Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na srečanju Evropske politične skupnosti v Kopenhagnu pozval k strožjim sankcijam proti Rusiji. Posebej je pozval Madžarsko, naj preneha kupovati rusko nafto, pri čemer se je skliceval na poziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Rusija in Ukrajina sta izvedli izmenjavo vojnih ujetnikov v formatu 185 za 185, kar je potrdilo rusko obrambno ministrstvo. Izmenjava je potekala v skladu z dogovori, doseženimi v Istanbulu.

Evropska komisija namerava v projekt posojil za reparacije Ukrajini vključiti države G7. Belgija zahteva podpisana jamstva EU, preden bo dovolila zaseg ruskega premoženja, ki je v veliki meri shranjeno pri Euroclear v Belgiji. Pričakuje se, da bo EU o uporabi ruskega premoženja za pomoč Ukrajini odločala oktobra.

Skoraj vsak peti upokojenec v Nemčiji se mora preživljati z največ 1.400 evri neto mesečnega dohodka. Po podatkih Statističnega urada ima nadaljnjih 20 odstotkov le nekoliko več. Nasprotno pa ima 20 odstotkov najbogatejših upokojencev bistveno višje dohodke, povprečni dohodek upokojencev pa je v letu 2024 znašal 1.990 evrov.

Na neformalnem srečanju v Kopenhagnu so se voditelji držav EU pogovarjali o izboljšanju skupne obrambne sposobnosti in morebitni uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. Danska premierka Frederiksen je pozvala k močnemu odgovoru na rusko "hibridno vojno". Medtem ko nekateri, kot je nemški politik Friedrich Merz, pozivajo k novim korakom pri pomoči Ukrajini, se pojavljajo zadržki, predvsem iz Belgije, glede uporabe zamrznjenega ruskega denarja.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da večina držav Evropske unije za zaprtimi vrati soglaša z Madžarsko, da Evropa drsi v vojno. Poudaril je, da Madžarska ne želi deliti usode Ukrajine in nasprotuje njenemu članstvu v EU, ker meni, da bi to pomenilo vojno z Rusijo.

Intenzivni ukrajinski napadi z brezpilotnimi letali so Rusijo potisnili v energetsko in gospodarsko krizo brez primere. Po podatkih različnih virov je bilo prizadetih skoraj 40 % ruske zmogljivosti za predelavo nafte, kar je povzročilo prekinitev proizvodnje in omejitve pri dobavi goriva. Pojavljajo se dolge vrste na bencinskih črpalkah.

Ukrajinski predsednik Zelenski in vodja IAEA sta izrazila zaskrbljenost zaradi varnostnih tveganj v jedrski elektrarni Zaporožje, ki je že več kot teden dni odklopljena od električnega omrežja in deluje na rezervno napajanje. Pojavljajo se tudi strahovi glede zmanjševanja zalog dizelskega goriva, potrebnega za hlajenje reaktorjev. Poudarjeno je bilo, da elektrarna že sedem dni deluje brez zunanjega napajanja.

Po vdorih dronov v Natov zračni prostor je ruska propaganda ustvarjala alternativno resničnost, v kateri se prikazuje kot žrtev, kar kaže na naraščajočo utrujenost od vojne v državi. Francoski predsednik Macron je opozoril pred ruskimi kibernetskimi napadi in dezinformacijami. Putin je izrazil nezadovoljstvo zaradi ponovne oborožitve Evrope in zagrozil s protiukrepi, hkrati pa se odzval na izjave Donalda Trumpa o ruski vojski.

Ukrajina je obtožila Rusijo, da je namerno obstreljevala območje v bližini jedrske elektrarne Černobil, zaradi česar je bila oskrba z elektriko prekinjena za več kot tri ure. Kljub temu so oblasti sporočile, da ravni sevanja ostajajo varne in da je bila oskrba z elektriko v celoti obnovljena.

Romunija in Ukrajina načrtujeta skupno proizvodnjo dron za zaščito vzhodnega krila Nata. Hkrati je Romunija napovedala strožji odziv na prihodnje kršitve zračnega prostora z droni, pri čemer bo v takšnih primerih zavzela "aktivno" držo in sestreljevala drone. Glede letal s posadko pa bo država ravnala bolj previdno. Romunski predsednik Nicușor Dan je poudaril, da Romunija sodeluje z Natom pri zagotavljanju varnosti zračnega prostora, pri čemer je zanikal, da bi ruske drone vdirale v zračni prostor Nata, razen v baltski regiji.

