih derivatov v Iranu je zanikalo poročila v medijih in na spletu o umiku kartic za gorivo s črpalk. V izjavi so poudarili, da kartic za nujne primere ne odstranjujejo.

Donald Trump je v zadnjih urah svojega mandata pomilostil več svojih zaveznikov, med njimi Rudyja Giulianija, Marka Meadowsa in Johna Eastmana, ki so mu pomagali pri prizadevanjih za izpodbijanje izida volitev leta 2020.

V Lizboni se je zbralo na deset tisoče ljudi, ki so protestirali proti predlaganim delavskim reformam portugalskega premierja Luisa Montenegra. Protestniki so nosili plakate z napisi »Ne delavskemu paketu« in zahtevali minimalno mesečno plačo 1.050 evrov do leta 2026. Sindikati trdijo, da bi reforme erodirale pravice delavcev in spodkopavale varnost zaposlitve.

Kitajska je začasno ukinila nekatere omejitve izvoza strateških kovin v ZDA, kar je najnovejša poteza za umiritev napetosti po srečanju med predsednikoma Xi Jinpingom in Donaldom Trumpom. Prepoved bo začasno odpravljena do 27. novembra 2026.

Zaradi vladnega zaprtja so v ponedeljek odpovedali več kot 1.500 letov v ZDA. Pričakuje se, da se bodo odpovedi letov nadaljevale tudi po koncu zaprtja vlade, saj je Zvezna uprava za letalstvo (FAA) zmanjšala število letov. Medtem pa je sredi vladnega zaprtja naraslo povpraševanje po zasebnih letalih.

Ustanovitelj Megauploada in Mege, Kim Dotcom, je pozval k mirovnim pogajanjem v zvezi z energetsko krizo, ki je nastala po izklopu vseh termoelektrarn v Ukrajini.

Italijanski list "Corriere della Sera" poroča, da naj bi v Beogradu zgradili Trumpov hotel, vreden pol milijarde dolarjev. Hotel naj bi stal na ruševinah nekdanjega vojaškega generalštaba. Populist Vučić naj bi dejal, da bo to nekaj posebnega.

Ukrajinski državljan Sergej Kuznjecov, obtožen sodelovanja pri napadih na plinovoda Severni tok, je v italijanskem zaporu v kritičnem zdravstvenem stanju. Kuznjecov, ki čaka na odločitev o izročitvi Nemčiji, že več kot teden dni gladovno stavka, je sporočil pooblaščenec ukrajinske Vrhovne rade za človekove pravice Dmitrij Lubinec.

Kanadski premier Mark Carney je v prvem proračunu svoje vlade sprejel odločitev o ukinitvi luksuznega davka na jahte in zasebna letala. Proračun vključuje nove davčne ukrepe, reze v javne storitve in večje industrijske naložbe, ki naj bi spodbudile gospodarsko rast, hkrati pa predvideva 78 milijard dolarjev primanjkljaja.

Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Sijarto je izjavil, da je Madžarska pridobila izjemo od ameriških sankcij, ki se nanašajo na dobavo nafte in plina iz Rusije. Izjema naj ne bi bila časovno omejena, kar je v nasprotju z navedbami nekaterih zahodnih medijev, ki so poročali o enoletni veljavnosti.

Litva razmišlja o prepovedi tranzita beloruskega blaga po železnici kot odgovor na situacijo z litvanskimi tovornjaki, ki so obtičali v Belorusiji. Litvanske oblasti nameravajo od Minska zahtevati odškodnino za zaprtje meje in opozarjajo, da bodo uvedle dolgoročne omejitve, če se situacija ne bo rešila. Litvanski premierjev svetovalec Ignas Dobrovolskas je dejal, da Litva razmišlja o omejitvah zaradi izgube pri avtoprevoznikih.

Na konferenci Liberalno-narodne stranke (LNP) na Zlati obali v Avstraliji so udeleženci razpravljali o različnih političnih predlogih, med katerimi je najbolj izstopala možnost ukinitve davka na plače. Premier je pozorno spremljal razpravo o tej resoluciji, ki je že bila sprejeta.

Ruski premier Mihail Mišustin je podpisal odlok o razrešitvi Vitalija Koroljova s funkcije namestnika vodje Federalne protimonopolne službe (FAS). Razlog za razrešitev je prehod na drugo delovno mesto. Pred tem je predsednik Vladimir Putin imenoval Koroljova za začasnega vršilca dolžnosti guvernerja Tverske oblasti.

Aleksandar Vučić je napovedal, da bosta Srbija in Rusija poslali pismo ameriški vladi s prošnjo za enomesečno izjemo od sankcij za NIS. Izrazil je pričakovanje, da bo pismo poslano v ponedeljek ali torek, pri čemer naj bi ruska stran priskrbela dodatne podpisnike. Vučić je tudi komentiral izjavo Marije Zaharove in poudaril, da si ne more privoščiti čustvenih odzivov, saj spoštuje Rusijo. Poudaril je, da Srbija kot edina ni uvedla sankcij Rusiji in da v Srbiji delujeta Sputnjik in RT.

Ameriške zvezne države se borijo za pridobitev deleža iz novega sklada, vrednega 50 milijard dolarjev, namenjenega zdravstvu na podeželju. Obstajajo pomisleki, da bi zaradi pomanjkanja jasnih smernic in hitrega časovnega okvira programa lahko večji, politično povezani zdravstveni sistemi izrinili manjše ponudnike, ki najbolj potrebujejo pomoč.

Zaradi zaustavitve delovanja ameriške vlade je Zvezna uprava za letalstvo (FAA) zmanjšala obseg letov, kar je v soboto prizemljilo 755 letov v ZDA, pričakuje pa se, da bo v nedeljo odpovedanih še več kot 1000 letov na 40 letališčih.

Venezuela se sooča z resno gospodarsko krizo, ki je nekoč sijala s prestižem. V ozadju se pojavljajo ugibanja o možnem ameriškem posredovanju. Cilj ZDA je odstranitev Nicolása Madura s položaja predsednika države.