Evropski voditelji so pretehtali nov načrt za zagotavljanje dolgoročne finančne in vojaške pomoči Ukrajini z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja. Kremelj je predlog o uporabi zamrznjenega premoženja za posojilo Ukrajini obsodil kot "čisto krajo".

EU voditelji so se sestali v Koebenhavnu, kjer so razpravljali o odzivu na nedavne vdore dronov in hibridno vojno, ki jo po opozorilu danske premierke Mette Frederiksen vodi Rusija. Razpravljali so tudi o financiranju Ukrajine. Romunska zunanja ministrica Oana Țoiu je potrdila, da Romunija in Ukrajina upata na hitro vzpostavitev skupne proizvodnje obrambnih dronov za domačo uporabo, EU in NATO.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je sporočila, da je 27. septembra likvidirala visokega častnika ruske Nacionalne garde in še dva sodelavca med operacijo na Severnem Kavkazu. Na Poljskem so aretirali še enega ukrajinskega državljana, ki ga sumijo sodelovanja pri sabotaži plinovoda Severni tok leta 2022. Madžarski premier Viktor Orban pa je kritiziral Donalda Tuska, rekoč, da se igra z življenji milijonov Evropejcev, saj da Madžarska ni v vojni z Rusijo, niti Evropska unija.

Ukrajinski napadi dolgega dosega so povzročili znatne posledice v ruskem civilnem življenju, poročajo o naraščajočih cenah bencina in celo o racioniranju. Ruski ekonomist ocenjuje, da je to najbolj učinkovito, kar lahko Ukrajina stori. Hkrati se pojavljajo informacije, da naj bi Ukrajina zaradi vojne z Rusijo izgubila skoraj 10 milijonov prebivalcev. Ukrajina se pripravlja na dodatno dobavo orožja in začenja pogovore o izvozu orožja v Afriko in na Bližnji vzhod, s čimer se postavlja ob bok Rusiji.

Nova študija organizacije Greenpeace kaže, da Rusija še vedno v veliki meri profitira od energetskih poslov s podjetji iz Nemčije in drugih držav EU, kar ji omogoča financiranje vojne v Ukrajini. Analiza se osredotoča na posle z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) in ugotavlja, da imajo podjetja iz EU pomemben delež pri tem, da Rusija lahko nadaljuje vojno.

Po poročilih razmišlja Vladimir Putin o vključitvi delov Rosgvardije, ruske nacionalne garde, v bojne naloge v Ukrajini. Medtem je poljski zunanji minister Radoslav Sikorski izjavil, da je Kitajska edina država, ki lahko Rusiji vsili prekinitev ognja v Ukrajini. Dmitrij Peskov pa je opozoril, da je bilo stotinam tisoč Moldavcev v Rusiji onemogočeno glasovanje, kar naj bi prizadelo proruske sile.

Vladimir Putin je podpisal zakon o umiku Rusije iz Evropske konvencije o preprečevanju mučenja. S tem je onemogočen nadzor Sveta Evrope nad razmerami v ruskih zaporih, potem ko je bila Rusija marca 2022 izključena iz Sveta Evrope zaradi napada na Ukrajino. Rusija kot razlog navaja diskriminacijo.

Cene nafte so na svetovnih trgih porasle za približno 5 % zaradi ukrajinskih napadov z droni na rusko naftno infrastrukturo, kar bi lahko zmanjšalo ponudbo nafte iz Rusije. V ruskih regijah, vključno z Moskovsko oblastjo, pa so ukrajinski napadi z droni povzročili smrt ženske in njenega vnuka.

Indijski milijarder Mukesh Ambani, najbogatejši človek v Aziji, je od začetka vojne v Ukrajini kupil rusko nafto v vrednosti 33 milijard dolarjev, kar je razjezilo Združene države Amerike. Ambani je lastnik konglomerata Reliance Industries.

Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je ponovil obtožbe, da Hrvaška izkorišča krizne razmere in zaračunava "vojno takso" na surovo nafto, ki se dobavlja Madžarski. Energetski strokovnjaki so te trditve demantirali in poudarili, da Madžarska trenutno sploh ne more porabiti količine nafte, ki jo Hrvaška dobavlja, ter da Madžarska s kritiko Hrvaške poskuša doseči prost pretok cenejše ruske nafte.

Ukrajinski droni so v soboto napadli naftno črpališče v regiji Čuvašija v Rusiji, ki leži na obali reke Volge. Napad je povzročil prekinitev delovanja črpališča. Po navedbah regionalnega guvernerja Olega Nikolajeva se je napad zgodil več kot 1000 km od frontne črte. Napad naj bi vplival tudi na oskrbo Madžarske in Slovaške z nafto, saj naj bi bila poškodovana cevovodna infrastruktura.

V Rusiji se soočajo z motnjami v oskrbi z gorivom in dvigom cen. Približno 50 odstotkov bencinskih servisov na zasedenem Krimu in v Sevastopolu je prenehalo prodajati bencin zaradi težav z dobavo. Podobne težave z zalogami in cenami poročajo tudi iz drugih ruskih regij. Ukrajina nadaljuje z napadi na ruske rafinerije, kar dodatno zaostruje situacijo.

Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrij Sibiha je objavil karto na omrežju X, ki naj bi prikazovala pot drona, ki je domnevno vstopil v ukrajinski zračni prostor iz Madžarske. Ukrajina od Madžarske pričakuje pojasnilo glede incidenta.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil nezadovoljstvo nad potekom vojne v Ukrajini in pomanjkanjem pripravljenosti Rusije za pogajanja. Kritičen je tudi do ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga obtožuje ubijanja ljudi brez razloga. Obenem je Trump ocenil, da je rusko gospodarstvo v "grozljivem stanju" in da Rusija zaradi tega ne more zmagati v vojni proti Ukrajini. Trump s tem povečuje pritisk na Putina.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil razumevanje za Madžarsko in Slovaško, ki se ne moreta odpovedati ruski nafti, medtem ko Bloomberg poroča, da Trump želi s pritiskom na Turčijo doseči, da se ta država odpove ruskim energentom. Madžarski premier Viktor Orban je zavrnil Trumpov poziv in poudaril, da bo Madžarska suvereno odločala o svojih energetskih virih.

Vladimir Putin se je v Moskvi sestal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Z Lukašenkom sta se osredotočila na varnost Zvezne države in novo belorusko jedrsko elektrarno. Putin je ponovil, da je politična stabilnost ključnega pomena za uspeh Rusije.

Indija je zavrnila trditve generalnega sekretarja NATA Marka Rutteja, da je premier Narendra Modi kontaktiral ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bi razpravljala o ruski strategiji v Ukrajini zaradi ameriških carin. Ministrstvo za zunanje zadeve je te trditve označilo za neutemeljene in dejansko napačne.

Donald Trump je med srečanjem z Erdoganom pogojil prodajo ameriških lovskih letal F-35 Turčiji z ustavitvijo nakupa ruske nafte. Poleg tega je Trump Erdogana ironično obtožil prevar na volitvah.

Friedrich Merz je predlagal, da bi se zamrznjeno rusko premoženje v EU uporabilo kot zavarovanje za posojilo Ukrajini v višini skoraj 140 milijard evrov. Posojilo bi se odplačalo, ko bo Rusija plačala reparacije. EU je zamrznila več kot 210 milijard evrov ruskega premoženja, doslej pa je Ukrajino podpirala z obrestmi od tega premoženja.

Rusija je napovedala dvig davka na dodano vrednost (DDV) s 20 na 22 odstotkov, da bi financirala svoje vojaške operacije v Ukrajini. Ta poteza, ki bo začela veljati leta 2026, bo neposredno vplivala na ruske državljane. Napoved prihaja po izjavi Donalda Trumpa, ki želi končati vojno in poziva k pogajanjem. Ameriški podpredsednik je opozoril Rusijo, da bo zavračanje pogajanj imelo resne posledice za državo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je po telefonu opravil pogovor z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom. Po poročanju madžarskih medijev sta se Trump in Orbán pogovarjala o vojni v Ukrajini in madžarskem nakupu ruske nafte. Zunanji minister Péter Szijjártó je potrdil, da sta se voditelja pogovarjala o več vprašanjih, potem ko je Trump izjavil, da bi Orbán prenehal kupovati rusko nafto, če bi se pogovoril z njim. Szijjártó se je v New Yorku srečal tudi s svojim ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, s katerim je razpravljal o gospodarskem in energetskem sodelovanju.

Ameriški minister za energijo Chris Wright je izrazil navdušenje nad Indijo in poudaril njeno dinamičnost. Kljub temu je opozoril, da Indija kupuje rusko nafto. Wright je pozval k poglobljenemu energetskemu partnerstvu med ZDA in Indijo, pri čemer je poudaril, da si obe državi želita končati vojno v Ukrajini. ZDA ne želijo kaznovati Indije, temveč si prizadevajo za krepitev dvostranskih odnosov in končanje konflikta.

Ukrajina je sporočila, da je nad Zaporožjem sestrelila rusko bojno letalo, medtem ko je odvrglo vodene bombe. Ukrajina je prav tako uporabila lateks balone med napadi z droni na Rusijo. Ukrajinska vojska je vdrla v ruski plačilni sistem SBP, ki se uporablja za financiranje vojne.

Kremlj je odgovoril na izjave nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Rusijo označil za »tigra iz papirja« glede njene vojaške moči in kritiziral njeno ekonomsko stanje ter potek vojne v Ukrajini. Ruski uradniki so Trumpove izjave zavrnili, pri čemer so poudarili, da je Rusija »pravi medved, ne papirnat«, in ga obtožili, da želi svet prisiliti k nakupu drage ameriške nafte in plina. Poudarili so tudi, da se Putin najbolj boji oboroževalne tekme z ZDA, ki je Rusija ne bi preživela, in da je ravno kombinacija nizkih cen nafte in oboroževalne tekme nekoč že zrušila sovjetsko gospodarstvo.

Po Trumpovih izjavah na Združenih narodih, da Sadiq Khan uvaja šeriatsko pravo v London, je Khan odgovoril, da je Trump rasist, seksist, mizoginist in islamofob. Organizacija Full Fact je objavila, da ni dokazov za Trumpove trditve o šeriatskem pravu v Londonu.

Kremlj je zavrnil Trumpove izjave, da je Rusija "tiger iz papirja", in poudaril, da Rusija vidi možnost ponovnega osvajanja izgubljenih ozemelj s strani Ukrajine kot nerealno. Dmitrij Peskov je dejal, da je Rusija prej medved kot tiger iz papirja. Trumpove izjave so vzbudile previdnost v Ukrajini, nekateri pa upajo, da bodo njegove besede podprte s konkretno podporo. Berlin meni, da Trumpove izjave povečujejo pritisk na Rusijo.

Ukrajinski droni so izvedli nove napade na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer je bil zadet objekt pod nadzorom Gazproma v regiji Volgograd. Ruska zračna obramba je odbila "masiven" napad z droni na objekte za gorivo in energijo. Hkrati so ruske sile izvedle obsežen napad na Ukrajino z raketami Iskander in številnimi droni Šahed. Na fronti se nadaljujejo spopadi, ukrajinske sile so odbile številne ruske napade v sektorju Pokrovsk, hkrati pa so ukrajinske enote napadle ruska skladišča orožja, opreme in poveljniška mesta.

Kremlj je zavrnil Trumpove izjave, da Rusija ni sposobna hitro premagati Ukrajine, in poudaril, da je Rusija stabilna ter nima druge možnosti kot nadaljevati konflikt. Kremelj je označil idejo, da bi Ukrajina lahko ponovno osvojila ozemlja, za napačno. Dodali so, da je Putin večkrat ponudil rešitev temeljnih vzrokov ukrajinske krize, a so jo ZDA in Evropa kategorično zavrnile.

Rusija je z raketami "iskander" napadla ukrajinske vojake. Ukrajinski predsednik Zelenski je pozval Združene narode, naj zaustavijo Rusijo, saj bo sicer nekdo kmalu izdelal dron z jedrsko bojno glavo.

Ukrajinski predsednik Zelenski je v Združenih narodih obtožil ruskega predsednika Putina, da želi poleg Ukrajine voditi vojno tudi v drugih državah in pozval mednarodno skupnost k odločnejšemu postopanju proti Rusiji. Kremlj se je odzval na Trumpovo izjavo o ponovni osvojitvi ukrajinskih ozemelj in dejal, da je ta ideja "napačna". Na Češkem pa so volivci Tomia Okamure hvalili Putina in krivili Ukrajince za vse slabo.

Volodimir Zelenski je izrazil prepričanje, da bi Donald Trump lahko vplival na Si Džinpinga glede vojne v Ukrajini. Dodal je, da se je njegov odnos s Trumpom izboljšal, spremembo v njegovem stališču pa pripisuje Putinovim lažem. Trump je sicer spremenil stališče in sedaj meni, da lahko Ukrajina ob podpori NATA in Evrope zmaga in povrne izgubljeno ozemlje. Medtem pa Rubio svari, da bi stroge sankcije proti Rusiji lahko ogrozile vlogo ZDA kot mirovnega posrednika. Zelenski je še izjavil, da je Rusija brez Kitajske nič.

Rusija je poročala o obsežnem ukrajinskem napadu z droni. Zaradi visokih stroškov vojne proti Ukrajini, ki državo bremenijo z velikimi izdatki za vojsko in varnost, pa se je Moskva odločila za dvig davka na dodano vrednost (DDV).

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je nagovoril svetovne voditelje na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku. Predsednica srbske skupščine, Ana Brnabić, je izrazila prepričanje, da bo Vučić na Generalni skupščini ZN poudaril pomembne vidike Srbije. Vučić je v svojem govoru poudaril pet stebrov srbske politike in ponudil Beograd kot mesto dialoga za reševanje svetovnih konfliktov, pri čemer je izpostavil, da Srbija ni tampon zona, temveč most, ki povezuje.

Donald Trump je ponovno pozval države NATO, naj sestreljujejo ruska letala, ki kršijo njihov zračni prostor, vendar se ni zavezal k uporabi ameriških sil. Poudaril je, da ima Rusija ogromno vojaško moč in da bo NATO pomagal Ukrajini v vojni proti Rusiji, s čimer bi imela Ukrajina možnost zmagati.

Donald Trump se je sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na sedežu Združenih narodov, kjer je izrazil občudovanje ukrajinskemu odporu proti ruski agresiji. Izjavil je, da verjame, da lahko Ukrajina s pomočjo NATA povrne vsa ozemlja, ki jih je izgubila proti Rusiji, in celo več. Trump je tudi dejal, da bi morale države NATO sestreliti ruska letala, če ta kršijo njihov zračni prostor. Prizadevanja za mir, ki jih je sprožil Trump, so se očitno ustavila.

Rusko gospodarstvo je zaradi vojne v Ukrajini doseglo prelomno točko in se preusmerja v vojno gospodarstvo, vendar se sooča z omejitvami. Medtem Rusija po navedbah ameriškega možganskega trusta gradi rezervno armado in nadaljuje s staro taktiko v Ukrajini. V ruskih zračnih napadih na Ukrajino so umrli civilisti.

Donald Trump je pohvalil Ukrajino in izrazil prepričanje v njeno zmago nad Rusijo, ni pa napovedal nove podpore ali sankcij. Rusija je poročala, da so njene sile sestrelile 70 ukrajinskih dronov nad petimi regijami in Črnim morjem.

Zaradi domnevne kršitve zračnega prostora Estonije s strani Rusije, so se na zahtevo Estonije sestali v Varnostnem svetu ZN in Natu. Rusija še naprej zanika kršitev in trdi, da ni dokazov. Sestanka v Varnostnem svetu ZN sta se udeležila tudi vodja diplomacije EU Kaja Kallas in predstavnik Poljske, ki sta obsodila dejanja Rusije.

Rusija je opozorila evropske države, da bo ukrepala proti tistim, ki bodo poskušale zaseči njeno zamrznjeno premoženje. Opozorilo je sledilo poročilom, da Evropska unija razmišlja o uporabi teh sredstev za pomoč Ukrajini. Rusija takšno dejanje označuje za krajo in svari pred dolgoročnimi posledicami.